54. izredna seja Državnega zbora

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
54. izredna seja
(7. februarja 2014)
Sejo so vodil Janko Veber, predsednik Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.02.

Socialni demokrati (SD)
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam 54. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
V tem trenutku vas prosim za pozornost, kajti želel bi tudi v imenu Državnega zbora opozoriti na izjemno hude posledice ujme, ki so prizadele številne državljanke in državljane v Republiki Sloveniji. Žal pa se je zgodila tudi tragična nesreča, tragični primer, v katerem je izgubil življenje gospod Nejc Mesarič in predlagam, da z minutnim molkom počastimo njegov spomin in se mu iskreno zahvalimo za neizmerno pomoč v tem hudem trenutku v Sloveniji. … / minuta molka./… Slava mu.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Polonca Komar, gospa Janja Napast, gospa Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, gospa Saša Kos, gospa Kristina Valenčič, gospod Andrej Šircelj, gospod Matevž Frangež, gospod Dragutin Mate, gospod Samo Bevk, gospod Jakob Presečnik od 15. ure dalje, mag. Matej Tonin, gospod Matjaž Zanoškar, gospod Bojan Starman, gospod Zvonko Černač in gospa Marija Plevčak. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade in vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 54. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 31. januarja 2014 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom, 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje in prosim vas, da v tem trenutku tudi preverite delovanje glasovalnih naprav. Postopkovno pa v tem trenutku želi gospod Srečko Meh. Izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Gospod predsednik, gospe in gospodje. Na začetku, ste gospod predsednik povedali, kaj je ta trenutek v Sloveniji najslabše, najhujše, najtežje in komu je najslabše in najtežje. V skladu z Poslovnikom, 61. členom, drugim odstavkom, predlagam, da ni pogojev za to sejo. Predlagam, da to sejo ne opravimo, da je ta trenutek čas o čem drugem govoriti, da moramo posvetiti vse svoje sile obnovi naše domovine, ni ne sklepov, ni ne tega in to, da nenehno govorimo o zadevah, ki so lahko za koga zelo pomembne, za večino prebivalk in prebivalcev pa popolnoma nepomembne, vnaša seveda nenehno znova zmedo in ni čuda, da imajo prebivalke in prebivalci takšno mnenje o politiki, o Državnem zboru in o nas, o poslankah in poslancih. Jaz se s takšnim mnenjem ne morem strinjati, ne želim strinjati in bi preprosto rekel, v trenutku ko se tudi 10 tisoče ljudi bori za preživetje, z vsem tistim, da bodo lahko delali vsak dan, sestavili kraj s krajem, da še vedno ni elektrike, da padajo žrtve, da so seveda tudi nečloveški napori, mu tukaj govorimo o nečem kar sploh ni pomembno, kar sploh ni važno in kar znova vnaša zmedo. Mislim, da ni dobro, ni prav, ni čas in če bi kdaj, bi lahko v takem trenutku, mi, poslanke in poslanci, pokazali vsaj kanček modrosti zdrave pameti in ne govorili o nečem, o čemer ni ne sklepov, o čemer ni ne zaključkov, o čemer je matični odbor že postavil svoje stališče. Jaz sem pravzaprav ogorčen, razočaran. Kot župan in mnogo nas je tukaj, vem kako je na terenu, vem kako je Šaleški dolini in vsem s čim se ukvarjajo ljudje. In če me danes tukaj gledajo ko bomo razpravljali o nečem kar nima ne repa ne glave, potem sem prepričan, da ta trenutek ne razumemo pravega oziroma da ne vemo oziroma da ne želimo vedeti kaj se tukaj dogaja. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala gospod Meh.
Moram vas opozoriti, da Ustava in Poslovnik zelo jasno nalagata, da v kolikor je vložena zahteva za izredno sejo, moram takšno sejo sklicati. Rok, ki je bil določen je 7. Februar in danes tudi to sejo imamo. Sejo imam ona zahtevo poslank in poslancev. Morebiti, če bi predlagatelji izredne seje odločili, da umaknejo to zahtevo, bi vaš postopkovni predlog lahko prišel do veljave, vendar sam pa ne morem odločiti o tem, da te seje nebi bilo.
Kot postopkovni predlog verjetno, gospod Tanko. Imate besedo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za besedo.
Spoštovani predsednik, vi ste lepo povedal, da v bistvu tega postopkovnega predloga ni moč upoštevati, zato ker ni skladen s poslovniškim določilom. Za izpeljavo te seje so izpolnjeni vsi pogoji ne glede na to ali so sklepi ali niso sklepi priloženi. Bili bi, če bi jih koalicija sprejela. Vendar kar zadeva pa povezovanje z elementarno nesrečo, ki se je zgodila v Sloveniji, da smo moram reči odkrito tudi v poslanski skupini naše stranke pričakovali bistveno več od vlade Republike Slovenije, kot se je do sedaj zgodilo in storilo. Namreč po tednu dni bi pričakovali, da bi danes obravnavali kakšen interventni zakon, ki bi omogočilo ljudem vsaj ali pa zagotovilo vire za odpravo posledic. Vendar vse kar je sprejela vlada je 314 tisoč evrov, to je približno 15 odstotkov manj kot je lani jeseni dobil gospod Stepišnik na razpisu svojega ministrstva za vse elementarne posledice. In če se na tak način gospod Meh lotevate reševanja problemov, ki so v Sloveniji, da pač predlagatelja, ki so korektno speljali in zahtevali sejo in se tudi procesira, potem je nekaj hudo narobe. Vse tisto, kar manjka v tej državi, kar zadeva gospodarske ukrepe, kar zadeva sanacijske ukrepe, kar zadeva intervencijske ukrepe, kar zadeva sistemski pristop k reševanju in kriznih in teh problemov, ki so se pojavili s to naravno ujmo, je v rokah vlade. Interventnega zakona v poslanski skupini ne moremo predlagati, to je pač instrument, ki ga ima vlada. Nobenega ukrepa po nujnem postopku ne moremo predlagati, ker je to inštrument vlade in čakamo že dolgo časa, da bomo na tem področju karkoli dobili. So pa tudi drugi problemi, ki jih je potrebno reševati in ki jih pač ni moč odlagati, ker so se že predolgo odlagali in eden takih je tudi to stanje na državnem tožilstvu in mi predlagamo, da pač to razpravo opravimo, mi točke dnevnega reda umaknili ne bomo. Predlagamo, da jo opravimo in da pač vi tudi opravite nek razmislek o tem, kaj bi se dalo na tem področju še dodatnega in boljšega storiti, kot je sedaj stanje v tožilski organizaciji. Imate vse možnosti, čakamo jih, edino kar je, je to sprenevedanje, da niti ne podprete sklepov, ki so najbolj naravni. To se pravi niti sklepov, s katerimi bi obsodili zločin in to pa je hud problem za stanje duha v tej družbi in tudi kot vidim v tej koaliciji. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Torej dobili smo jasen odgovor, da se postopek nadaljuje. Postopkovno pa želi še gospod Jani Möderndorfer, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Spoštovani predsednik, kolega Meh je dal proceduralni predlog. Več kot jasno je, da imate škarje in platno v rokah vi, ali boste dali to na glasovanje ali ne, to je v vaši presoji, slišali pa smo seveda proceduralni klepet s strani gospoda Tanka in bi res opozoril predsednik tukaj smo v državnem zboru zaradi seje, ki je sklicana na zahtevo opozicije in se mi zdi skrajno perverzno, nesramno in nedostojno, da nekdo uporablja primer te izredne seje za to, da se sklicuje še na bom rekel tegobe in težave te države, ki so se dogajale v zadnjem tednu, zato, da se tukaj obračunava na takšen način, da se sklicujemo na to, kaj je vlada naredila in kaj ne. Jaz mislim, da je nedostojno gospod Tanko, res je nedostojno, vso pravico imate, da v skladu s poslovnikom in zahtevo na katero je bila ta seja sklicana, da govorite o tej temi. Da pa peljete še tukaj ujmo pa žled pa o tem, kakšni so ukrepi, se mi zdi pa nedostojno, da se v bistvu izkoriščate države Slovencev in Slovenk v Sloveniji.

Socialni demokrati (SD)
Zdaj spoštovani gospod Möderndorfer seveda kot predsedujoči imam v poslovniku možnost, da prekinem sejo, ne morem pa preprečiti izvedbo izredne seje, ker mi to nalaga ustava in poslovnik. In tudi zelo korektno je bilo pojasnjeno s strani vodja poslanske skupine kot predlagatelja izredne seje, da vztrajajo pri tem. Moram pa tudi zelo odkrito povedati in predlagam, da mogoče zaključimo s temi razpravami, da je tudi minuta molka danes bila v državnem zboru na podlagi predloga poslank in poslancev opozicije in sem to upošteval. Tako da ta odnos do trenutnih razmer v Sloveniji naj ne bo v tem uvodu v to sejo odnos okrog katerega se bomo začeli prepirati, če lahko tako rečem in razčistili smo postopkovne postopke, seja se mora izvesti in se bo danes izvedla in tudi, če je možno, predlagam, da tukaj zaključimo postopkovne predloge.
Ima pa še postopkovni predlog gospod Bogovič. Izvolite.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Predlagam, da v duhu kot ste sejo začeli dostojanstveno to sejo tudi vodimo. Želim pa samo to povedati, da Slovenska ljudska stranka je v opoziciji in gospod Möderndorfer, naših podpisov ni pod to pobudo. Ta seja je na pobudo Poslanske skupine SDS.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Torej smo pred odločanjem o dnevnem redu izredne seje. Še enkrat vas samo želim spomniti, da preverite delovanje glasovalnih naprav, ker bomo odločali o dnevnem redu. Lahko odločimo? Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 47 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 3.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je dnevni red 54. Izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA V ZVEZI S STANJEM NA VRHOVNEM DRŽAVNEM TOŽILSTVU V ZVEZI S PREGONOM NAJHUJŠIH OBLIK GOSPODARSKO FINANČNEGA KRIMINALA IN V ZVEZI Z ODKRIVANJEM OSUMLJENCEV KAZNIVIH DEJANJ NEKDANJE SDV. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom sklepa je skupina 25 poslank in poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku predlagateljev, dr. Vinku Gorenaku. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa spoštovani gospod predsednik.
Vesel sem, da ste zagotovil ustavnost, in da niste nasedel predlogu tudi celo vaše stranke, da bi ravnali neustavno in nezakonito. Moram pa reči, da sem globoko razočaran, da do takega predloga sploh pride in to z ust poslanca, ki opozicijo smatra za mafijo. Namreč gospod Meh je v času, ko smo razpravljali o nepremičninskem davku in ko smo tukaj glasovali v Državnem zboru in smo mi napovedali obstrukcijo, rekel »mafija odhaja«. Zdaj pojdimo raje na deni red in ne zaostrujmo in mislim, da bi bilo res to najbolje in najbolj pametno.
Poglejte, jaz menim, da obstaja več razlogov za sklic te seje in že v uvodu pri poizkusu preprečitve te seje je bilo rečeno, da nimamo nobenih sklepov in ničesar. Jaz mislim, da temu ni res tako. Mi smo predlagali šest sklepov in jaz bom samo dva od teh ali pa tri od teh sklepov tudi povedal, vendar o njih ne bomo glasovali. To je prav, zaradi tega, ker je prav koalicija na odboru preprečila sprejetje nekaterih elementarnih sklepov ali pa civilizacijskih sklepov, če želite in zato ne bomo o njih razpravljali, čeprav smo jih mi predlagali. Poglejte, mi smo predlagali recimo sklep, Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje Službe državne varnosti, ki že od 80. let, ki je še do 80. let nezakonito in skrivoma ugrabljala in ubijala domače in tuje državljane. Zdaj, Ustavno sodišče je povedalo kaj meni o tej organizaciji. Prvi predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan, je povedal, da obsoja, pisno se je izjasnil, da obsoja delovanje te službe, koalicija pa ni bila sposobna podpreti tega predloga in zato nimamo sklepa, drugače bi ga pa seveda imeli. Še celo več. Poglejte, predlagali smo, samo enega naj še navedem, od šestih že zaradi gledalcev. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli svoje posmrtne ostanke in jih lahko dostojno pokopali. Poglejte, človeška vrsta se od živalske vrste razlikuje po tem, da svoje mrtve pokoplje. Koalicijski poslanci na odboru niso bili sposobni glasovati za tako civilizacijski sklep. In zato ne bo sklepov.
Pojdimo na samo zahtevo za izredno sejo. Jaz moram povedati, da mi 15 minut ne omogoča, da bom vse povedal, ampak imam potem še dovolj časa in bom potem v miru še nekatere podatke dodatno lahko obrazložil. Ampak ko govorimo o slovenskem tožilstvu je treba postaviti slovensko tožilstvo v ogledalo evropskega, in to je primerljivo in to je pomembno. Mi smo slišali tudi Vlado, da pripravlja, mislim da okoli 1,8 milijona evrov dodatnega denarja za tožilstvo in tako naprej, pa vendarle številke so približno naslednje. V Avstriji imamo 2,6 tožilca na 100.000 prebivalcev, v Italiji 3,8, v Nemčiji 6,2, v Sloveniji pa 9. Pomeni, da imamo trikrat več tožilcev kot jih imajo, recimo, v Italiji ali kot jih imajo v Avstriji. Število zadev na posameznega tožilstva, pripad na posameznega tožilca je tudi zelo zanimiv. V reševanje avstrijski tožilec, eden, na letni ravni prejme 2.821 zadev, v Italiji 1.317, v Nemčiji 967, v Sloveniji, pazite, 519 ali šestkrat manj kot v Avstriji. Ampak sedaj, kaj ti tožilci ustvarjajo je pa treba povedati tudi to. Avstrijski tožilec tako na letni ravni spiše 353 obtožnih predlogov. V Italiji 257, v Nemčiji 234, pri nas pa 71. Se pravi, če bi posplošili bi lahko rekli, da naše tožilstvo seveda obratuje tako nekako na 30% evropske hitrosti, mogoče 35, če pa prištejemo še kakšne drugačne predpise, ki so pri nas, pa bi lahko rekli, da tudi tam do 40%. Se pravi, vse ostalo gre v nič. Mi nismo primerljivi z Evropo, to je dejstvo. Pa vendarle, je treba reči naslednje. Mi smo globoko prepričani, da je temeljni problem dr. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec. Od njega …/Nerazumljivo./ navzdol. On nas je na odboru učil, bom rekel, on je na odboru, seveda, naredil eno predavanje, kako ni dopustno, da njega ni tukaj v parlamentu, ko razpravljamo o njem in tako dalje. Skratka, rekel je, da nekaj ne bo v redu z našim Poslovnikom in tako naprej. Spuščal se je v stvari, ki se ga ne tičejo in nam delal moralna predavanja, tipa 80 let prejšnjega stoletja. Ampak poglejte, hkrati je treba reči, jaz odgovorno trdim, da je dr. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec dela nezakonito in to bom utemeljil na naslednji način. Tik pred imenovanjem Vlade Janeza Janše leta 2012, en dan prej, je prekinil javni razpis za direktorja direktorata generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, ki je bil javni razpis in so se lahko prijavljali tožilci in je to prekinil, predlagal ministru Zalarju imenovanje Boštjana Škrleca generalnega prejšnjega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu. Poglejte, 10. februarja nastopi mandat vlade Janeza Janše in jaz sem že takrat rekel, da to imenovanje nima zakonite podlage. Nato smo izpeljali vse postopke in razveljavili to imenovanje na Vladi Republike Slovenije. Gospod Škrlec se je pritožil na Upravno sodišče. Kaj je reklo Upravno sodišče? Citiram: »Imenovanje gospoda Boštjana Škrleca je bilo nezakonito. Tisti, ki so pa to imenovanje izpeljali, to so pa državnotožilski svet, minister Zalar in generalni državni tožilec pa so samovoljno izvrševali oblast.« To je citat iz sodbe sodišča. No, ampak kaj se je zgodilo? Zgodilo se ni nič. Državnotožilski svet je uporabil en drug člen in gospod Škrlec še kar naprej tam sedi, še danes je tam. Jaz sem takrat podal prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije, da se izjasni kaj je s tem. Spregledal sem pa, da je komisija za preprečevanje korupcije že pred mojo prijavo uvedla postopek. Pazite na tej točki. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da so vsi TV akterji, gospod Zalar, gospod Fišer in Državno tožilski svet ravnali koruptivno. Koruptivno. Se pravi ravnali so koruptivno, vendar tega ne smemo govoriti, to je prepovedano povedati. Namreč prišlo je do pritožbe na Vrhovno sodišče in Vrhovno sodišče je zadržalo, zato ponavljam, torej ne smemo o tem govoriti, ker je Vrhovno sodišče zadržalo. In leto in pol mineva od kar še ni odločilo. Se pravi Vrhovno sodišče se je odločilo tako, kot se je odločilo. Te pravice, te iste pravice ne objaviti nekega dokumenta, nista imela niti Zoran Janković, niti Janez Janša. Tam je sodišče reklo, da je vse v redu, da je treba objaviti. Tukaj pa že leto in pol čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča in zato ne moremo govoriti o tem, da so ravnali koruptivno. To je prav interesantna zadeva. Če ne gre drugače, te zaščiti pa vrhovno sodišče in čakamo.
Zelo podobno, kot čakamo recimo na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije v zadevi letalske karte gospoda Viranta. Pet številk se ne da pregledati v 9 mesecih, se ne da. In kaj s tem naredimo? Se pravi Komisija za preprečevanje korupcije pač odloča o tem katero Vlado bomo v tej državi imeli. In ne ta parlament.
Gremo naprej. Gremo naprej na vse ostale zadeve. Poglejte, dr. Fišer je vsake štirinajst dni mi poslal nek poziv preko medijev in tako naprej, da zavlačujem v tistem mojem času ministrovanja imenovanje gospe vodje tožilstva v Kranju za vrhovno državno tožilko. Tri mesece ali pa dva meseca in pol, tri mesece Vlada Janeza Janše ni odločila o tej zadevi, tudi nehigienično se mi je zdelo, da bi zadnje trenutke nastavljali vrhovne državne tožilce, predno smo odšli z oblasti ampak pazite. Zdaj je pa 9 mesecev mimo in ta gospa še vedno ni imenovana in gospod Fišer molči kot grob. Molči kot grob. Nima nobenih težav z ne imenovanjem te gospe za vrhovno državno tožilko. Ampak zakaj se pa to ne zgodi? Ker je ta gospa, vodja tožilstva v Kranju, posegla malo preblizu gospe Alenke Bratušek, njene vplivne kroge in zdaj ne more biti vrhovna državna tožilka. Zelo zanimiva zadeva.
Jaz ne bom v nadaljevanju, ker mi bo tako ali tako časa zmanjkalo, bom potem nastopal, razlagal vseh zgodb okoli gospoda Fojkarja, ki sicer ne sodi v čas gospoda Fišerja, sodi pa v ta čas gospa Hilda Tovšak, ki, kot veste, je bila v zaporu 16 dni nezakonito, za kar bomo plačali okoli 16 tisoč evrov odškodnine, približno taki so standardi, kriv pa ni nihče. Nihče. Gospod Fišer je celo rekel novinarjem, ko so ga vprašali ali boste odstopili, je zavil z očmi in rekel, ja, zakaj pa? Lepo vas prosim. In za tiste nastope porabil 5 tisoč evrov, da so ga učili javno nastopati, naučili ga pa še niso, ker je tudi meni zelo skakal v besedo. Vsi vemo, da je bila napaka narejena na tožilstvu ampak zgodilo se ni prav ničesar. Prav ničesar.
Če grem naprej. Finance. Poglejte, na Vrhovnem državnem tožilstvu obstaja že od leta 1012 spisek firm, ki so dobile tako imenovane slabe kredite. Gre za približno tako vsoto, kot vsoto, kot smo dali dokapitalizacijo teh državnih bank. In poglejte, nekaj se je zgodilo, to je treba priznati, nekaj stvari je bilo vendarle izpeljanih, nekaj kazenskih ovadb je bilo danih, vendar vse te vsote ne presegajo 200 milijonov, vse te vsote ne presegajo 200 milijonov, mi pa govorimo o pet milijardah. Na zadevi dela od začetka en tožilec, to je gospod Kozina, šest kriminalistov, danes je teh tožilcev nekoliko več kot je povedal gospod Kozina tam do štiri te tožilce. Ampak poglejte, to je zelo zanimiva zadeva. Mi imamo finančne preiskave v nekaterih primerih, kot jih poznamo, sprašujem pa, to sem tudi vprašal tožilca, pa je rekel, sem vprašal tožilca na odboru, koliko finančnih preiskav je uvedenih za tistih pet milijard. Mi smo izgubili pet milijard davkoplačevalskega denarja. Koliko finančnih preiskav ste uvedli in sredi mojega nastopa je začel vpiti, tega vam ne bom povedal, tega vam ne bom povedal ne. Zelo olikan je bil moram priznati. Torej pri petih milijardah ne bomo dobili podatka, od nas tudi tega ne želi povedati, imamo pa finančne preiskave kje drugje, recimo pri gospodu Janši. Tako da bomo ali pa še pri komu, ali pa še pri komu. Namesto, da bi od 180 tožilcev, kolikor jih ima, izdvojil 20 tožilcev, policija ustrezno število kriminalistov in bi se lotili največjega problema v tej državi, to pa je finančna luknja petih milijard. Ne to pač ne, to pač ni nekako interesantno, da bi generalni državni tožilec se s tem ukvarjal. Glejte obstaja vrsta sumov političnega ravnanja gospoda Fišerja. Navedel bom samo enega, ker mi časa zmanjkuje. V času, ko se je sestal ta parlament in ko smo oblikovali najprej poskus Jankovičeve vlade nato Janšine, so mediji poročali o tem, kako je potoval h gospodu Kučanu, potem podatki h gospodu Türku in seveda gospod Türk se ni več odločil za gospoda Jankoviča ampak je iskal tretjo osebo, najprej pa napovedoval, da bo ponovno podelil mandat Jankoviču. Vmes bi naj, tako mediji, posredoval seveda gospod Fišer. In bom zaključil na tej točki, ker mi je časa zmanjkalo, rabim še ene petnajst minut, žal jih bom koristil iz tiste kvote, ki mi sodi tam. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala tudi vam. Predlog sklepa je na 35. nujno seji dne 5.2.2014 obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga sklepa je bila obravnava predloga sklepa na seji delovnega telesa končana. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku magistru Branku Grimsu. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Spoštovani vsem prav lep pozdrav v imenu odbora za pravosodje, ki je na svoji 35. nujni seji 5. februarja 2014 kot matično delovno telo obravnaval predlog sklepa v zvezi s stanjem na vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV oziroma Službe državne varnosti. Predlagatelj je pač v svojem uvodu predstavil ključne poudarke, tako kot so bili zdajle že predstavljeni tukaj. Med njimi bi posebej poudaril tistega, da več milijard evrov bančne luknje preiskuje samo en državni tožilec oziroma usmerja samo en državni tožilec ob pomoči še dveh tožilcev. In pa da ob tem, ko se cela Evropa ukvarja s preiskovanjem početja nekdanje SDV oziroma tajnih služb totalitarnega režima nekdanje Jugoslavije se v Sloveniji praktično na tem področju nič ne premakne. V svojem nagovoru je minister za pravosodje opozoril, da je pač ministrstvo dolžno zagotoviti materialne in kadrovske pogoje za delovanje tožilstva, ki sodi pod njegovo pristojnost. Opozoril je na zaveze, ki jih je ministrstvo sklenilo z vrhovnim sodiščem in pričakuje podobno tudi s tožilstvom in zaključil s tem, da si tudi sam želi kot minister bolj učinkovitega vodenja na tožilstvu, čeprav zakonski pogoji za to že obstajajo, le izvrševati jih je treba in s tem svoje besede tudi zaključil. Nadaljeval je generalni državni tožilec, ki je oporekal sklicu seje. Menil je, da to prekoračuje pristojnost Državnega zbora, in da naj Državni zbor o stanju na državnem tožilstvu nima kaj razpravljati. Potem na uvodne besede predlagateljev so odgovorili predvsem vodja specializiranega Državnega tožilstva, mag. Hari Furlan ter predsednica Državno tožilskega sveta, Alenka Mežnar, ki je pojasnila tudi nekatera dogajanja ter Državni tožilec mag. Jože Kozina, ki je predstavil kako poteka pregon najhujših oblik finančno gospodarskega kriminala, ki se nanaša predvsem na bančni sektor. Omenil je NLB in pa Factor banka. Vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik pa je glede SDV povedal, da so bili seznanjeni z nekaterimi zadevami, ki pa so jih odstopili pristojnemu tožilstvu, to je okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani. Drugih informacij s tem v zvezi pa pač ni imel.
Na koncu so po razpravi o kateri so poslanci koalicije nasprotovali predlaganim sklepom, opozicijski pa so jih podpirali zaradi tudi odmevnosti nekaterih teh dogajanj v tujini in pa zaradi vprašanja Evrope in evropskih vrednot, odbor glasoval in koalicija je vse predlagane sklepe zavrnila. Tako, da je na koncu na osnovi 61. člena Poslovnika bila sprejeta ugotovitev, da je obravnava predloga sklepov v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV na matičnem delovnem telesu končan.

Socialni demokrati (SD)
Hvala za uvodno obrazložitev mnenja. Dajem besedo predstavniku Vlade in sicer, dr. Senku Pličaniču, ministru za pravosodje. Izvolite.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in poslanci!
Kaj nam sporočajo ljudje danes v Sloveniji ob tej naravni katastrofi, ki se je zgodila? Kaj je glavno sporočilo, ki nam ga dajejo nam, vsem vam, ki danes tukaj sedite in ki smo v politiki slovenski? Jaz mislim, da nam je vsem jasno kaj. Solidarnost, sodelovanje, pomoč. Torej stopiti skupaj. To je tisto sporočilo, ki ga dobivamo iz Slovenije, kjer gasilci, policisti, vojska in ljudje drug drugemu pomagajo. In jaz mislim, da tudi tukaj bi morali danes v tej diskusiji tako kot sem že dostikrat do sedaj povedal, prevladati to sporočilo, ki nam ga naši ljudje v katerem imenu tukaj sedite in vsi skupaj sedimo oziroma opravljamo to delo, dajejo. Oni si želijo in pričakujejo od nas, da drugače kot je bil prevladujoč vzorec v vseh teh letih se lotevamo vseh tistih vprašanj, ki so za njih, za naše ljudi pomembna. In eno takih ključnih vprašanj je danes na dnevnem redu. Zakaj je to ključno vprašanje? Zaradi tega, ker je povezano s pravičnostjo, s pravno državo, s tistimi vprašanji s katerimi se ti isti ljudje, ki smo zmožni en drugemu pomagati in to so naši državljani, naše državljanke, soočajo na dnevni ravni. Vsak dan se soočajo s temi vprašanji pravičnosti pravne države ali je zakon za vse enak ali ni. In jaz si želim, tako kot to pač večkrat povem, kadar imam za to priliko in kadar me kdo želi poslušati, si želim, da bi to, kar pravzaprav imamo v naši deželi, med našimi ljudmi, torej solidarnost, sodelovanje, pomoč en drugemu, da bi to prevladalo tudi v tem parlamentu in na splošno slovenski politiki, da ne bi bilo več tega izključevanja in tega napadanja na kakršenkoli osnovi ideološki ali kateri drugi, svetovno nazorski, ker ko gre za vprašanje pravičnosti pravne države, je ideologija ali kakršnakoli druga razlika, ki je med nami, nepomembna oziroma ne sme biti pomembna. Stopiti moramo skupaj in se od teh vprašanj, ki so sploh, ko smo zdajle kot država v taki hudi situaciji, za nas ključnega pomena.
Marsikdo mi reče, da je tako razmišljanje in tako pozivanje k enotnosti, k temu, da stopimo skupaj, naivna iluzija, in da to v tej deželi ni mogoče. Jaz pa trdim ravno obratno, da je ravno to edini način, da izplavamo iz situacije v kateri smo. Edini način je in v teh dveh letih od kar sem v slovenski politiki in to mi daje tudi energijo, da še naprej vztrajam, je vedno več tistih, ki jih srečujem, tudi v slovenski politiki, ki deli to moje stališče. In jaz vem, da bom jaz naredil vse kar je v moji moči, te imam pa kar veliko, da bom to širil še naprej na okrog. Kdorkoli me bo želel poslušati bo dobrodošel in takih je, kot pravim, vedno več. Pozivam vas, da tudi vi v čim večji meri poskušate iz tega izhajati. Zakaj? Ker je to sporočilo, ki nam ga naši ljudje dajejo. Dan na dan sploh v situacijah kot je ta naravna nesreča, ko je solidarnosti še več, kot običajno.
Ko gre za vprašanje državnega tožilstva je treba vedeti, da govorimo o državnem organu, ki opravlja v naši deželi, in v vseh drugih, izjemno pomembno funkcijo. To je pregon kaznivih dejanj. Izjemno pomembno je, da je pri upravljanju te naloge, te funkcije ta organ samostojen, da je zavarovan pred kakršnimi koli vplivi, ko gre za opravljanje temeljne funkcije, torej, pregona kaznivih dejanj, odločanje o tem ali bo neko kaznivo dejanje preganjal ali ne in kako ga bo preganjal. Torej, kakršnihkoli vplivov političnih ali kakršnih koli drugih. Večkrat se govori o političnih vplivih, ni nujno, da gre samo za politične vplive, ampak želja po političnem vplivanju. Interesi so različni. In ker nam je vsem jasno, kako pomembno funkcijo opravlja in kako pomembno je, da je pri tem zaščiten je treba to upoštevati tudi ko se razpravlja o nekih drugih velikih delovanja tega državnega organa. Namreč, ti drugi vidiki so učinkovitost, hitrost in kakovost njegovega dela, nepristranskost, zakonitost njegovega dela. Delo, ki mora potekati tako, da za nikogar ne velja nobena izjema, da so vsi enaki pred zakonom. Ko gre za ta vprašanja, ko gre za vprašanje učinkovitosti, kakovosti in vsega, kar sem omenil, pa seveda ima zakonodajno telo in tudi vlada pri tem pomembno odgovornost, in sicer na ta način, da zagotovi ustrezno zakonodajo, ki državnemu tožilstvu omogoča samostojnost prej omenjeno pri tem in da zagotovi tudi ustrezna materialne in druge pogoje za to, da lahko tožilstvo svoje delo opravlja na način kot sem opisal. Odgovornost tudi v tem smislu, ker seveda naše državljanke in državljani njih ne zanima kakšna je delitev pristojnosti med parlamentom, med izvršilno vejo, med sodstvom, kje je tukaj tožilstvo. Oni pričakujejo končen rezultat. Pričakujejo pravično, zakonito, nepristransko delo državnega tožilstva, kjer ne velja nobena izjema. Mi moramo pa to s skupnim sodelovanjem zagotoviti. Torej, ko gre za vprašanje samostojnost mislim, da tukaj ne sme biti nobene dileme. Zavarovati je treba državno tožilstvo pred kakršnimikoli vplivi in to upoštevati tudi pri razpravah o teh drugih vidikih dela državnega tožilstva, vprašanje učinkovitosti, hitrosti, kjer pa seveda imamo kot Vlada, katere predstavnik sem in vi poslanke in poslanci kot članice in člani zakonodajnega telesa pomembno odgovornost in pristojnosti.
Ker se v Vladi zavedamo te pomembnosti funkcije, ki jo državno tožilstvo opravlja in tudi dejstva, da ima državno tožilstvo ali da je v preteklih letih državno tožilstvo se že kar nekaj časa soočalo s pomanjkanjem usposobljenih kadrov, usposobljenih državnih tožilcev. Posebej poudarjam usposobljenih. Ker kazniva dejanja, ki jih državno tožilstvo preganja so različna. Tista, ki so za nas in za naše ljudi najpomembnejša, gospodarski kriminal, korupcija, so še posebej zahtevna in terjajo veliko usposobljenost tistih, ki jih preganjajo, zato da jih sploh lahko preganjajo in da jih preganjajo učinkovito. Torej, v tem smislu, da pripeljejo zadevo pred sodišče in po možnosti do obsodilne sodbe. Zato smo v Vladi zagotovili dodatna sredstva državnemu tožilstvu višini 1,7 milijonov evrov, zato da bodo lahko zaposlili dodatne usposobljene kadre, državne tožilce in druge, da bodo lahko še bolj, kot so bili doslej, učinkoviti in uspešni pri pregonu kaznivih dejanj. Sam ocenjujem, da je državno tožilstvo v zadnjem letu, dveh, doseglo pomemben pozitiven premik, ko gre za vprašanje učinkovitosti, hitrosti, procesiranja zadev v primerjavi s preteklimi leti. Vendar pa hkrati ocenjujem, da to ni dovolj. Pričakujem do državnega tožilstva, še posebej sedaj, ko smo jim zagotovili kot Vlada dodatni denar za dodatne kadre, dodatne državne tožilce, da se bodo še bolj kot doslej zavedali svoje odgovornosti, ki jo imajo in svoje delo opravljali odgovorno, hitro, kakovostno, in še enkrat poudarjam, brez izjem za vse enako, z upoštevanjem načela zakonitosti.
Še posebej je za Vlado in mislim, da za vso našo javnost, naše državljanke in državljane pomembna, pomembna učinkovitost državnega tožilstva pri, kot sem že omenil, pregonu tistih najhujših kaznivih dejanj, povezanih z gospodarskim kriminalom in korupcijo. Jasno je zakaj je tako. Zaradi vsega, kar se je dogajalo v preteklih letih od osamosvojitve Slovenije naprej. Zaradi očitno velikih kraj, velikih posegov v skupno premoženje, zaradi česar smo danes v situaciji, v kakršni smo kot država. Zato je zelo pomembno, da se tukaj dosežejo rezultati. Še posebej ko gre zato, da se to premoženje, ki je bilo očitno nakradeno v velikih količinah v preteklosti, odvzame tistim, ki so ga ukradli in to omogoča zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in še posebej tukaj kot vlada pričakujemo učinkovito delo državnega tožilstva in seveda tudi ko gre za korupcijska kazniva dejanja in kazniva dejanja povezana z drugimi vrstami gospodarskega kriminala. Naj za konec povem še svojo izkušnjo iz preteklih dveh let, ki se je v glavnem nanašala kot veste na sodstvo, ki je znotraj pravosodnega sistema tisti temelj pravosodnega sistema. Državno tožilstvo ni samostojna veja oblasti, tako kot je sodstvo. Sodstvo je samostojna veja oblasti v tem smislu najpomembnejši element pravosodnega sistema. Kot veste v preteklem letu sam kot minister za pravosodje nisem imel pristojnosti povezanih z državnim tožilstvom, te imam v letošnjem mandatu. Torej večino časa odkar sem v politiki se ukvarjam z vprašanjem sodstva in samo tu z vprašanjem njihove ali pa njegove učinkovitosti, tudi kakovosti, zlasti pa učinkovitosti, hitrosti in tukaj je izkušnja pokazala, da je zelo pomembno, pa to ne bom nič novega povedal, ker to velja za vse sisteme, za podjetja, druge organizacije, torej, da je zelo pomembno vodenje, če želiš, da bo neka organizacija učinkovita, jo je potrebno učinkovito voditi. In v sodstvu je predsednik vrhovnega sodišča gospod Masleša z dogovornim odnosom ravno v zvezi z vodenjem v veliki meri prispeval k tem pomembnim premikom pri skrajšanju sodnih postopkov in sodnih zaostankov v zadnjem letu, dveh. In enako si želim, da bi se zgodilo tudi v državnem tožilstvu. Mislim, da je vodenje nekaj, kjer bo treba nameniti v državnem tožilstvu več pozornosti, ga izboljšati, sam pa bo, če bom presodil, da je to potrebno, predlagal zakonske spremembe, ki bi še povečale učinkovitost vodenja v državnem tožilstvu. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala tudi vam. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin in gospod Mihael Prevc bo predstavil stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Izvolite.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala lepa za besedo spoštovani predsednik, spoštovani minister s sodelavci, spoštovane kolegice in kolegi. Naj najprej v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke povem, da imam tudi sam danes zelo slab občutek ob današnji izredni seji in tudi razpravi, ki bo sledila tekom dneva, medtem ko se mnogi naši državljani ukvarjaj z odpravljanjem katastrofalnih posledic naravne ujme, ki nas je doletela v zadnjih dneh. Mogoče pa je celo dobro, da marsikdo današnje seje sploh ne bo mogel spremljati,. Pa ne zato, ker bi želeli pred državljani kaj skrivati in niti ne zaradi današnje teme, temveč zato, ker se razprave tukaj v tej dvorani vse prevečkrat sprevržejo v politično obračunavanje oziroma marketing za posamezne politične stranke, ki pa nima veliko skupnega z iskanjem rešitev za boljši jutri. Slovenska ljudska stranka se temu ne želi pridruževati. Naš namen je za to državo narediti kaj dobrega, želimo si, da bi ljudje imeli službe, plače, da bi imeli sredstva za življenje in vero v boljšo prihodnost za naše potomce. Želimo si, da bi naša država res bila socialna država in pravna država za vse. Kar nas dejansko obdaja pa je plačilna nedisciplina. Neuspešen pregon gospodarskega kriminala, dolgi sodni postopki, procesni zapleti, korupcija, nizko zaupanje v pravno državo oziroma občutek dveh pravnih držav. Ene za elite in ene za majhne ljudi. To je le delček stanja slovenskega pravosodja, na katerega smo v Slovenski ljudski stranki opozarjali že v preteklosti.
Današnja tema je sicer Vrhovno državno tožilstvo vendar v Slovenski ljudski stranki menimo, da je treba gledati na pravosodje, kot celoto, na kar smo opozarjali tudi lani junija ob izredni seji Državnega zbora na temo stanja v pravosodju. Tudi takrat je bilo veliko razprav namenjenih temu kje iskati vzroke težav slovenskega pravosodja, zakaj skorajda nihče več ne verjame v pravico in pravičnost naše države, zakaj je ideala enakosti pred zakonom ostal zgolj ideal.
Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja smo politiki pogosto dobili očitek, da se zaradi neodvisnosti vseh treh vej oblasti, ne smemo ukvarjati s pravosodjem, se ne opredeljevati tako ali drugače, niti razmišljati o pravosodnem sistemu.
V Slovenski ljudski stranki spoštujemo ustavno določilo o neodvisnosti sodstva in se nikakor ne mislimo postavljati v vlogo sodnika v konkretnih zadevah, ker to ni naša naloga. Predvsem pa je objektivno in pravično sojenje odgovornost nekoga drugega.
Kot izvoljeni predstavniki ljudstva pa imamo pravico in dolžnost, spoštovane poslanke in poslanci, da v okviru svojih pristojnosti varujemo in zagotavljamo okvire za uresničevanje ustavno določenih pravic, kot so pravica enakosti pred zakonom, pravica do sodnega varstva, pravica do sojenja v razumnem roku in tako dalje.
Upravičeno smo državljani nezadovoljni ko vidimo kako postopki za nekatere tečejo počasi, za druge pa presenetljivo hitro. Nekateri postopki nikoli ne pridejo do konca, zastarajo ali pa zastara izvrševanje kazni. So postopki odvisni od priimka ali od debeline denarnice? To nas zagotovo skrbi. Ali se je od lanskega junija kaj spremenilo? Ne veliko. Se je kaj spremenilo v tožilstvu? Večina jih še vedno zaseda svoje stolčke.
Seveda nas skrbijo tudi podatki, ki jih navaja predlagatelj današnje seje. Podatki Evropske komisije za področje učinkovitosti pravosodja namreč kažejo, da imamo v Republiki Sloveniji izredno veliko število tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. Tako ima Avstrija 2,6 tožilca na 100 tisoč prebivalcev, Italija 3,8, Nemčija 6,2, Slovenija pa kar 9 tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. Nesorazmerno je tudi število zadev, ki na letni ravni pripadajo na posameznega tožilca. Recimo v Avstriji tožilci na letni ravni sprejmejo v reševanje 2821 zadev, v Italiji 1317, v Nemčiji 967, v Sloveniji pa le 519 zadev. Po številu obtožnih aktov na tožilca na letni ravni Slovenija prav tako izstopa. Avstrijski tožilec tako na letni ravni v povprečju spiše 353 obtožnih aktov, v Italiji 257, v Nemčiji 234, v Sloveniji pa le 71. Ali bo včerajšnja informacija Vlade, da bodo namenili dodatnih 1,7 milijona evrov za plače in materialne stroške tožilstva, kaj spremenila? Tožilci pravijo, da jih je premalo, da je kadrovska stiska takšna, da ne utegnejo biti navzoči niti na sodnih obravnavah in da zadeve zato ostajajo v predalih. Statistike primerjave z drugimi državami spet kažejo neko povsem drugo sliko. Kaj je prav in kaj je res? Resnica zagotovo je, da ima slovensko pravosodje težave.
V Slovenski ljudski stranki si pred tem dejstvom nismo nikoli zatiskali oči in zapirali ust in tako bo ostalo tudi v prihodnje. V Državnem zboru smo zato, ker državljanke in državljani od nas pričakujejo, da bomo storili vse, da bomo končno začeli popravljati napake in krivice preteklosti, da se le-te ne bodo več ponavljale in da se bomo lahko jutri zbudili v boljšo prihodnost. Del te boljše prihodnosti je tudi višji standard pravne države, tudi in predvsem v praksi, ne pa zgolj v teoriji. Tudi minister za pravosodje dr. Senko Pličanič je že večkrat dejal, da se zaveda težav, ki jih ima slovensko pravosodje in da ima rešitve, zato tudi od njega zahtevamo in pričakujemo, da v najkrajšem možnem času pripelje predloge sprememb zakonodaje v Državni zbor, da bomo poslanci lahko opravljali svoj del dolžnosti.
Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala tudi vam.
Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, spoštovane poslanke in poslanci.
Lahko bi rekla, kar, no, pa ponovimo vajo. Državni zbor je namreč že junija in julija lani obravnaval na izrednih sejah na zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke podobno problematiko. Junija smo govorili o stanju v slovenskem pravosodju, julija pa o stanju demokracije v Republiki Sloveniji. Med branjem zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora kmalu ugotoviš, da namen današnje seje ni ugotoviti dejansko stanje na Vrhovnem državnem tožilstvu, ampak gre za metanje polen pod noge koaliciji, predvsem pa za lastno promocijo največje opozicijske stranke. Na slednje smo v Poslanski skupini DeSUS opozorili že na julijski izredni seji, ko smo govorili o demokraciji v naši državi. Naj ponovim besede Václava Havla, zadnjega predsednika Češkoslovaške in prvega predsednika Češke, katere sem v stališču poslanske skupine citirala že takrat, citiram: »Politične stranke obravnavajo državo kot svojo služkinjo. Strankarski funkcionarji pogosto zlorabljajo državo z uporabo državnih sredstev za ustvarjanje lastnih promocijskih priložnosti.«, konec citata. Ob razmišljanju o vzroku za sklic današnje seje, tudi ne morem mimo besed predsednika Slovenske demokratske stranke gospoda Janeza Janše, ki jih je izrekel ob razsodbi prvostopenjskega sodišča in sicer, da bo uporabil vsa pravna in politična sredstva, da se ta sodba vrže, tako je dejal takrat gospod Janša. Sprašujem se ali morda Poslanske skupina SDS iz lojalnosti do svojega predsednika ne izrablja pravice do zahteve za sklic izrednih sej, kot politično sredstvo za blatenje ugleda slovenskega sodstva in tožilstva. Nad dogajanjem v Državnem zboru, v smislu sklicevanja vseh teh izrednih sej glede političnih in izjemno občutljivih tem, glede odpiranja ideoloških tem ter podpihovanja sovražnosti smo v Poslanski skupini DeSUS zelo zaskrbljeni in razočarani. Ali lahko s takšnim odnosom in načinom dela dejansko pripomoremo k reševanju gospodarske situacije v državi in k večji politični stabilnosti, predvsem pa k reševanju stiske državljank in državljanov. Včeraj, 6. februarja je bilo na zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije registriranih 129.843 brezposelnih oseb. Objavljenih prostih delovnih mest pa je bilo le 864.
Spoštovane dame in gospodje iz opozicije. Sprašujem vas, kakšne rešitve ste v zadnjem letu predlagali, da bi se število brezposelnih zmanjšalo? Mogoče kakšne ukrepe za odprtje novih delovnih mest?! Za zagon gospodarstva?! Ste prisluhnili mladim in jim pomagali najti konkretne rešitve za izboljšanje njihovega položaja. Bojim se, da ne, da je ravno obratno. S svojim početjem in obujanjem sporov iz pretekle oziroma polpretekle zgodovine zgolj povečujete razdor med ljudmi, natirate sol na še ne zaceljene rane in zbujate pesimizem ter razočaranje. Medtem, ko mi razpravljamo o v tem trenutku pomembnih temah, se Slovenija bori s posledicami najhujše ujme v zgodovini. V nedeljo in ponedeljek je bilo brez električne energije 250 tisoč prebivalcev. Motena je bila oskrba z vodo, večina šol in vrtcev je bila zaprta. Približno 40 tisoč odjemalcev je brez elektrike že slab teden. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6330 kilometrov ali več kot polovica vseh gozdnih cest, ki povezujejo številna naselja in kmetije v državi. Po prvih ocenah je z žledom prizadetih kar 42 odstotkov celotne površine gozda. Škoda v elektro distribuciji znaša ocenjeno 37 milijonov evrov. Na železniški infrastrukturo približno dvajset milijonov evrov. Včeraj je bil, oprostite, včeraj je pri odpravi posledic naravne katastrofe sodelovalo okoli 3600 gasilcev in več kot 400 gasilskih enot, 300 predstavnikov civilne zaščite, 500 vojakov in 1900 delavcev gospodarskih družb. Pomagalo je tudi več kot tisoč aktivistov nevladnih organizacij. Ujma je zahtevala tudi že prvo smrtno žrtev. V poslanski skupini DeSUS menimo, da je to tema, o kateri bi se morali danes pogovarjati spoštovane in spoštovani. Ljudem na terenu v teh težkih časih ni mar za politične delitve, za ideologijo. Borijo se za preživetje, pri čemer smo Slovenci znova pokazali, kako požrtvovalni in solidarni znamo biti. A bojim se, da teh vrednot tukaj v državnem zboru ne premoremo. Zdaj ni čas za delitev na leve in na desne, z razpravo o osumljencih kaznivih dejanj nekdanje SDV ali pljuvanje po slovenskem pravosodju. Zdaj je čas za solidarnost. Poudarjam, čas za solidarnost. Upanje, sodelovanje, predvsem pa za trdo delo. Slovenija se mora namreč ob še vedno trajajoči gospodarski krizi sedaj soočiti še s katastrofami in posledicami naravne nesreče. Namesto, da bi se danes tukaj v državnem zboru pogovarjali o konkretnih rešitvah za dejanske težave naših državljanov in državljank, ki so se znašli v hudi stiski, se ukvarjamo s temo, ki je za ta čas skrajno neprimerna in neokusna. Hvala lepa.
Hvala. Zdaj spoštovane kolegice in kolegi jaz sicer nisem želel prekinjati razpravo v imenu poslanske skupine, vendar dejstvo je, da imamo drugo točko na dnevnem redu. Vem, da se ne moremo izogniti tem razpravam, nenanazdnje smo tudi začetek seje namenili spominu na preminulega prostovoljca oziroma delavca, ki je pomagal pri odpravljanju nesreč. Ampak menim, da bi bilo korektno, da tudi v nadaljnjih razpravah poskušamo ostati pri vsebini in ne posegamo v naravno nesrečo, v kateri sem prepričan, da bomo v državnem zboru še govorili. Tudi odbor za obrambo je že sklican in tema bo obravnavana in pričakujem tudi na ostalih telesih ena od teh je že opravilo to razpravo kmetijstvo, verjetno pa bo tudi infrastruktura. Postopkovno želi gospod Jožef Jerovšek.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa gospod predsednik. Jaz ne nasprotujem, da odnašajo te vsebine poslanci ali pa poslanske skupine. Pričakoval sem to, verjetno je dogovor v koaliciji, da bodo zameglili temo s tem in skušali predlagatelje narediti pač neaktualne. Vendar jaz protestiram, zato ker Vlada že včeraj ni dala sklicati izredne seje. Mi bi morali dobiti informacijo. V vseh državah, kjer se zgodi naravna katastrofa, parlament nemudoma obravnava posledice. Prejšnji teden je italijanski parlament obravnaval poplave, ki niso bile tako vseobsežna nacionalna katastrofa, kot je naš žled, vendar naša Vlada ne ukrepa ažurno, sploh pa ne obvešča parlamenta, da bi lahko mi na podlagi tega sprejeli tudi zakonske podlage za to in Vlado prisilili, da bi reševala probleme. Zdaj pa v drugo temo skušate vnašati poslanske skupine, kjer ima vsaka svojega predsednika v Vladi. Sploh so neodzivni do tega kaj se je zgodilo. Vsi opažajo, da je recimo vojska bistveno prepozno posredovala, vsi opažajo. In da je bila v kasarnah takrat, ko bi že morala ukrepati, čeprav mora priti na poziv ampak seveda bi moral poziv priti.
In gospod predsednik, prosim, da obvestite predsednico Vlade, da se obnaša neodgovorno, ker včerajšnji dan, ko smo imeli prosto, ni predlagala izredne seje parlamenta, kjer bi podala informacijo. Midva sva bila skupaj v Angliji na obisku v parlamentu in veste, da tam je to možnost, pri nas pa ni možnost opozicije, da zahteva stališče Vlade do neke hude zadeve, čez noč v trenutku, pri nas pa, ker te poslovne možnosti nima opozicija, bi se morala Vlada sama spomniti. In zato je licemerje to kar delajo vladni poslanci, da sedaj skozi drugo točko točijo krokodilje solze. Mi moramo imeti posebno sejo o tem kar se je zgodilo v Sloveniji, o naravni katastrofi in to je odgovornost Vlade in koalicije. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala za vaš postopkovni predlog ampak še enkrat bi želel opozoriti, da je Odbor za kmetijstvo in okolje že obravnaval del teh dogajanj v naravi, Odbor za obrambo je sklican in tudi sam pričakujem celovito poročilo Vlade, da ga čim prej posreduje Državnemu zboru, da bomo potem seveda lahko tudi se dogovorili o tem, kako obravnavati to poročilo z namenom, da smo seveda čim učinkovitejši pri sanaciji.
Naprej dajem besedo gospe Ljudmili Novak, ki bo predstavila stališče Poslanke skupine Nove Slovenije. Izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod predsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi lepo pozdravljeni.
Kako popraviti stopnjo zaupanja državljanov v pravno državo, ki je v javnosti močno omajano? Po mnenju Krščanskih demokratov - Nove Slovenije se bo zaupanje v pravno državo ustvarilo pri ljudeh le, če bo pravosodje delovalo v skladu s svojim poslanstvom, to je uresničevanjem pravičnosti v družbi. To svoje poslanstvo pravosodje lahko uresničuje le na ta način, da neguje izostren občutek za pravičnost in to dokazuje na konkretnih primerih.
Ta občutek ni le stvar stroke ampak moralne in etične drže vsakega, ki dela v pravosodju, zlasti pa funkcionarjev na najvišjih položajih.
Za zaupanje v pravno državo je pomembno dobro in učinkovito delovanje vsakega organa posebej. Državna tožilstva, kot sestavni del pravosodne veje oblasti do nedavnega svojega poslanstva, to je pregona storilcev kaznivih dejanj, niso opravila v pričakovanem obsegu. V nekaj preteklih letih je bilo posebej zanemarjeno področje pregona kriminala belih ovratnikov, zlasti gospodarskega in bančnega kriminala ter kaznivih dejanj s področja korupcije in pranja denarja, ki se je v naši državi v preteklih letih razbohotil čez vsako mero. In k temu pojavu je v veliki meri pripomogla tudi politika kazenskega pregona državnega tožilstva. Ta se je vse do sredine lanskega leta orientirala v največji meri na pregon klasičnega kriminala, kar je za tožilstvo gotovo enostavnejše delo in prinaša boljše rezultate z vidika statistike. Tako se je pri ljudeh utrdilo prepričanje, da se organi pregona ukvarjajo in so učinkoviti le pri kurjih tatovih, medtem ko so pri pregonu gospodarskega kriminala popolnoma neučinkoviti. Krščanski demokrati Nove Slovenije smo v predstavitvi letnih poročil o delu Državnega tožilstva za leti 2011 in 2012, Vrhovno državno tožilstvo vsakič opozorili na potrebne prioritete pri delu na področju gospodarskega kriminala, vendar je ta opozorila tožilstvo vzelo tedaj kot nedopusten pritisk politike na delu tožilcev. Pri določanju politike kazenskega pregona je ključna vloga generalnega državnega tožilca. V skladu z zakonom o državnem tožilstvu je prav generalni državni tožilec tisti, v čigar pristojnost sodi določanje politike kazenskega pregona. Funkcija generalnega državnega tožilca je zato nadvse pomembna, saj mora oseba, ki zaseda to funkcijo, spremljati odklonske pojave v družbi in v skladu z nevarnostjo pojavnih deviantnih ravnanj sproti in ažurno določati politiko kazenskega pregona ter v skladu z njo določiti prioritete in intenzivnost dela Državnega tožilstva na posamičnih področij. In prav v tem delu generalnemu državnemu tožilcu lahko očitamo, da je z določitvijo prioritet zamujal. Šele po številnih opozorilih politike pa tudi na pritisk javnosti in medijev, je generalni državni tožilec sprejel novo politiko kazenskega pregona. Na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva je končno objavljen akt politike pregona, ki pravilno določa prioritete dela Državnega tožilstva, vendar šele za čas od sredine leta 2012 dalje. Lahko pa rečemo, da je tožilstvo zamudilo že kar nekaj let s potrebnim intenzivnim delom na tem področju in s tem nosi tudi soodgovornost za nastale razmere v državi na področju gospodarstva, bančništva in finančnih trgov. V Novi Sloveniji se zavedamo, da zgolj represija ni edini učinkovit ukrep za preprečevanje gospodarskega in bančnega kriminala. Če pa je represija uporabljena pravočasno in v pravi meri, pa ima pomemben vpliv na odvračanje potencialnih storilcev od kršitev in zlorab predpisov. In za dosego generalno preventivnega namena kazenskega pregona, je Državno tožilstvo zamudilo kar za nekaj let. Generalni državni tožilec, ki je odgovoren za predpisovanje in izvajanje politike kazenskega pregona, gotovo nosi odgovornost za zamude na tem področju. Če se je na področju pregona gospodarskega kriminala v zadnjih dveh letih vendarle zgodil določen premik, pa nas skrbi stanje na področju pregona bančnega kriminala, kjer zeva 5 milijardna luknja ali pa še več. Ta je v veliki meri rezultat kriminalnih dejan bankirjev in sivih eminenc bančnega sistema. Leto in pol je minilo od kar je bil generalni državni tožilec seznanjen s stanjem v bančnem sistemu z zaupnim poročilom Banke Slovenije od koder sledijo sumi storitev številnih kaznivih dejanj, pa se na tem področju doslej ni zgodilo še prav veliko ali skoraj nič. V medijih beremo, da je bil za vodenje preiskav za to področje zagotovljen eden, pa potem trije na seji Odbora za pravosodje smo slišali, da gre sedaj za pet tožilcev, ki delajo na področju preiskav bančnega kriminala. Med tem pa je minilo leto in pol, ne da bi bil začet kazenski postopek o eni sami zadevi. Izgovori s strani tožilstva so, da je čas hitrih sodišč minil, da vodstvo in srednji menedžment bank, konkretno NLB, noče sodelovati pri preiskavah, in da je potrebno pridobivati še neka tehnična sredstva, da bi se preiskave lahko odvijale in podobno. Po mnenju Krščanskih demokratov imamo dokaj sodobno in evropsko primerljivo kazensko materialno in procesno zakonodajo, ki daje policiji in tožilstvu na razpolago dovolj orodij za učinkovit pregon tudi najtežjih oblik bančnega kriminala. Če bi le bilna strani tožilstva zadostna mera angažiranosti. Generalni državni tožilec tudi na tem področju svojega poslanstva ni opravil. Očitno o prejemu poročila ni znal ali ni hotel oceniti niti tega, kolikšen obseg kadrovskih resursov bi potreboval za usmerjanje preiskav.
Naslednji očitek, ki se mu tožilstvo ne more izogniti, je prepočasno izvajanje ali bolje rečeno neizvajanje zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ta zakon je bil sprejet 2. novembra 2011, uporabljati pa se je začel 30. maja 2012. V času od sprejetja zakona do pričetka njegove uporabe je bil čas, ko bi moral generalni državni tožilec zagotoviti potrebne kadrovske in materialne resurse za izvajanje zakona, torej opraviti tudi ustrezne prerazporeditve izkušenih državnih tožilcev, zagotoviti morebitne nove zaposlitve pa tudi zagotoviti potrebna izobraževanja za učinkovit začetek izvajanja zakona. S tem se generalni državni tožilec očitno ni preveč ukvarjal, sicer ne bi prišlo do situacije, da v letu 2012 ni bila vložena niti ena tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Vložena pa sta bila le dva predloga za zavarovanje. Zdaj poslušamo izgovore s strani tožilskih vrst, da je zakon nedodelan, da so preiskovalni postopki obsežni in podobno. Krščanski demokrati nove Slovenije smo prepričani, da bi bilo ob ustreznih pripravah na začetek izvajanja zakona tudi v Sloveniji že v letu 2012, ko se je začel zakon uporabljati, vloženih nekaj deset tožb in predlogov za zavarovanja, na podlagi katerih bi sodišče že lahko zaključilo nekatere postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora. Tako pa po skoraj dveh letih še vedno stopicamo na mestu in smo še na samem začetku. Tudi za stanje na tem področju nosi največji del odgovornosti generalni državni tožilec. Ne moremo tudi mimo utemeljene kritike generalnega državnega tožilca na področju pregona storilcev kaznivih dejanj v primerih povojnih pobojev in tudi kaznivih dejanj, ki so jih izvajali pripadniki bivše službe državne varnosti v obdobju pred letom 1990. Na seji odbora za pravosodje smo dobili s strani namestnika generalnega državnega tožilca pojasnilo, da se oni, torej vrhovno državno tožilstvo, ne ukvarjajo z operativnim delom in da so zadeve odstopili v reševanje okrožnemu državnemu tožilstvu. S tem je očitno zadeva za generalnega državnega tožilca končana. Tak njegov odnos do tako hudih in nezastarljivih kaznivih dejanj se nam zdi ne le nestrokoven pač pa tudi nedostojen. Ti zločini ne smejo ostati neraziskani in nekaznovani ne glede na to, kdo jih je storil. To velja tudi za tiste, ki so v obdobju totalitarizma delovali v službi državne varnosti in UDBI ter so na kakršenkoli način sodelovali pri likvidacijah nedolžnih ljudi, doma ali v tujini. To so zločinci, ki morajo biti kaznovani, ne glede na to, da so le izvrševali ukaz. Pravosodni organi v Sloveniji v povezavi s preiskavo omenjenih likvidacij svoje naloge do sedaj žal niso opravili. Množični povojni poboji, ki so se zgodili v nekaj tednih so ostali zaradi režimskega delovanja pravosodja nekaznovani. Kljub temu, da je v takratnih umorih življenje izgubil skoraj odstotek ljudi vsega slovenskega prebivalstva in do danes se na tem področju žal ni nič spremenilo. Krščanski demokrati nove Slovenije pričakujemo od pravosodnih organov oziroma najprej od državnega tožilstva, da končno pričnejo s svojim delom tudi na tem področju. Danes še živeči vodilni člani bivšega režima, ki so bili v Službi državne varnosti neposredno nadrejeni, lahko največ prispevajo k odkrivanju zločinskih aktivnosti SDV in UDBE. Zavlačevanje s preiskovanjem teh kaznivih dejanj pomeni izgubo možnosti, pridobitve pomembnih dokazov za storjena kazniva dejanja funkcionarjev bivšega režima in članov SDV. Razprava o delu državnega tožilstva ter še posebej razprava o delu in odgovornosti generalnega državnega tožilca je zato še kako potrebna in Krščanski demokrati pričakujemo, da bo prinesla tudi konkretne rezultate in premike na področjih, na katere smo opozorili v tem stališču. Res je, da se številni naši državljani sedaj borijo za preživetje. Ledena katastrofa bo pustila hude posledice. Žal pa bo vlada namenila za reševanje zgolj menda 317 599 evrov, za prostovoljen gasilce skoraj nič. Za svetovalce v slabi banki 3,6 milijona in za bančno luknjo okoli 6 milijard. Vse to in takšna razmerja tudi zaradi tega, ker tožilstvo ni pravočasno ukrepalo, da bi zaustavilo plaz nečednih ravnanj v preteklosti. Sedaj pa zmanjkuje denarja za reševanje prebivalcev Slovenije, ki so v veliki stiski.
Hvala. Gospa Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Med tem ko se v tem tednu v naši državi srečujemo z eno izmed najhujših naravnih katastrof zadnjih let in je tisoče in tisoče gospodinjstev še vedno odrezanih od sveta ali brez elektrike in gretja se v Državnem zboru Republike Slovenije ponovno srečujemo z eno izmed številnih izrednih sej, sklicanih na zahtevo stranke SDS. Na njej naj bi na podlagi časopisnih člankov, zlasti tistih iz Demokracije in Reporterja, govorili in se pogovarjali že o že mnogokrat predelanih aferah delovanja obveščevalnih služb v času bivše države, sumih kaznivih dejanj iz leta 1976, 1984 in tako naprej, za nameček pa še malo o arhivih. Tudi predlagani sklepi predlagatelja predstavljajo pisan kolaž zgornjih tem, ki so jih morala obravnavati kar tri delovna telesa. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju zapisala, da nekateri pomembno presegajo pristojnosti tega državnega zbora, drugi pa so bodisi nepopolni ali nepotrebni. Na tej podlagi in na podlagi razprav so bili prav vsi sklepi na seji matičnega delovnega telesa zavrnjeni. Tako je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju zapisala, da je potrebno v skladu z načelom pravne države upoštevati, da lahko Državni zbor drugim organom predlaga le tiste ukrepe, ki sodijo v pristojnost posameznih organov in pri tem spoštovati njihovo ustavno in zakonsko določeno samostojnost in neodvisnost. Zakonodajno-pravna služba tudi opozarja, da so nekateri sklepi pomanjkljivi ali nepotrebni. Posamezni državni organi so na podlagi zakonskih pristojnosti dolžni ukrepati po samem zakonu in ne šele na predlog Državnega zbora. V njihovi pristojnosti je tudi presoja ali so že podane tiste okoliščine, ki utemeljujejo začetek izvrševanja določenih pristojnosti. A priv sklep predlaganih sklepov se nanaša na stanje na Vrhovnem državnem tožilstvu, kar je sicer resna tema, a iz razprave na matičnem delovnem telesu se je razvila bolj osebna diskreditacija dr. Zvonka Fišerja, ki, mimogrede, ni bil imenovan pod našo vlado, ampak pod vlado Boruta Pahorja. In če bi obstajala le kakšna možnost bi verjetno SDS generalnega državnega tožilca kar interpelirala. Tudi v Pozitivni Sloveniji smo sicer mnenja, da pravosodje kot celota v preteklosti ni dovolj hitro in učinkovito odreagiralo na nekatera deviantne pojave v družbi. Prav hitra reakcija in morebitne obsodbe delujejo preventivno in lahko nadaljevanje deviantnih ravnanj preprečijo. In kot na mnogih področjih v naši državi, seveda, tudi stanje na področju tožilstva ni optimalno. Lahko bi bilo boljše, a nikakor ne moremo govoriti o tem, da je katastrofalno. Da se stanje izboljšuje je razvidno iz mnogih trendov, pa tudi iz letnih poročil državnega tožilstva, ki jih je matični odbor že obravnaval in o tem opravil splošno razpravo. V letu 2013 so tožilci dosegli za 20% oziroma okoli tisoč obsodilnih obsodb več kot v letu prej, število ovadb je za 3% višje, vloženih ovadb pa za en odstotek. Število narokov s tožilci se je povečalo za 23% oziroma za 4.000 narokov. Spremembe opažajo tudi državljani. Na podlagi povedanega je razvidno, da se stanje izboljšuje in trendi izboljšujejo. In v tem smislu bodo tekla tudi nadaljnja prizadevanja Vlade.
Ta vlada je med drugim sprejela tudi novelo zakona o sodiščih in sodniški službi, podpisana je bila zaveza s sodstvom, tudi za področje gospodarskega in finančnega kriminala, so bile ustanovljene specializirane skupine pod vodstvom in usmerjanjem državnih tožilcev. Podlage za reševanje prioritet so prav poročila o skrbnih pregledih bank, lastno dejavnost policije in prejete ovadbe. V zadnjem času so bili obsojeni vsi tisti, za katere je veljalo, da so nedotakljivi, med drugim Bine Kordež, Hilda Tovšak. Robert Časar, Darij Južnja, Ivan Zidar, Dušan Černigoj, Srečko Prijatelj, Boris Popovič, Pavel Rupar, na prvi stopnji še Boris Gorše, Igor Bavčar, Boško Šrot, še enkrat Časar in Črnigoj, Franc Kangler in dva nekdanja predsednika Vlade. Toliko o tem, da se ni še nič zgodilo.
Potem bi rada izpostavila, da je Vlada Alenke Bratušek pred dvema dnevoma s prerazporeditvijo sredstev, tožilstvu namenila še dodatne 1,7 milijona sredstev za reševanje kadrovske stiske na področju tožilstva. S temi sredstvi bodo lahko dodatno zaposlili 100 ljudi, od tega 30 tožilcev. In tudi v ekipi, ki preiskuje kazniva dejanja v bančništvu, je trenutno dovolj kadrov, saj je težišče preiskave na policiji.
Da o izboljševanju stanja ni mogoče govoriti torej ni res. A če bi Državni zbor predlagane sklepe sprejel, bi prekoračil svoja pristojnosti, bi posegal v neodvisnost in samostojnost organa, v tem primeru Vrhovnega državnega tožilstva.
Kar zadeva sklep vezan na arhiv moram opozoriti, da novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki je bila sprejeta na januarski seji, ne zapira dostopa do arhivov ampak prav nasprotno, olajšuje vpogled do arhivskega gradiva. Sprejeta novela omogoča, da so slovenski arhivi bolj dostopni, kot kadarkoli doslej in to sicer prav na področju osebnih podatkov, kar nam nekateri najbolj očitajo.
Kar zadeva tretji sklop sklepov, ki zadeva delovanje tajnih služb. Po našem mnenju je bil ta sklic izredne seje, kot že mnogokrat poprej, uporabljen za zlorabljanje Državnega zbora, zato da si nekateri v politiki jemljejo pravico presojanja oziroma celo sojenja o tem ali so bili v prejšnjem režimu storjeni zločini, kdo jih je zagrešil, kdo je za njih vedel oziroma za obtoževanje točno določenih posameznikov, kot je na primer bivši predsednik države, s katerimi obračunava predlagatelj in njen predsednik že od osamosvojitve naprej.
Morebitna kazniva dejanja, ki so bila storjena v preteklosti ostro obsojamo, a sojenje in obsodba takšnih kaznivih dejanj mora biti zaupana našemu pravnemu redu in nikakor ni primerno, da to dela politika in izreka politične obsodbe in to zgolj na podlagi posamičnih arhivskih dokumentov in ocen, ki so jih oblikovali posamezniki, ki sami sebe kvalificirajo kot amaterske zgodovinarje. Se prvi posamezniki brez ustreznih izobrazb in poklicnih kvalifikacij za obsodbo in pregon kaznivih dejanj.
Pri tem se politično obdolženi nimajo priznane niti pravice do ustreznega pojasnila, niti do seznanitve z gradivom, ki jim očita vsa ta dejanja.
Takšna obravnava zadev v Državnem zboru spodbuja lustracijsko politiko, spodbuja razkol v družbi, maščevanje in sovraštvo, kar si poslanci in poslanke Državnega zbora po 24 letih samostojne države nikakor nebi smeli privoščiti.
Skladno s povedanim torej menimo, naj o zgodovini govorijo zgodovinarji, morebitna kazniva dejanja pa raziskujejo tisti, ki so za to pristojni in to vsa kazniva dejanja, ne samo tista, ki se zdijo stranki SDS najbolj pomembna. Politika, Državni zbor pa naj sprejema zakonodajo, kar je tudi naša izvorna funkcija. V konkretnem primeru so bile vse potrebne spremembe zakonodaje že sprejete, zato ni potrebe, da bi se na hitro sprejemale na tej izredni seji.
Pozitivna Slovenija tudi ostro obstoja vse politično motivirane zločine, ki so bili storjeni v imenu bivšega režima in tudi tukaj pričakuje, da bodo ustrezni organi ustrezno odreagirali.
Zaključujem s spoznanjem, da je pred nami 8 ur in 20 minut razprave brez glasovanja, kot že mnogokrat poprej, brez sklepov in brez kakršnihkoli konkretnih rešitev. V tem mandatu je SDS že večkrat zahtevala nujne seje delovnih teles in izredne seje Državnega zbora s pičlim rezultatom. Če odmislimo njihovo pretencioznost je bil končni rezultat večinoma res zgolj izbuljeni čas, ki bi ga lahko uporabljali bolj produktivno, konkretno za reševanje trenutne katastrofe ali pa za sprejemanje potrebnih ukrepov za zagon gospodarstva.
Od marca do aprila lani ko je bila konstituiran ta Državni zbor in je začela delovati nova Vlada, ne pardon, ko je začela delovati nova Vlada je Državni zbor na zahtevo pozicije, vključno z današnjo sejo zasedal na kar 9 izrednih sejah oziroma v povprečju enkrat na mesec. Če seštejemo ves čas, ki je bil porabljen po nepotrebnem, pa je doslej šlo v nič okoli 56 ur razprave, vključno z današnjo 64, zato tudi v tem primeru v Pozitivni Sloveniji nikakor ne verjamemo, da gre za dobronamerni ukrep, ki naj bi izboljšal delovanje državnega tožilstva. O posameznih očitkih in ugotovitvah je bilo mnogo razpravljano že v preteklosti. Tako o stanju v pravosodju, stanju demokracije, pa o arhivih, delovanju bivše službe državne varnosti in tako naprej. Pozitivna Slovenija se ne želi ukvarjati s preteklostjo. Namesto v preteklost smo zazrti v prihodnost in ne želimo odpirati vprašanj interpretacij polpretekle zgodovine. Cenimo da opozicija opravlja svojo funkcijo, vendar pa želimo konstruktivno opozicijo, ne pa takšno, ki blokira delovanje vlade in države in želeli bi si, da bi tudi opozicija pustila mrtvim, da ležijo v miru.
Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala tudi vam.
Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Spoštovani, vsem zbranim prav lep pozdrav v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in SDS v celoti.
Da je stanje v pravosodju, ki je neevropsko in neustrezno in tudi na področju državnega tožilstva ključno razvojno vprašanje za Slovenijo nas je v samo letu dni dvakrat izjemno ostro opozorila Evropska unije. Prvič že pomladi s posebnimi stališči Sveta Evrope, ki so bili objavljeni v soglasju z Evropsko komisijo, kjer je bilo izrecno poudarjeno, da je neučinkovito in neevropsko delujoče pravosodje eden ključnih razlogov za razvojni zaostane države Slovenije in so bila tudi dana navodila, napotila kako uskladiti stanje na področju slovenskega pravosodja z evropskimi normami in načinom evropskega delovanja. S tistim, kar Evropa torej pojmuje kot moderno pravo in z evropskimi vrednotami. Poseben problem je državno tožilstvo, tožilstvo sicer sodi bolj v izvršilno vejo oblasti, vendar v povezavi s pravosodjem, tistim, ki deluje neevropsko, seveda pomeni hudo razvojno coklo. Država kjer se ne spoštujejo evropske vrednote, postaja v očeh tujih investitorjev rdeči eksot, in rdečega eksota vsak normalen investitor, vsak podjetnik, ki išče nekoga, da bi posloval, beži stran, in to je eden od ključnih razlogov, zaradi katerih država Slovenija doživlja zdaj edina še nazadovanje, tudi po napovedih za naslednja leta v Evropski uniji. Vsi drugi so že na poti okrevanja, samo državi Sloveniji napovedujejo nazadovanje. Torej, gre za bistveno, ključno razvojno vprašanje.
Gospa Kociper, ki je šla žal ravnokar ven, bo pač morala enkrat pogledati resnici v oči. Pripombe Evrope so več kot dobronamerne, oni želijo imeti dobrega poslovnega partnerja, želijo imeti tisto, kar bi Slovenija morala biti in kar bi lahko bila. Če bi imela evropsko delujoče pravosodje, če bi imela evropsko delujoče tožilstvo in če bi dosledno spoštovala evropske vrednote, in tu je bistvo problema. Kajti, zakaj so se danes v koaliciji tako trudili da sploh te razprave ne bi bilo?! In hvala predsedniku Državnega zbora, da ni podlegel tem pritiskom. Zakaj, gospe in gospodje?! Zaradi tega, da se ne bi razgalilo kako sramotno so ravnali na seji Odbora za pravosodje. Kadar pride do evropskih vrednot je ključen problem tranzicijske levice, vsaj velike večine med njimi, da gre za neskončno sprenevedanje. Ko smo predlagali ustrezne sklepe, skladne z evropskimi vrednotami, utemeljene na evropskih vrednotah, so vsi rekli: Ja, saj smo za to, ampak veste, oblika ni ta prava, bi morala biti malo drugačna oblika. Pa nismo prepričani, če smo na pravem odboru, pa zato bomo glasovali proti. In da boste vedeli o čem so v s spoštovani koaliciji glasovali proti, jih bom prebral. Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje službe državne varnosti, ki je še do konca 80-ih let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane. In vsa koalicija je glasovala proti. Torej, koalicija to podpira. Zelo zanimivo. To je direktno glasovanje v nasprotju z resolucijo o evropskih vrednotah, evropski zavesti in totalitarizmih, ki jo je sprejel Evropski parlament in za katero so glasovali vsi poslanci iz Slovenije, vendar ko smo jo pa tukaj želeli potrditi v tem parlamentu pa ste vsi iz tranzicijske levice pač se postavili na stališče, da za to ne boste glasovali in ste glasovali proti. Ste se samo seznanili ampak očitno ste se slabo seznanili gospe in gospodje kajti to, da je potrebno razkriti vsak zločin, je evropska norma in umori, zločini nekdanjih tajnih služb totalitarnega režima, tistih jugoslovanskih pod vodstvom Slovencev na žalost pa tudi slovenskih, se ukvarja zdaj preiskovalni aparat v Avstriji, v Nemčiji, v večini držav Evropske unije, samo v Sloveniji se ne. Ker je stanje na državnem tožilstvu tako, kot je, neevropsko. Če pa se pa to leži nekje tam v nekem predalu. O tem nas ni uspel nihče seznaniti, samo to, da so dobili neke informacije, kot je povedal vrhovni državni tožilec in so to odstopili enemu od krajevno pristojnih. Potem koalicija je glasovala proti naslednjemu sklepu, torej glasovala je proti evropskim vrednotam, to je kristalno jasno iz tega sklepa. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da vlada Republike Slovenije, vrhovno sodišče Republike Slovenije, vrhovno državno tožilstvo, policija in varuh človekovih pravic storijo vse potrebno, da se zločini nekdanje SDV v celoti razčistijo, njihovim storilcem pa da se pravično sodi. Torej ponovno glasovanje o evropskih vrednotah in še več, glasovanje o tem, ali naj Slovenija spoštuje svojo lastno ustavo. Ali naj v Sloveniji polno deluje pravna država. To je vsebina tega sklepa in koalicija je glasovala proti in je torej zainteresirana, da se ne spoštuje evropskih vrednot, da ne deluje pravna država in da se ne dela skladno z ustavo. Pa naj to zapakira kakor hoče. To je dejansko odraz njihovega glasovanja. V politiki štejejo dejanja, ne besede. Dejanje pa je glas, ki ga pritisneš oziroma daš, ko glasuješ za posamezno rešitev in končno najbolj sramotno. Zadnji od predlaganih sklepov, državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in jih bodo lahko končno dostojno pokopali. Temeljna obče slovenska etika, glasovanje o temeljni obče človeški etiki in koalicija je glasovala proti. Torej koalicija je zato, da v Sloveniji za nekatere ne veljajo niti načela temeljne obče človeške etike. Zato ste se danes tako trudili, da ne bi bilo te seje, da se ne bi razgalila ta nacionalna sramota, ki jo predstavlja vaše lastno ravnanje in sprenevedanje. Ko je v Evropi kažete en obraz, ko pa pride do tistega, kar bi morali storiti v lastni domovini, takrat pa najdete tisoč in en razlog, samo da tega ne storite. Ker nočete storiti. Eden je rekel, ko se je skliceval na mnenje pravne službe državnega zbora, ja bi pa predlagali resolucijo. Gospe in gospodje, resolucija, katere vsebina je bila točno to, evropske vrednote, da se obsodijo vsi zločini, da se izrazi spoštovanje do žrtev in da se pač pozove k obsodbi in pa preiskavi skladno z evropskimi normami, da se zločinci obsodijo, taka resolucija je bila predlagana že leta 96 v tem parlamentu in če hočete vedeti, se jo jaz napisal. Ampak kaj je bilo. Točno ista scena kot danes gospe in gospodje. Mi smo jo podprli. Ampak sej naši poslanci takratni, žal sam nisem imel te priložnosti, nisem bil poslanec, so jo podprli. Tranzicijska levica pa je točno isto delala kot vi sedaj. Rekla je, absolutno se strinjamo, samo vse podpiramo, samo ne vemo, če je čisto dobra formula, ampak drugače smo pa absolutno za in ko je bilo glasovanje je bilo točno pol, pol, če me spomin ne vara. Zmanjkal je en glas in resolucija nikoli ni bila sprejeta. Pa je bila resolucija, tisto, kar ste sami želeli in drugič. Ko je prišla resolucija Evropskega parlamenta, katere temelj so bile točno evropske vrednote, to je resolucija o tem, kaj so temeljne evropske vrednote. Resolucija evropske zavesti in totalitarizmi se je slika ponovila. Mi smo predlagali, da se jo podpre. Ta sklep ste gladko zavrnili. Torej ste proti evropskim vrednotam in to ste danes ponovno pokazali in zadnjič na seji odbora še toliko bolj. Vsi tisti, ki niste tiste seje odbora mogli spremljati, poglejte si posnetek, saj je na spletni strani RTV Slovenija. Vsaj to ostaja kot žalostna priča te nacionalne sramote nespoštovanja evropskih vrednot. Torej gospe in gospodje, ko je šlo za glasovanje je pa zgodba taka in v tem je problem in če imamo potem tožilstvo, ki ne deluje skladno z evropskimi vrednotami, je jasno, da cel sistem ne deluje tako, kot bi moral. Potem tudi sodišče, kakršnokoli že je, tudi na problematiko pravosodja nas je opozarjala Evropska unija ampak ta trenutek pustim to ob strani. Ampak če do tja nič ne pride, če tožilstvo že vse zavrne ali pa če v neskončnost preiskuje nekatere zadeve ali pa če stvari, kot je bil en primer, se ga spomnim iz minulih let, ko je šlo za vprašanje ravno nekdanje SDV oziroma povojnega dogajanja v Sloveniji. Pa se je toliko časa čakalo in se je reklo, ne bo niti tistih zaslišalo, ki bi se jih lahko, pa je zadeva spet nekam odstavljena. In zdaj zapirate še arhive. Kaj je bistvo tega zakona o spremembi arhivov? Vsa Evropa je imela normo, da se spoštuje pravice tistih, ki so bili žrtve in pravice tretjih oseb, da se jih javno ne obelodanja, da se pač vse tisto počrni, prečrta, anonimizira. Vi pa sedaj hočete isto uveljaviti tudi za zločince, to pa ni več evropska norma, gospe in gospodje, kajti vsi zakoni, ki so bili na to temo sprejeti, če hočete nemški, češki pa še kakšen, imajo točno notri določilo, to so veljavni zakoni Evropske unije tudi ta trenutek, da seveda za tiste, ki so kršili človekove pravice, pa ta zaščita ne velja, kajti sicer ničesar več ni mogoče predstaviti javnosti, ničesar ni mogoče več razgaliti, ničesar ni mogoče več preiskati in temelj resolucije o evropski zavesti je prav to, da pravi, da je o tem treba govoriti, da je to treba raziskati zato, da se zgodovina ne ponavlja. Tudi tukaj, ko iščete skrajneže, vsaka skrajnost je obsojanja vredna, če je nasilna, če poziva k nasilju ampak nerodna situacija je, če v Sloveniji se neznansko veliko te dni govori o desnih skrajnežih, o tem, da so levi skrajneži pobili kakšnih 100 tisoč ljudi na slovenskih tleh, se pa ne govori oziroma se tega sploh ne preiskuje, se zapira arhive, da se ja to nebi vedelo. Malo nerodna situacija je to. In če državno tožilstvo pri tem ne ukrepa skladno s svojimi normami, potem je seveda veliko vprašanje v kakšni državi mi živimo in na to nas Evropa opozarja, to je neevropsko. Tisti, ki želi iskati poslovnega partnerja, bo pač poiskal državo o kateri bo prepričan, da se vrednote, ki jih spoštuje on, dosledno spoštujejo, da je njegov, če želite, tudi poslovni interes ustrezno zaščiten, z ustreznim ravnanjem, z evropskim ravnanjem tožilstva in pravosodja, države, ki je pa rdeči eksot, in tako vi delate, pa bežijo vsi taki ljudje stran in to je eden od temeljnih razlogov za razvojni zastoj s katerim se sooča Slovenija v zadnjih nekaj letih. Nemčija je v tem času imela že cel razvojni cikel. Imeli so obdobja, ko so imeli že 4, 5, še več procentno rast. Slovenija pa samo padec. In v trenutku ko se je že zdelo, da je ozdravljen bolnik, to je bilo obdobje Vlade Janeza Janše na začetku tega mandata, ko je vsa Evropa rekla, da je to, kar je ta Vlada storila, čudež, se je hitro naredilo politično igrico, zlorabilo institucije te države in se je to Vlado zamenjalo z najbolj neuspešno Vlado v zgodovini samostojne Slovenije, katere edini uspeh je to, da je postavila na laž tisto kar ste celo skozi zobe na tranzicijski levici priznali, ko ste rekli ja saj slabše Vlade od Boruta Pahorja pa ne more biti ampak ta je še slabša, še mnogo slabša, ker je tudi slabša koalicija. To je realno stanje, gospe in gospodje, in zato se ne čudim, da ste zavrnili tudi to, da bi bilo potrebno narediti, kar je povsem skladno z zakonom, ustrezen nadzor, da ste zavrnili, da se zagotovi ustrezne kadrovske rešitve na tožilstvu in da se s tem pospeši reševanje problematike, ker bi to naredilo Slovenijo primerljivo z Evropo. Normalno, da ste proti, ker ste pač proti evropskim vrednotam in to ste dokazovali z glasovanji o tistih sklepih, ki sem jih prej prebral in to ste že nekajkrat dokazali v minulem obdobju.
Kaj to potem v praksi pomeni se lepo vidi pri milijardni luknji. Luknji se temu reče, prevedeno v slovenščino povprečnega človeka je to zapravljeno in pokradeno, ko govorimo o slovenskih bankah. Mimogrede, te banke so bile enkrat že sanirane z denarjem davkoplačevalcev, pa se je to še enkrat pojavilo v še hujši obliki, za tiste, ki ste morda to pozabili. In s tem, da je izginilo nekaj milijard denarja se po eni strani poskušala celo z nekim spinom pohvaliti ta vlada je bilo rečeno, saj to pa ni tako slabo, kakor so eni napovedovali. Ja, kako ni slabo? Zajeli ste samo štiri največje banke, pa ste ugotovili 4,7 milijarde luknje. Če upoštevate še ves tisto, od Gorenjske banke do vseh ostalih in teh, ki jih hočete likvidirati, recimo Probanko, Factor banko in še vse ostale instrumente, ki ste jih imeli na zalogi, je pa hitro šest milijard, pa celo nekako se lahko še kaj čez tudi naračuna. In s tem se hvalite. V vsaki normalni državi naslednji dan vlada pade, pa 20.000 ljudi je pred vlado in zahteva naj gre. Pri nas se pa reče, sej ni tako slabo. In kaj je naredilo državno tožilstvo? Državno tožilstvo je bilo opozorjeno pravočasno na ta probleme in je to dalo natanko enemu tožilcu, ki sedaj ob pomoči še dveh koordinira preiskovanje teh zgodb. In zadeve ne pridejo nikamor. Kakšni so pa absolutni zastaralni roki pa najbrž ni potrebno preveč razlagati. Ko pa gre za kakšno banalno zadevo, s katero se smešimo pred Evropo se jo pa lahko zelo hitro sprocesira. Ampak tukaj gre za milijarde. Te milijarde bomo plačevali davkoplačevalci. Veste kaj to pomeni za vsakega državljana? 3.000 evrov, če preračunate najmanj iz žepa vsakega davkoplačevalca. Verjetno pa bo na koncu vsota še bistveno večja, kajti odločili ste se, mimogrede, še za to, da to ne sanirate z evropskim fondom, ki je za ta namen in ki ima samo 0,25% obrestno mero, ampak boste rajši za to, da govorite, kako ste obdržali suverenost šli na to, da se zadolžujete po pet, šest in sedem procenti obrestni meri. In bolj ko bomo zadolženi, manj bomo suvereni, gospe in gospodje. Vi pa kar razlagajte lahkovernežem kaj to v praksi pomeni. Čas bo vse postavil na trdne temelje. Torej, za razvoj gre, gospe in gospodje, za denar gre. Tisto kar pravi Murphyjev zakon, karkoli vam že govorijo, vedno gre samo za denar. In tudi v tem primeru je tako. Zakaj se ni ukrepalo na ustrezen način v nekaterih primerih. Primeri so tukaj argumentirani, so navedeni. Očitno nekomu ni bilo v interesu. Očitno nekomu še danes ni v ustreznem interesu. Zakaj ene stvari stojijo ob strani, drugim se daje očitno zelo velika teža in prednost. Ravno to je tisto, da bi morali iti po nekih evropskih merilih in da bi vsi morali biti pred zakonom enaki in da bi vsi morali biti in vsak zločin, vsaka kršitev zakona bi morala biti obravnavana na enak način. Kot vsi najbrž zelo dobro vemo v tej državi, da temu v tem trenutku ni tako. In to je tisto, na kar nas Evropa opozarja. Ker ni sladno z evropskimi vrednotami. In zaradi tega naš razvoj zaostaja, gospe in gospodje, zato plačujemo milijarde, ker se zlorablja institucije države za politična obračunavanja, za bogatenje točno določenih posameznikov, ob tem ko se jim gleda skozi prste, med tem ko se ne ukrepa ob očitnih stvareh o katerih celo pišejo mediji, in se je, mimogrede, tudi na seji odbora, ki ga vodim, Odbora za pravosodje, eden od članov koalicije skrajno posmehljivo izrazil, kaj pa bomo mi sedaj govorili o tem kaj pišejo mediji. Tudi mediji so v Sloveniji razgalili nekaj zelo zelo velikih lumparij. In zanimivo, da takrat, ko se pa mediji postavijo na tisto mesto, ki jim gre, kajti raziskovalno novinarstvo je nekaj, kar je treba ceniti in spoštovati in kar bi morali gojiti, takrat se pa reče, ne bomo o tem govorili v Državnem zboru. Še več, generalni državni tožilec dr. Fišer je v uvodnem nastopu dokazal samo dvoje, da razume svojo funkcijo kot politiko, ker je spremenil svoj uvodni nagovor v poučevanje kaj mi smemo in kaj ne, in potem, kar je najhuje, dovolil si je izjavo, da nimamo mi kaj komentirati dela državnega tožilstva. Prosim? Veste, svoboda govora je slučajno ustavna pravica. Če je kdo kdaj preganjal ljudi za verbalni delikt, se je tisto obdobje končalo, gospe in gospodje, in voščim vsem takim dobro jutro. Živimo v Evropski uniji, kjer je eden od temeljnih vrednot, o temeljnih svoboščin, o temeljnih ustavnih postulatov ravno svoboda govora, čemer je parlament namenjen. Parlament ni namenjen samo sprejemanju zakonov, tako kot si verjetno laiki predstavljajo. Ena od bistvenih nalog parlamenta, ki je v Sloveniji žal povsem v ozadju, je prav kontrolna funkcija, ki jo sedanja koalicija ovira na vse mogoče načine in še kako imamo ne samo v parlamentu pravico, ampak tudi dolžnost povedati o katerikoli instituciji v tej državi, ki ne deluje skladno z evropskimi vrednotami svoje mnenje. In s tem se bo moral tudi generalni državni tožilec zelo resno soočiti. Ampak še huje je, s tem bi se morali soočiti tudi vsi tisti, ki so ga postavili na to mesto, ker očitno sodi miselno v nek drug čas, gospe in gospodje. Če pravi, o tem nimate vi kaj govoriti. Prosim? Pa kje vi živite, gospe in gospodje. In kako si potem lahko na koncu zgodi to, da zavrnete celo sklep, naj ministrstvo, ki ima za to vso zakonsko podlago, opravi ustrezen nadzor. Zanimivo pa je, da ravno danes v enem od časopisov je cel napad na pravosodnega ministra, ki se ga očitno hoče disciplinirati. Verjetno je že hotel narediti kakšne spremembe v pravosodju, ki bi naredile to državo bolj evropsko in bolj učinkovito in samo upam, da ne bo temu podlegel. To je problem, gospe in gospodje in to je bistvo problema. In ta problem si ni izmislil nihče v Sloveniji. Na ta problem nas je v samo letu dni dvakrat izjemno ostro, bolj kot katerokoli drugo državo kadarkoli v zgodovini Evropske unije opozorila Evropska unija preko svojih najvišjih institucij. In s tem ste se v prvo, ko smo to obravnavali, do neke mere tudi vi strinjali. Ste rekli, ja saj stanje v pravosodju pa res ni ravno tako kot bi želeli. Ampak potem se ni zgodilo nič. In ni samo bistvo zakon, celo strinjal bi se s tistim, kar ste nekateri rekli, saj zakonodaja je. Dobro, dalo bi se izboljšati in naša skupna naloga je, da to storimo, ampak bistveno je to odvisno od tistih, ki to izvajajo. To je eno od temeljnih spoznanj politologije, da eno tretjino samo predstavljajo zakoni, dve tretjini učinkovitosti in demokratičnosti sistema pa je odvisno od tistih, ki zakone izvajajo. In to je problem s katerim se mi danes soočamo v tem Državnem zboru. Mi imamo državno tožilstvo, ki deluje ne evropsko, ki deluje v nasprotju z evropskimi vrednotami, ki nekaterim najhujšim oblikam kriminala, ki nas strahovito veliko stanejo, recimo ko gre za milijarde evrov ne posveča ustrezne pozornosti, je neučinkovito, očitno, in vi to ščitite, ker vam to očitno ustreza, država gre pa vrtoglavo navzdol. In ko hočete preprečiti to, da bi spregovorili o tem, kako se ravna v nasprotju z evropskimi vrednotami, kako se zlorablja institucije te države, na kar nas opozarja Evropska unija, se sklicujete na vse, tudi na trenutno vremenske okoliščine. In potem, da je bil vrhunec popoln, se je gospod iz Pozitivne Slovenije še dovolil, da je to isto očital nam, kot da smo mi to načeli za razliko od njegovega koalicijskega kolega. Skratka, stara pesem, ne. Če nekaj sam delaš, hitro kaži s prstom na drugega zato, da ne bi kdo opazil kaj v resnici počneš.
Ko gre za denar, gospe in gospodje, je v tem primeru dvojna škoda. Če se ne razišče najhujših oblik gospodarskega kriminala, je to prvič zelena luč za vse, ki imajo tovrsten namen. Škoda ne bo povrnjena. Pravosodje ne more ukrepati. In tretjič, vse to bomo plačali davkoplačevalci in že plačujemo in bomo še plačevali. In zato ne govoriti, da obstajajo pomembnejše teme v tej državi. Ne vem katera tema je pomembnejša od več milijardnega zneska v evrih, ki se ga dotikamo tudi danes na tej seji zaradi neučinkovitega pregona odgovornih. Kajti, to je tisto kar je v tej državi narobe, da so nekateri lahko s kršitvijo zakona obogateli, medtem ko velikanska večina lahko samo nemočno opazuje kako državne institucije držijo križem roke in ne ukrepajo. Enkrat je ta problem v pravosodju, enkrat v državnem tožilstvu, eno in drugo se sešteva, še huje, eno in drugo se množi.
In zaradi tega, gospe in gospodje, smo predlagali sklepe, ki ste jih vi zavrnili, ki so se dotikali učinkovitosti pregona, ki so zahtevali, da se s sklepom izrazi pričakovanje, da bo vlada oziroma pristojno ministrstvo opravilo nadzor, za kar ima vsa zakonska pooblastila tu ni nikakršen poseg politike ampak je preverjanje dela in učinkovitosti delovanja ter zakonitosti delovanja pa ste to zavrnili. Zavrnili ste celo to, da bi se seznanili s tem zato, da ja na koncu ni glasovanja in da vas lahko tako veliko število na seji danes manjka… Močno dvomim, da zdaj podirate smreke po gozdovih in na druge načine pomagate odpravljati posledice. In tretjič, kar je najhuje, zavrnili ste tiste temeljne sklepe, ki so se dotikali varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zavrnili ste to, da bi se spoštovale evropske vrednote, zavrnili ste to, da bi zahtevali da polno in za vse na enak način deluje pravna država, skladno s slovensko ustavo in evropskimi vrednotami in zavrnili ste celo to, da bi skladno z načeli obče človeške etike, tisti, ki so bili brezpravno pomorjeni vendarle dobili vsaj to, kar je temeljna civilizacijska pridobitev, svoj grob.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Gospod Mirko Brulc bo… Pred tem postopkovno, se opravičujem… / Oglašanje iz klopi./ V tej fazi gospa ni mogoča replika, pozneje v razpravi bo to omogočeno. gospod Mirko Brulc ima besedo za predstavitev stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Spoštovane kolegice in kolegi.
Dovolite, da povem kje je izvirni greh za sklic današnje seje; v začetku junija 2013 so se v medijih pojavili naslednji naslovi: »Uporabil bom vas pravna in politična sredstva«, nadalje »Brili se bomo do konca, nikoli ne bomo odnehali.« In še: »Uporabili bomo vsa politična sredstva, razumete, vsa.« To so deli izjav predsednika ene od političnih strank, ki se ne strinja z nepravno močno sodbo slovenskega sodišča. Očitno se tudi ne strinja z delom tožilske organizacije oziroma z vodenjem te organizacije.
Socialni demokrati ni komur ne odrekamo uporabe vseh pravnih sredstev, naj ponovim, nikomur ne odrekamo uporabe pravnih sredstev. Vsak ima možnost, da v sodnem postopku dokaže nasprotno kar je sodišče odločilo. Po izrabi pravnih sredstev v Sloveniji lahko poišče pravico tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. Ne moremo pa pristati, da prvak ene od političnih strank z javnim pozivom napoveduje boj, ne samo pravnega na sodišču ampak tudi boj z vsemi razpoložljivimi političnimi sredstvi. Medijsko se diskreditira posameznike, ki jih ni mogoče ne voditi ne ustrahovati, še posebej ali pa najraje tiste, ki upravljajo pomembne javne funkcije.
Med drugim se je v ta politični boj vključila celo evropska ljudska stranka. Na ravni Evropske unije je to trenutno največja in najvplivnejša politična stranka centra Desno. V drugi točki resolucije evropske ljudske stranke je zapisano, navajam: »Evropska ljudska stranka izraža zaskrbljenost v zvezi z obsodbo predsednika Slovenske demokratske stranke, Janeza Janše, na sodišču prve stopnje. Seznanjena je s pritožbo Janeza Janše na sodišče druge stopnje, ki bo, upajmo, obravnavana v predpisanem obdobju treh mesecev. Opozarja, da sta zagotovilo poštenega sojenja ter domnevna nedolžnost temeljni človekovi pravici. Pričakuje, da postopek, ki je v teku, ne bo privedel do izključitve Janeza Janše iz politične tekme. Konec citata. Če želi nedopustno, da se nekdo iz tujine vmešava v konkretne sodne postopke in na ta način politično pritiska na organe pregona in sodno vejo oblasti neke samostojne in neodvisne države članice Evropske unije je to vsaj milo rečeno nenavadno. Tudi vse dosedanje seje delovnih teles državnega zbora komisija za nadzor varnostno obveščevalnih služb, komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, odbor za pravosodje, ki so v zadnjih mesecih obravnavale podobno vsebino ali pa je bila vsebina usmerjena tako, da se je navezala na delovanje organov pregona, pomenijo politično uporabo oziroma politično zlorabo zakonodajne vejo oblasti za ozke strankarske, še več, celo osebne interese. Še posebej se zlorablja komisijo za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Osnovna naloga te komisije bi morala biti usmerjena v reševanje problemov, to je težko rečem navadnih državljanov in državljank, ampak drugače ne gre. Ne pa da se z nujnimi sejami medijsko pozornost usmerja v zagovarjanja vidnih članov SDS. Naš državni zbor se tudi ta trenutek izrablja za politično branjenje posameznika. Ne kateregakoli posameznika ampak prvaka ene od političnih strank. Nekdo od državljank in državljanov Republike Slovenije si to lahko privošči. Spoštovani. v zahtevi za sklic izredne seje je prevej vrstic posvečenih generalnemu državnemu tožilcu. Če smo se pred tremi leti spraševali, zakaj poslanke in poslanci SDS tako zelo nasprotujejo imenovanju profesorja doktorja Zvonka Fišerja za novega generalnega tožilca nam je morda zdaj vsem jasno. Ne gleda se na levo, ne na desno. Tožilstvo dela, sodstvo dela, morda res prepočasi, ampak sodni zaostanki kopnijo. Tudi na sestanku Odbora za pravosodje so bili tožilci pohvaljeni. Se pravi tožilstvo dela. Očitno je, da zaščitenih oseb in oseb nad zakonom danes ni več, ne na levi, ne na desni. Profesor doktor Zvonko Fišer je četrti generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji. V funkcijo je nastopil leta 2011. Torej napadi nanj bolj ali manj intenzivno potekajo že od leta 1998. Prvi generalni državni tožilec Republike Slovenije Anton Drobnič je ob prvi izvolitvi doktor Fišerja za ustavnega sodnika leta 98. dejal, citiram. Gre za enega najboljših tožilcev v državi, ki je skrajno pošten in odgovoren. In da slovenska država ne bi smela tako zlahka odklanjati takšnemu strokovnjaku. To je izjavil Anton Drobnič. Očitno je doktor Fišer dovolj suveren in trden človek, da se ga ne da voditi niti ne ustrahovati, da je na sugestije, kako voditi politiko pregona imun in kot je generalni državni tožilec na odboru za pravosodje dejal, citiram, da je njegova dolžnost, da se kot predstojnik organa pregona bori za njegov samostojni položaj v sitemu oblasti in ki mora obenem skrbeti tudi za zakonitost družbe v družbi. Spoštovani. Ne spomnimo se, da bi proti prejšnjim generalnim tožilcem potekala tako silovita diskreditacija in da bi bilo vodstvo tožilske organizacije podvrženo tako močnemu političnemu pritisku, kot je sedaj. Stopnjuje pa se od poziva iz junija 2013.
Pravzaprav je žrtev diskreditacije bila tudi Zdenka Cerar. Nekateri poslanci SDS so predsednika vlade javno pozivali naj jo razreši. Še posebej gre spomniti na omaloževalen odnos s strani SDS-a do poročila državnega tožilstva namenjeno preiskovalni komisiji. Označili so ga kot prosti spis. Spoštovani, ali res mislite, da gre zgolj za naključje? V politiki naključja ni, to je veljalo za Cerarjevo in zdaj za Fišerja. Pri tem ne gre samo za napad na nosilca javne funkcije ampak to negativno vpliva tudi na delo organa pregona kot celote in to je namen. Kot sem že omenil je bil prvi generalni državni tožilec Anton Drobnič, tožilstvo je vodil osem let. tožilstvo je takrat v začetku samostojne slovenske poti delovalo po zakonodaji iz bivše države, kajti nov Zakon o državnem tožilstvu smo dobili leta 1994, veljati je začel v začetku leta 1995. In zakaj se takrat nihče ni vprašal ali bi lahko s preiskavami SDV začeli in končali takrat?
Leta 1999 je namesto generalne državne tožilke bila izvoljena Zdenka Cerar, leta 2005 jo je nasledila Barbara Brezigar. Strinjamo se s tistimi, ki pravijo da vsak generalni tožilec pusti pečat. Seveda, poseben pečat je tudi iz časa, ko se je založila kakšna depeša. Ali pa kakšen drugi za sodbo pomemben, za vrh tožilstva pa nepomemben dokument. ko se je stikalo po točno določenih spisih, ko so bili degradirani in nekompatibilni tožilci in še bi se kaj našlo. Glavni očitek generalnemu državnemu tožilcu danes se nanaša na čas pred samostojno Slovenijo. Zakaj to omenjam? Vsi štirje generalni državni tožilci so rojeni med leti 1928 in 1953. Trije so prihajali iz tožilske organizacije, so bili karierni tožilci in vsi so tožilsko funkcijo opravljali tudi v bivši državi.
In, ker sem se že dotaknil samostojne Slovenije moram spomniti na sprejem na naslednje akte: Ustavni zakon o izvedbi Ustave Republike Slovenije in 8. člen, ki se glasi, citiram: »Sodniki ustavnega sodišča, sodišč in javni tožilci opravljajo funkcijo do izteka mandatne dobe za katero so bili izvoljeni ali imenovani. Sodniki rednih sodišč in sodišč združenega dela ter javni tožilci lahko v primeru nove ureditve sodišč in državnega tožilstva dokončajo svoj mandat po prvem odstavku tega člena v novih pravosodnih organih. Sodnikom rednih sodišč in sodišč združenega dela ter javnim tožilcem, ki jim bo mandat potekel pred uveljavitvijo novih predpisov o ureditvi sodišč in državnega tožilstva se mandat podaljša in jim preneha v šestih mesecih po uveljavitvi novih predpisov.«
Tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi iz leta 1994 se pa glasi: »Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih v katerih so bili s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine po izteku svojega mandata ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.« Temu sledijo tudi predhodni določbi 107. in 134. člena navedenega zakona. Torej, zakonska podlaga je bila postavljena, posamezniki so se odločili kako in kje bodo delovali oziroma so sami presodili ali sploh želijo nadaljevati funkcijo, ki so jo imeli ali pa so iskali nove izzive drugod.
Socialni demokrati smo torej prepričani, da so te sprejete odločbe vplivale na odločitev marsikoga. Sodniške in tožilske vrste so se v samostojni državi zapolnjevale, sodniške hitreje kot tožilske. Današnje razmerje med sodniki in tožilci je po podatkih sporočil na dan 31. 12. 2012 naslednje. Zasedenih sodniških mest 982, 10% manj kot leta 2007, sodnega osebja je bilo zaradi ugasnitve projekta Lukenda za 260 javnih uslužbencev manj kot leta 2011. To pomeni okoli 3300. V to številko je vključenih tudi 208 sodniških pripravnikov. Zasedenih tožilskih mest je 190, čeprav je po uredbi iz leta 2011 oziroma 2012 odprtih 262 mest. Torej skoraj več kot 70 tožilcev je manj.
Vlada je tožilstvu že namenila dodatna sredstva za zapolnitev državno tožilskih funkcij. Prepričani smo, da bo za vse zahtevnejše zadeve povezane z vse hujšimi oblikami finančnega, gospodarskega in bančnega kriminala na tožilstvih dovolj usposobljenih ljudi. Iz navedenih konkretnih primerov, ki so navedeni v zahtevi, se ne bom spuščal. Nekaj so o teh zadevah govorili že predstavniki tožilstva na Odboru za pravosodje, še več pa bo povedanega v nadaljevanju razprave. Prav tako se v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov ne bomo opredeljevali do posameznih navedenih sklepov, ker so bili na Odboru za pravosodje zavrnjeni.
Socialni demokrati smo prepričani, da z današnjo izredno sejo Državnega zbora politični boj ne bo končan.
Naj zaključim. Organi pregona naj delajo v skladu z zakonodajo brez političnih navodil in pritiskov. Dokazno gradivo naj bo pridobljeno na zakonit način, obsodbe naj bodo dobro utemeljene, sodišča naj sodijo, državljanke in državljani pa spoštujmo zakonodajo, bodimo etični in moralni. Nosilci javnih funkcij pa bomo tem zgled. Upam, da res. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev še enega poslanskega stališča Poslanske skupine Državljanske liste. Predstavil ga bo gospod Rihard Breniselj.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala lepa. Lep pozdrav gospa državna sekretarka.
Jaz bi stališče začel mogoče z umeščenostjo državnega tožilstva v naš pravni red. gre izključno za izvršilno vejo oblasti in je tudi v tem delu ločena od sodne veje oblasti. Sodna veja sodi v imenu ljudstva, tožilstvo preganja v imenu države, kar pomeni, da gre za izvršilni del in tožilstvo moramo smatrati, da je zelo blizu policiji in pravzaprav bi si v tem delu tudi želeli določenih sprememb, da bi sistem tožilstva in policije tudi poenotili, tudi organizacijsko približali in tudi v tem smislu smo imeli določene predloge in mislim, da bo ministrstvo tudi na tem delu kaj storilo.
Če pogledamo različne ureditve. V Avstriji recimo je šef tožilstva kar sam pravosodni minister, tam zadeva kar dobro funkcionira. Hočem reči, da kar se tiče tožilstva je vpeto v izvršilno vejo oblasti in temu primerno bo potrebno tudi razmišljati o tem, da se bo poenotilo kar se tiče tako ureditve policije, NPU, kot tožilstva in specializiranega državnega tožilstva, vendarle ti organi sodelujejo in mislim, da bi tudi ureditev bilo potrebno, da bi bila enaka.
Lahko tudi ugotovimo, da tožilstvo v zadnjih dveh letih oziroma v zadnjih letih deluje bolje. To smo ugotovili tudi na odboru, to je ugotovil minister. Mislim, da smo ugotovili tudi poslanci in je tukaj kar nekaj podatkov, ki kažejo na to, da to kar nekako drži. Namreč 20% je več obsodilnih sodb v primerjavi z letom 2012, glede na 2013, kar pomeni, da je bilo v letu 2013 obsojenih kar tisoč storilcev kaznivih dejanj več, kot v letu poprej, in 10% je bilo več obsodb za gospodarski kriminal, kot v letu 2012.
200 milijonov zavarovanega nezakonito pridobljenega premoženja vliva upanje, da bo ta trend naraščal in da bomo davkoplačevalci iz tega naslova pridobili znaten del ukradenega državnega premoženja nazaj v proračun. In obljuba tožilstva, da bodo do decembra 2015 procesirali vsa bančna kazniva dejanja. To se pravi, očitek predlagateljev tukaj ne drži, da deluje tožilstvo na tem področju oslabljeno, kadrovsko podhranjeno in zagotovilo samega tožilstva je, da bodo do konca leta 2015 sprocesirana vsa bančna kazniva dejanja. Ti kazalci ne kažejo oziroma ne pomenijo tega, da smo s tožilstvom, delovanjem tožilstva lahko povsem zadovoljni. Kaže na to, da so premiki, da deluje bolje, vendar pa vsi skupaj želimo, pričakujemo in zahtevamo, da tožilstvo dela še bolje. Ne moremo pozabiti na velike ambicije in pričakovanje tako politike, kot naših ljudi in davkoplačevalcev, da bo narejen bistven preskok v izvajanju zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Bistven preskok in glavnino dela bodo morali opravljati državni tožilci. Tudi tukaj si lahko obetamo velik prispevek v proračun in veliko razbremenitev davkoplačevalcev, kar se tiče financiranja javnih storitev. In seveda, kar je pri tem ključno, ključno je, in pri tem je politika enotna, in minister je to zagotovil in prioriteta vlade je tudi to, da se tožilce kadrovsko, finančno okrepi, bodo sposobni te ključne naloge v imenu države tudi izvajati.
Predlagatelj je v predlogu za sklic te seje na eni strani predložil tudi analizo delovanja oziroma obremenjenosti, storilnosti, učinkovitosti tožilstva v primerjavi z nekaterimi drugimi sosednjimi državami in kaže na to, da po tej primerjavi je naše tožilstvo v nekem razkošnem privilegiranem položaju, kjer ne dela toliko, kjer je preveč tožilcev in tako dalje. Mislim, da je ta analiza pomanjkljiva, ni korektna. Glede na to, da bi pričakovali, da bi predlagatelj predložil tudi podatke o tem kakšna pooblastila imajo tožilci v drugih državah, s katerimi se primerjamo, kako so obremenjeni ti tožilci tudi pri nas, in seveda kakšen pravosodni sistem je v določenih drugih državah, s katerimi jih predlagatelj primerja. Mislim, da to tako pomanjkljiva analiza ne more biti razlog za to, da bi potem v državnem zboru in na odboru kakršnekoli sklepe tudi korektno sprejemali in povzemali. Seveda največji očitek predlagateljev je ta, da zakaj na samem odboru za pravosodje niso bili sprejeti predlagani sklepi. Sklepov ni bilo mogoče sprejeti in sicer izkazalo se je, da ni problem predlagatelja tožilstvo, niti ni problem vrhovno državno tožilstvo, niti ni problem specializirano državno tožilstvo, ampak je problem ad personom generalni državni tožilec. In seveda teh stvari ne moremo mešati, posebno ne iz tega naslova, kot sem že prej ugotovil, da po eni strani vendarle tudi predlagatelji sami ugotavljajo, da pa določene stvari na tožilstvu funkcionirajo dobro, tako da v tem delu ni bilo mogoče teh sklepov podpreti. Tudi to, da je bila ambicija teh sklepov tudi seznanitev s stanjem na področju Vrhovnega državnega tožilstva in specializiranega državnega tožilstva, vendar če bi želeli tak sklep sprejeti, bi se seveda morali dejansko seznaniti na podlagi gradiva, ki bi ga bilo treba predložiti pa tudi sicer je ta državni zbor seznanjen z delom tožilstva vsako leto, ob redni seznanitvi, kjer državno tožilstvo vsako leto tudi poroča državnemu zboru in ta poročila so korektna, so vseobsegajoča in na podlagi teh poročil se pravzaprav lahko verodostojno državni zbor in Odbor za pravosodje tudi seznani s stanjem in delom tožilstva. Seje Odbora za pravosodje se je udeležilo sedem eminentih najvišje lahko celo rečemo da vrh tožilstva, ki je odgovoril na vsako izpostavljeno dilemo, izpostavljen očitek, izpostavljeno vprašanje predlagatelja v gradivu. In mislim, da smo tam dobili pravzaprav zadovoljujoče odgovore na prav vsa vprašanja, ki kažejo na to, da sklepov, kot so bili predlagani, že iz vsebinskih razlogov ni mogoče podpreti in za samo funkcioniranje pravzaprav niso potrebni, niso ključni in nobene dodane vrednosti za delo tožilstva in pa za procesiranje vseh tistih zadev, ki so nam navedene, pravzaprav nimamo nobene teže. Zakonodajno pravna služba je bila do predlaganih sklepov tudi sicer zelo zadržana in je sprejemanje takšnih sklepov tudi odsvetovala. In tudi sicer kaj bi storili s temi sklepi, če bi te sklepe tudi sprejeli. Mislim, da prv ničesar, tako formalno kot vsebinsko bi bili brez pomena. Posebej pa ne morejo biti razlog za sprejem teh sklepom posebej izpostavljeni s primeri, kjer predlagatelj niti ni predložil gradiva za seznanitev in praviloma gre povsod za občutljive sodne spise, ki nam poslancem niti niso dostopni in takšno komentiranje in zaključki brez dokumentacije niso korektni in so lahko tudi izredno škodljivi. V naši poslanski skupini se ne upamo komentirati konkretnih zadev, brez tega, da smo z zadevo tudi korektno in v celoti seznanjeni. Posebej seveda ni korektno, da se komentira in potegne zaključke v izpostavljenih zadevah, to so zadeve pa mogoče je bolje, da jih niti ne omenjam, ker bi jih omenil po nemarnem in bi tem ljudem, ki so izpostavljeni, pravzaprav delal tudi krivico. Govorim le o tem, da gre za občutljive zadeve, ki jih predlagatelj navaja, gre za občutljive zadeve s področja spolnih napadov na mladoletne otroke, kjer se očita, da je tožilstvo delalo narobe. Očita se celo to, da se je tožilstvo naklepno pritoževalo zoper neke sodbe sodišč in tako dalje. Poudariti je potrebno, da gre za zelo občutljive zadeve, kjer je dokazni nabor in dokazni napor izredno pomemben, zahteven in so ti postopki že v pravilu dolgotrajni, ker gre za izjemno občutljivo zadevo in kar tako pavšalno na splošno si mislim da nihče ne bi upal potegniti nekih zaključkov. Kot pomemben argument, ki ga predlagatelj tudi predlaga, da ga državni zbor osvoji, upošteva in na podlagi tega tudi sprejme neke zaključke, je resolucija evropske ljudske stranke o stanju v Sloveniji. Naše mnenje je, da resolucija evropske ljudske stranke za Slovenijo ni obvezujoča, ni korektna in za suvereno državo ne more biti predmet nečesa, na podlagi katerega bi mi v tej suvereni državi tudi potegnili neke zaključke, kar je neko združenje strank na nivoju evropskega parlamenta pravzaprav ugotovilo, ne vemo kako, zakaj, na kakšen način in potem naj bi bila to neka resnica, ki bi jo nekritično posvojili in aplicirali v temeljne akte te države.
In pa poseben primer problema v tej državi, problema zaradi tega, ker jih uporablja tudi predlagatelj v svojem gradivu pa so anonimke. Mi bi si želeli,da v tej državi pravzaprav anonimka ne sme in ne more biti več nikakršni razlog za ukrepanje, nikakršni razlog za sklicevanje, posebej pa ne nikakršen razlog za to, da se zadeve argumentirano posvojijo in na podlagi teh anonimk pravzaprav pridemo do nekih sklepov. Sklepe sprejemamo na podlagi ugotovitev inštitucij, na podlagi ugotovitev pravnomočnih sodnih odločb in na podlagi ugotovitev kompetentnih organov ki v tej državi nekaj pomenijo in bi morali pomeniti v vsaki pravni državi in potem delamo določene zaključke in potem spremljamo tudi sklepe, tam kjer je to potrebno. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa. Prvi se je prijavil k besedi predlagatelj in sicer gospod dr. Vinko Gorenak. Bi pa predstavila kateri bodo naslednji razpravljavci saj je prišlo do nekaj sprememb v programu predstavitev oziroma razprav poslank in poslancev. Za predlagateljem ima besedo gospod Franc Bogovič potem gospod Ivan Hršak, gospa Iva Dimic, gospod Aljoša Jerič in potem gospa Eva Irgl. Prvi ima besedo predlagatelj, dr. Vinko Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Jaz sem zelo z zanimanjem poslušal sedanje predstavitve ampak veste kaj je problem? Problem je v tem, da so najbolj glasni tisti, ki jih najdemo med sodelavci Udbe. Nekoč, je potrebno zelo jasno povedati, v temu parlamentu sedi pet sodelavcev Udbe, nekdanje. Saj na tej strani jih ni, tako če Ljudsko stranko izvzamem vse najdete na oni strani, tako mimogrede da smo si na jasnem.
Sicer bom pa jaz predstavil tisto kar sem imel namen v uvodu pa mi nekako ni uspelo. Končal sem z volitvami pa oblikovanjem vlade, naj nadaljujem z naslednjo zadevo. Sam sem, vi veste da smo se srečali lansko leto s tistimi masovnimi protesti. Reakcija tožilske organizacije je tukaj v Ljubljani, ni bila, vsaj na začetku absolutno neustrezna, po mojem prepričanju, zakaj? Iz temeljnega razloga, mi smo imeli devetinosemdeset oškodovanih policistov in tožilci so vse po vrsti, ki smo jih v prvi rundi v Ljubljani privajali izpustili. Kasneje so mediji poročali, da je gospod Fišer imel sestanek z vodji tožilstev in daje tam naročil tako približno: Dokler bodo ti na oblasti povzemite najmilejše ukrepe. O tem so poročali mediji, to moram zelo jasno povedati. Vendar ne samo mediji, sam sem dobil zelo podobne informacije tudi od udeležencev na sestanku, ki seveda tega ne upajo povedati.
Anonimke, ste tudi govoril malo o anonimkah… Jaz sem za to, da se anonimk nič kaj ne upošteva in vsi na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji, lahko jih vprašate, natanko vedo, da vse anonimke, ki so prišle na moj naslov, kot ministra za notranje zadeve so romale, veste kam? K tistemu na katerega so se nanašale, če seveda ni šlo za kaznivo dejanje. To sem počel nekje dva meseca potem so pa anonimke ugasnile.
Zato se strinjam s tem, da anonimke niso ne vem kakšna podlaga za kakšno resno odločanje. Če se pa anonimka, tako kot na policiji, bom rekel, izkaže, da ima sol, kot se temu reče, če se izkaže da gre recimo za kaznivo dejanje, je pa vendarle treba radirati. In poglejte, mi smo dobili prvo anonimko 24. 11.. Kaj je pisalo v tisti anonimki, pa jo jaz nisem resno vzel. Zelo dolgo ne. Pisalo je, da na Vrhovnem državnem tožilstvu nastaja cel štab ljudi, ki ga vodi, jasno kdo, tisti ki tam nezakonito sedi, to je gospod Škrlec, vsaj tako je ugotovilo Vrhovno sodišče, ki je prvovrstni politik, LDS državni sekretar, zaposlen, kot smo rekli, na nezakonit način, zadnji dan pred prihodom nove Vlade, katerega osnovna naloga je, kako spraviti Janšo v kakršenkoli možen postopek. In druga zadeva. Anonimnež je sporočil, da se zoper Janšo vodi finančna preiskava. Vrhovni državni tožilec je reagiral takoj in je rekel ne, ta dokument ni pristen. Ta dokument ni pristen. Ampak preiskavo pa res vodimo, ne. V redu. Dokument ni pristen, preiskavo vodijo. Od kot potem hišna preiskava pri gospodu Halogu, kjer so iskali dokument, ki ni zaupne narave, ki ni pristen. V odredbi za hišno preiskavo piše. Kaj? Da dokument nima glave, in da nima podpisa s štampiljko in pazite naprej, v bistvenih delih se razlikuje od originala. Kljub temu hišna preiskava. Prav. Jaz je ne oporekal, da ne boste rekli, da se vtikam v pristojnosti tožilske organizacije, vendar sprašujem, kje so druge podobne hišne preiskave. Primer o zadevi Patria, je Mladina objavila celo obtožnico, en mesec prej preden jo je dobil, so jo obdolženi dobili v roke. Ali smo imeli kakšno hišno preiskavo? Ne, to je bilo domoljubno dejanje revije Mladina ali kaj.
Gremo naprej. Fišer /nerazumljivo/ 2 , anonimka, ki je ne priznavate. Ampak problem seveda je ta, da če navedbe iz prve držijo, potem je velika verjetnost, da tudi iz druge držijo. Velika verjetnost. Ta pa pravi, da se gre gospod Fišer pa gospod Škrlec akcijo maneken. Maneken je mišljen sedanji predsednik Republike Slovenije. Logično je, da je sedanji predsednik Slovenije neke vrste nezaželen trn v peti slovenske politične levice, ki ga seveda ni podprla na volitvah, šele potem, ko je sam povedal, da bo kandidiral, ga je lastna stranka podprla. Verjetno iz načelno moralnih razlogov, sicer /nerazumljivo/, ampak to ni moj problem. To ni moj problem. To je vaš problem. Ampak problem gospoda Fišerja po tej anonimki in gospoda Škrleca je predsednik republike in se v tej državi nobeden ne sekira nič, namesto da bi slovenska koalicija, vlada ali kdorkoli, zagnal velik problem, namesto da bi ministrstvo naredilo en pošten nadzor na Vrhovnem državnem tožilstvu, nisem slišal, da bi ga naredili, ampak se ukvarjamo torej, nas to ne zanima, ker /nerazumljivo/ verjetno politično vas ne zanima tudi ne predsednik republike. Poglejte, finančne preiskave, sem že prej rekel, koliko jih imamo v tej državi. Za 5 milijard, nekdo od govornikov tukaj, je zelo jasno rekel, da je približno 200 milijonov, sedaj v padcu tožilcev pa kriminalistov, do 5 milijard manjka še zelo veliko. In ko sem jaz vprašal generalnega državnega tožilca na odboru, naj mi odgovori koliko finančnih preiskav vodijo za teh 5 milijard, koliko finančnih preiskav vodijo, je sredi mojega nastopa skrajno nevljudno začel vpiti »ne, tega vam ne bom povedal, tega vam ne bom povedal«. Toliko, gospod Braniselj, da je odgovoril na vsa vprašanja. Vpil je name ne bom vam odgovoril. Da smo si na jasnem. Hkrati pa seveda pustimo na eni strani pri miru 5 milijard, pa malo tako za publiko tu pa tam kaj naredimo ali kako, je pa finančna preiskava pr Janezu Janši, to pa je hudo pomembno. Ne reči, da ga sedaj branim. Jaz sem prej tudi jasno povedal, kako je s KPK-jevim poročilom in sem omenil tudi gospoda Jankovića, ki ni imel pravice do pritožbe, tako kot ne naš predsednik. Gospod Fišer pa lepo še kar tam sedi pod sumom korupcije, ki jo je izrekel KPK, Vrhovno sodišče pa zadržalo. Zakaj ni bilo, če govorim o hišni preiskavi, pri gospodu Kalohu, pa seveda sprašujem tudi o iskanju žvižgača, ali kako že rečemo temu, tistega iz policije, ki je obvestil novinarko, Damjano Žist o hišni preiskavi pri Romanu Jakiču. Tukaj ga iščemo, intenzivno iščemo. Tožilstvo je opremilo vse potrebno, da ga najdemo. Kako je bilo pa s Srečkom Prijateljem? Nič ni bilo. Nihče ni iskal žvižgača. Kako je bilo z Magajno? Nihče ni iskal žvižgačev, ki so poslali novinarje tudi pred vrata prej, preden do tja prišli kriminalisti. Tudi v primeru Mladine, kot sem prej omenil, nihče nič. Da bi se kdo začel ukvarjati s vprašanjem Falcona, zakaj je ostal v Moskvi, se recimo gospod Roman Jakič izognil malo neprijetnim trenutkom, ker bi bil pridržan, pridržan minister je pa malo grdo ali kako, s tem se tako itak ne ukvarjamo. Poglejmo naprej. Mi imamo v tem trenutku prvovrsten problem v tej državi. Kot veste je gospod Hanzi v Nemčiji v priporu. Policijskem pridržanju, ali kako oni to imenujejo. To je tisti gospod Hanzi, ki bi naj moril v Celovcu leta 75, to je tisti, ki, na katerem dokumentu je podpisan gospod Zemljarič s pripisom »se strinjam«. Sedaj pa poglejte, Nemci so torej reagirali takoj. Vi pravite prepustimo pravni državi, sodiščem, ja, kako, če pa ne delajo. Kako pa? Zakaj je gospod Hanzi tam v zaporu? Ker je osumljen na osnovi podatkov iz Slovenije. In to je tisti gospod Hanzi, ki ga nacionalna televizija, za katero natanko vemo, da jo vsi plačujemo, mimogrede to je tista organizacija, ki je edina v tej državi, ki ste ji v prejšnjem proračunu oziroma sedaj veljavnem proračunu dali enak denar ali več. In ta ista televizija, nacionalna televizija, pošlje v Nemčijo h gospodu Hanziju novinarja in gospod Hanzi takoj ven potegne opravičilo, da je bil v bolnici na dam umora in seveda napade raziskovalka Leljaka. Če kdo misli, da je to normalno, ne, ni normalno. Jaz mislim, da bo to v zgodovini slovenskega novinarstva pod oznako gospe Ksenje Horvat Petrovčič, ali kako že, odgovorne urednice, primerek o katerem se morajo učiti tudi čez 300 let bodoči novinarji česa se ne sme početi. Ampak poglejte, seveda je ta gospod Hanzi lahko na televiziji vse povedal, kako je bogi, kako to, kako je nedolžen, kako ga obtožujejo neki kriminalci tu v Sloveniji in tako naprej. To je lahko govoril na slovenski nacionalni televiziji. Ali mislite, da ga je v Nemčiji kdo pokazal? Ne. To je tisti gospod Hanzi, ki naj bi dobil milijon nemških mark, tako kažejo podatki v arhivu, od leta 55 do leta 90, kjer je bil sodelavec službe državne varnosti. Milijon takratnih mark. Si predstavljajte koliko je milijon mark, ki so jih plačali tako ali tako slovenski državljani, zato da je ta gospod domnevno ubijal. In, kdo do danes ščiti, od kod vam pravica, da danes ščitite umore? Ne zdaj govoriti na načelni ravni, se strinjamo, obsojamo in tako dalje, to je »bla, bla bla, fla, fla, fla«. Vedeti je potrebno eno stvar, slovensko državo odnosno Republiko Slovenijo ali pa bom rekel zvezno državo bivšo je vodil, kdo? Patrio je vodil. V Ustavi je pisalo, da je to edina politična stranka odnosno, da je to edina, ki lahko deluje. Roter govori da je stranka, to je prav zanimivo, kot da smo imeli strankarski sistem do leta 1990, res čisto zmešano, kajne? Ampak, kako je lahko to državo vodila? S pomočjo službe državne varnosti. Služba državne varnosti je pa tudi ubijala in je imela tisoče in tisoče ovaduhov. In ti ovaduhi so se leta 1990 vtihotapili tudi v to dvorano. In ti ovaduhi so v tej dvorani že triindvajset let, sedijo na slovenski politični levici. Do konca današnje razprave bom, če bom dobil ustrezne podatke vam jih lahko serviral vse podatke po letu 1990. In ti isti ljudje, znotraj slovenske politične levice danes zagovarjajo to kar je počela služba državne varnosti, torej umore.
Sicer je pa potrebno jasno povedati, ne zdaj reči, ne da se to, tisto, ono… Saj so informacije v javnosti in policija in tožilstvo. Policija deluje, jaz vem da delajo, saj so tudi informacije dali v javnost takšne, da so v Arhivu prisotni in tako naprej. Tožilka bi se naj tudi trudila, tako je bilo slišati, bom rekel, zelo trudila. Ampak, poglejte v Nemčiji je / Nerazumljivo./ v priporu, pri nas ni nič. Ampak kdaj so se naši organi »scimprali«, kot bi se reklo na Štajerskem. Takrat, ko so videli, da jim že voda v grlo teče, ker bo Avstrija reagirala, ker bo Nemčija reagirala. Zakaj niso reagirali lansko leto, ko je izšla knjiga 88 stopnic do pekla. Saj tam tudi gre za kazniva dejanja, sume kaznivih dejanj, pa nič. Nič ni bilo.
Dajmo naprej, čisto na kratko, naj se dotaknem posameznikov, ki so nastopali. Spoštujem to kar je rekel predsednik Državnega zbora, da ne mešajmo ljudskih tragedij in vsega bremena, ki danes leži na vseh prizadetih ljudeh in tistim, ki jim pomagajo, vendar je s tem začela gospa Poropat. Ni šlo drugače. Mnogi ste omenjali ali pa nekateri ste omenjali izjavo Janeza Janše, 5. julija lansko leto, da bo porabil vsa pravna in politična sredstva. Vsa pravna in politična sredstva so v tej državi dovoljena, kaj pa je tukaj narboe? imate kaj proti uporabi pravnih sredstev? Imate kaj proti uporabi političnih sredstev, saj je konec koncev politik. Kaj pa imate proti? Sprašujem vas, ali bi mogoče kakšna druga sredstva uporabili vi, tista izpred leta 1990, kakšen uboj, ali kaj bi potem uporabili? Jaz ne razumem tega s čim polemizirate.
Sto devetindvajset tisoč oseb je nezaposlenih, gospa Poropat… Ja, ampak s tem se ne ukvarja opozicija, s tem se ukvarjajte vi, saj ste v vladi. Saj vi ne veste kdaj ste v vladi, kdaj niste. Ko ste bila v vladi Janeza Janše ste glasovala proti moji interpelaciji, torej za mojo razrešitev. Danes trobite, da bi morali mi poskrbeti za sto devetindvajset tisoč zaposlenih… Ja vi ste v vladi, dajte razčistiti v svoji glavi.
Stare rane in tako naprej… Ja seveda stare rane, gospa Poropat…

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Dr. Gorenak, prosim, da bi nivo razprave ohranili na nivoju poslovnika. Ne žalitev.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Da natanko tako počnem in vas prosim, če me ne prekinjate. Stare rane ste omenili. Ja te stare rane so odprte. Ti ljudje ali pa mnogi med njimi nimajo groba in se ne ve, kje je ta grob. Vi ste pa na odboru glasovala proti sklepu, s katerim smo želeli pomagati svojcem, da najdejo grob. Vi ste bila proti. Naštevala ste škodo, ja, naredite kaj. Vi ste v vladi. Mi smo dali tule imam sklep vlade Janeza Janše, ki smo ga sprejeli dva dni po, ki smo ga sprejeli dva dni po poplavah, dne 19.9., dva dni po poplavah in namenili smo takrat to je bila tista prva stvar pol milijona evrov samo za tisti predel, ki je bil poplavljen tam nad Škofjo Loko. Vsi te pa namenili 317 tisoč evrov za celo Slovenijo, gospodu Stepišniku pa dali 350 za privatno firmo. Ja gospa Poropat, lepo delate, ampak to je vaša vlada, ne moja. Gospa Kociper, je ni. Zadeva temelji na člankih, je rekla, ko smo imeli prejšnjo sejo vlade ste rekli ne moremo razpravljati tri liste papirja pa časopisne priloge. Jaz sem posebej naročil strokovnim sodelavcem, niti enega članka v prilogo. Zato je pred vami 24 listov teksta, spet niste zadovoljni. Gospod bivši župan Nove Gorice, kako že, Brulc ne, mi je dal na odboru odlično idejo. Namreč, da bi naredili eno sejo in jaz jo bom v moji poslanski skupini predlagal, o sodelavcih službe državne varnosti v državnem zboru. Jaz bom to predlagal in povzemam idejo gospoda Brulca, sprašujem pa vas, kako naj napišem zahtevo. Časopis papir, to, ali mogoče na mogoče na zahtevo damo zlato uro z vodometom, mogoči bi bili potem vi zadovoljni. Govorili ste, da obračunavamo z gospodom Kučanom. Ni res. Mi smo ga povabili in gospod Leljak je prosil pomagajte mi najti grob, torej ga nihče ne napada. Amaterski zgodovinarji prav Češka jih ima 350. Kjer jih plačuje država. Pošljite v arhiv 25, 30, 50 ljudi in jih plačajte. Če imate, če mislite, da se to da. Obsojamo zločine gospa Kociper. Naredite še kaj. Glasujete pa proti grobu, kaj šele, da boste obsojali zločine, to ni res. Brez sklepov, ja seveda. Bom ponovil. Saj drugače ne gre. Mi smo brez sklepov zakaj. Zato, ker jih niste hoteli izglasovati. Eden od sklepov je bil državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli posmrtne ostanke in da jih bodo pokopali. Ne mi govoriti o poslovniku, ne mi govoriti o ničemer, ne mi govoriti o nobenih normah, to je civilizacijska norma, ki jo ljudje spoštujejo. Pes psa ne pokoplje, mačka mačke tudi ne, pa krava krave tudi ne. Ljudje se pa pokopljemo, svoje mrtve. Vi pa niste bili sposobni izglasovati sklepa, da bo država Republika Slovenija pomagala najti posmrtne ostanke, zelo žalostno, zato sklepov tu ni in ne očitati, da smo jih mi, da mi nismo dali sklepov. Seveda smo jih dali. Da ne gremo. Opozicija pustite mrtve pri miru, ja seveda, ampak eni želijo v grapah, kjer je Cernogorec, mogoče je v Kočevskem rogu, jaz ne vem, kje je. Mogoče so ga vrgli tam notri, brez da bi ga pokopali. Ne vem kaj so naredili z njim. Gospod Brulc, ta je pa sploh zanimiva. Evropska ljudska stranka vas izjemno boli in da se vmešava in tako dalje in tako dalje. Ja sej na nasprotni strani imamo pa Hanzija, ki ga še danes ščitite s pomočjo televizije in ne vem koga. Ja seveda ne. In, če vas Evropska ljudska stranka boli, pač je naredila »špegel«, zdaj pa, če niste lepi, ne more ta »špegel« kaj lepega pokazati.
Potem pa poudarki, govorila je namreč tudi o sodbi finskega sodišča, ker danes o vsem govorimo očitno. Bistvo sodbe finskega sodišča, če seveda jo preberete in prevedete in preberete, ne po Slovenski tiskovni agenciji, ki se je zlagala, pa potem opravičila, saj veste – je pravzaprav kaj? Janez Janša ni imel nič s tem. Drugo, Cekuta je pretiraval o svojem vplivu pri Drnovšku. Najboljši ponudnik je bila pa Patria. To piše v tisti sodbi. Gospa Kociprova. Napadi na Fišerja od leta 1998 in tako naprej. In gospod Brulc je govoril seveda o napadih na gospoda Fišerja in o napadih na gospo Zdenko Cerar. Moram spomniti. Kako pa je bilo takrat, ko je gospa Cveta Zalokar Oražem, tam je sedela, seveda na levi, potom poslanskega vprašanja – dosegla kaj? Da je minister Zalar posegel v odprto tožilsko zadevo. Odprto tožilsko zadevo. Poslal en kombi tistih raziskovalcev, so premetali celo tožilstvo. In seveda, kaj bi se zgodilo? Generalno državno tožilko Brezigarjevo bi razrešili. To je popolnoma jasno, ko beli dan. Ampak, kdo je posegel vmes? Tisti, ki ga ne marate. To je Borut Pahor, ki je bil takrat predsednik vlade in je to rekel, ne. Ko je pa on rekel, ne, je pa slovenska politična levica utihnila. Toliko o tem realnosti gospoda Brulca.
Gospod Braniselj, 200 milijonov in tako naprej, 200 milijonov samo je, od petih milijard. To je malo, upam, da se strinjava. Primerjave CPJ(?) primerjave so evropske, jaz jih nisem delal, saj nimam časa. Vi naredite pa boljšo analizo. Pravite, da je problem samo Fišer, ne, ni res, da je problem samo Fišer. Jaz sem mogoče malo narobe na odboru poudarke dal. To se lahko strinjam. Ampak problem je od vrha navzdol, od vrha navzdol je problem, to je jasno. Ob tem, da imamo pač tudi sposobne in dobre tožilce, to je jasno. Na odboru odgovorili na vprašanje, ne, jaz sem ga vprašal. Koliko finančnih preiskav je, pa se je začel dreti: »Ne bo vam povedal«, je rekel. Torej ni odgovoril ni vsa vprašanja, gradiva sem pa vam že rekel, da ne zapravim preveč časa. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Pričenjamo z razpravo. Seveda preden pričnemo z razpravo, je za repliko prosila gospa Marjana Kotnik Poropat. Izvolite.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala lepa za repliko. Spoštovani gospod Gorenak, vi ne morete pozabiti na to, da sem jaz takrat glasovala za vašo interpelacijo. Sem vam tudi lepo pojasnila, zakaj. To je zato, ker ste bili objektivno odgovorni, da so se tisti podpisi izgubili. To je bilo pač moje mnenje in mislim, da sem to lepo povedala in da imam pravico, da imam svoje mnenje in bi želela, da s tem nehava.
Jaz bi, če bi bila jaz v vaši koži, jaz bi odstopila, takoj, ko se je to zgodilo. V vsakih državah, kjer nekaj dajejo na ugled svojih ministrov in ostalih funkcionarjev. Poglejte, glede tega glasovanja, glede sklepov, ki ste jih predlagali pa naslednje. Koalicija je ocenila, da ti sklepi niso potrebni, s tem pa nismo rekli, da nismo za to, da se pokopljejo seveda vsi, ki so bili tako ali drugače usmrčeni in seveda izražamo pieteto do teh ljudi in sem tudi v svoji obrazložitvi glasu pozvala pristojne organe, da vendar končno to naredijo, da se to spravi z dnevnega reda. Tudi sem obrazložila glas za peti sklep, kjer je povedano, da se pričakuje, da Vlada Republike Slovenije in Vrhovno sodišče in tožilstvo in tako dalje in policija storijo vse potrebno, da se zločinci nekdanje SDV, da se ti zločini raziščejo. Tudi sama sem za to, da se raziščejo in da se storilci kaznujejo, ampak ocenili smo, da ti sklepi niso potrebni, ti organi so že tako ali tako po svoji službeni dolžnosti dolžni, da to naredijo, zato menim, da ni dostojno, da tukaj razpravljate o tem kako smo napačno ravnali, smo za to v koaliciji, mislim, da lahko za celoten DeSUS govorim in tudi za ostale člane koalicije, da podpiramo to, da se te zadeve zgodijo. Hvala lepa.
Hvala lepa gospa Marjana Kotnik Poropat. Jaz sem ugotovila, da ste vi lahko imeli postopkovni predlog in tudi sem razumela vaš postopkovni predlog, ko ste v zadnjem stavku podali opozorilo za kaj gre. Namreč replika ni bila možna in se opravičujem za mojo napačno interpretacijo. Časovno pa je zadeva bila nekoliko več kot 2 minuti, replika ali postopkovni pa je oboje 3 minute.
Prehajamo naprej k razpravi. Dr. Vinko Gorenak, imate razpravo. izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, samo en stavek.
Zanimiva slovenska politična levica. Bi rekli opravičujem se no, kaj je zdaj to. Glejte, gospa Poropat, nimam težave s tem, da niste podprla mene na interpelaciji, to je vaša pravica, samo …/Nerazumljivo./… ali ste v opoziciji ali ste v koaliciji, to je problem ampak ste vedno na levo naravnana, to je problem.
In druga stvar. Če bi, razprava je, kot predlagatelj, če bi ta Vlada imela iste norme in če bi vi imela iste kriterije te Vlade, potem nebi imela več nič ministrov. In druga zadeva, ko govorite o dejanjih in govorite kako ste za pokop in pieteto in tako naprej. Med menoj in vami je ena razlika. Vi ste z besedami za, z dejanji pri glasovanju ste pa proti. Jaz sem pa pri enem in pri drugem za. To je ta razlika. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Postopkovno gospod Matjaž Han.

Socialni demokrati (SD)
Vsi imamo živce lahko takšne ali drugačne ampak ta moment gredo zadeve preko meja. Verjamem bolečino SDS, verjamem tudi, da je gospod Gorenak danes zelo slabo spal, da se je mogel pripravljati na to sejo, da ga veliko o zgodovini muči, da je bil na strani ko ji danes očita, bil je v komunistični partiji, bil je takrat verjetno gospod Gorenak zaveden ampak gospa podpredsednica, prosim pa, da gospoda Gorenaka za vsako opozorite, ko žali poslanke in poslance na drugi strani, jih žali. Od tega, da očita, da smo na levi strani sami udbaši, pet, povejte kdo so bili, ker vsi nismo bili, ker smo se nekateri rodili bistveno, bistveno kasneje, ko je bila ta zgodba končana …/Glas iz dvorane/… Dovoli mi, gospa Irglova.
In drugo, da za vsako, ko imajo naši poslanci z leve strani kakšno repliko in nastopajo dostojanstveno, gospod Vinko Gorenak, kljub temu, da ima doktorat, da je bil minister, se ne zna izražati. In prosim vas, da ga opozorite zaradi dostojnosti tega parlamenta.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa gospod Han, za vaš postopkovni predlog. Tudi sama zaznavam, da nivo razprav resnično presega tiste, katere so po moralno etičnih načelih dane Državnemu zboru. Zatorej opozarjam še enkrat vse poslanke in poslance, da se držimo nivoja razprav. Torej bodimo v razpravah korektni v smislu nobenih žalitev, še posebej ne osebnih žalitev.
Postopkovni predlog imate mag. Hercegovac? Izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo. Spoštovani predstavniki, gostje, spoštovane kolegice in kolegi.
Moj postopkovni predlog je, da spoštovani gospoda dr. Gorenak ne omenja izide glasovanja v Državnem zboru zakaj je nekdo glasoval tako ali tako. Lahko mu ni všeč, lahko ima svoje razloge, da bi lahko bili proti ampak dovolite, vsak poslanec ima pravico, da glasuje iz svojih razlogov, tako kot je glasoval.
Za naprej povem, da moje glasovanje je bilo obrazloženo, da komisija nima pravice o tem odločati, da ni verodostojna in zato je bilo glasovanje, ne pa za sestavo predlogov in vsebino predlogov, kajti jih želi prikazati pred televizijo in pred ljudmi, spoštovani gospod dr. Gorenak.
Moj postopkovni predlog. Predlagam, da ne omenja glasovanja tako kot je glasovala kolegica poslanka ali nekdo drug, pa mogoče tudi meni, ko bom diskutirala ampak imamo pravico in svoje razlage. Lahko vam ni všeč, lahko vam je všeč, ampak nimate pravice diskutirati kako je kdo glasoval in direktno vplivati na način glasovanja.
Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo in sicer zdaj je na vrsti gospod… Kot predlagatelj imate, dr. Gorenak, besedo.
Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospa predsedujoča.
Se strinjam s tem, kar pravi gospod Han, ampak potvarjati ni treba. Jaz sem rekel pet ljudi, ne pa vsi. To je ena zadeva.
Druga zadeva. Šli ste naravnost mimo tega, kar pravi gospa Hercegovac. S kakšno pravico pa vi govorite, da jaz ne smem govoriti o sklepih?! Kje pa to piše?! Seveda, ker razmišljate tako, kot so razmišljali pred letom 1990, ko je predsedujoči lahko rekel, kar je rekel, ostali pa so roke dvignili. Jaz bom govoril tisto, kar je treba za utemeljitev razprave.
Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Nobenih žalitev prosim kako kdo razmišlja. Ne dovolim žalitev.
Gospod Franc Bogovič ima besedo.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Lep dober dan, podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi.
To, kar se zdaj odvija, dokazuje to, da smo imeli nekateri upravičene pomisleke, da najbrž tudi ta današnja izredna seja ne bo dosegla svojega namena. Vsi se zavedamo, da je v Sloveniji zelo veliko stvari narobe, da je veliko stvari, ki so bile tudi v političnem svetu, se pravi med strankami napak sprejete. Zavedamo se, da je v slovenskem gospodarstvu, v bankah marsikaj narobe in prepričani smo tudi v Slovenski ljudski stranki, da bi kot mnogi sistemi, tudi sistem pravosodja moral delovati bolje in bi tudi v Sloveniji živeli bolje, v bolj urejeni državi, v državi v kateri bi več ljudi zaupalo v organe države. Bojim se, da po današnji seji se to zaupanje ne bo dvignilo, ampak se bo zmanjšalo. Eden od ključnih razlogov zakaj imamo tako velike probleme, tudi v slovenskem pravosodju je to, da se politika zagotovo vmešava v delovanje pravosodnega sistema. Prvi problem, ki je to, in da to dokazuje to, da smo mi nastali in smo se leta 1991 smo nastali iz neke države, kjer so zagotovo zelo dobro preverjeni kadri lahko zasedali pravosodna mesta, mesta sodnikov, mesta tožilcev. Kot vsi vemo, da v Sloveniji ni nihče naredil pregleda ali so se res ti ljudje tudi ukvarjali z nečednimi stvarmi preteklosti, kar bi najbrž morali narediti, vedno bolj se to dokazuje, in zagotovo je kar en del teh ljudi še danes vključenih v naš pravosodni tožilski in sodniški sistem. Druga resnica je tudi, da se aktualna politika iz dneva v dan, tako kot se danes, vmešava in želi imeti velik vpliv v pravosodnem sistemu. Danes so bili navedeni štirje državni tožilci, ki so, vrhovni državni tožilci v samostojni Sloveniji, zagotovo se lahko, vsakemu, vsem štirim, oziroma dvema na eno stran in pa na drugo stran pripiše tudi neko politično pripadnost. Najbrž je v tem tudi nek problem, mi na silo poskušamo enkrat uravnotežiti pravosodni sistem, enkrat se na silo poskuša priti v lastniške strukture, razpadata pa nam na eni strani pravosodni sistem in pravosodje, in na drugi strani gospodarstvo. Če si tega nočemo tu priznati in na glas povedati, bomo pač v svoji maniri potvarjali podatke in govorili kaj je komu prav in poskušali še naprej, po domače rečeno, »farbati« Slovenke in Slovence. Bojim se, da nam dolgo to ne bo uspelo več nadaljevati s tem. In zagotovo se to politikantstvo, ki je nesporno z ene in druge strani, vemo za različne spore, pa če hočete, Zalar-Brezigar, ali katerega drugega, vplivajo na konsistentnost, učinkovitost delovanja pravosodnih organov. Kajti, če si ti med sabo ne morejo zaupati niti toliko, da bi znali sedeti prvi med njimi za skupno mizo, kaj šele boš, kje bi šele lahko pričakoval, da bodo skupno vodili akcije, da bi organiziran kriminal preganjali, pa če hočete povojne poboje ali probleme Udbe. In hočete ali nočete priznati, mislim, da se kar dobro ve iz katerih vrst prihajajo takšni pritiski in poskusi. Zato mislim, da imamo velike probleme. Nismo razčistili marsikaj v tem našem času. Marsikateri proces se prične tudi proti nosilcem političnih funkcij. Tu bi morali najprej zahtevati, pričakovati in od organov pravosodja da zadeve sprocesira, in da jih zaključi. Kar nekako, nekateri procesi se zaključijo, nekateri primeri od zloglasnih aretacij ali ne vem česa, ostanejo v predalih tožilcev, sodnikov, in če, oprostite, opazovalec tega prostora res ne more imeti občutka, da je za vse v tej državi enak meter. Ene se sprocesira, eni harajo dalje, pa je to v politiki, pa je to med bankirji, pa je to med podjetniki. Javne tajne so, koliko milijonov so nekateri odnesli iz te države ven, pa se jim še nič ne zgodi. Javne tajne so, kako se sedaj zopet na slabi banki gremo lahko spet v napačne /nerazumljivo/. Jaz sem trdno prepričan, da mora biti odprta razprava, in da moramo o teh stvareh razčistiti. Ni hudimana, da ne bomo vsaj nekoga dobili iz tistih, in obsodili za te neumnosti, da bodo davkoplačevalci morali plačevati 5 milijard za te luknje v bančnem sistemu. Vendar, če bomo res želi tem organom dobro, jim dajmo enkrat pogoje za delo, pustimo, da strokovno delajo, hkrati pa morajo tudi biti profesionalni. Res pa je, kot sem že dejal, skozi ta zgodovinski tok imamo tudi v teh vrstah takšno razstlanost, kot jo imamo v teh klopeh v Državnem zboru in to je naš ključni problem. Ta država se ne bo rešila, dokler ne bomo teh pregrad prestopili in začeli delati in se obnašati tako, da bomo vsak dan bližje, ne pa vsak dan bolj narazen med seboj. V predlogih sklepov mi je prav žal in ne vidim res pravega razloga, zakaj koalicijski poslanci niso mogli potrditi teh sklepov, ki mislim, da so splošni sklepi in res ne gredo v neko ideološko smer. Gre sklep 1, da se seznanimo s tem, v sklepu 2, da spregovorimo in priznamo in damo prvič, na nek način napotek pravosodnim organom, naj čim prej odpravijo pomanjkljivosti, ki se odvijajo v bančnem sistemu, podjetniškem sistemu. Tretjem sklepu, da zagotovimo pogoje. Upam, da jih bodo sicer zagotovili. Predvsem bi pa rad videl, da bi se sprejeli sklepi številka štiri, pet in šest. Bili so že enkrat prebrani, pa dovolite, da jih še vseeno preberem.
Štiri. Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje Službe državne varnosti, ki je še do konca 80 let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane. Ne vem zakaj ta sklep ne more biti sprejet?
Pet. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da Vlada Republike Slovenije, Vrhovno sodišče RS, Vrhovno državno tožilstvo, policije in Varuh človekovih pravic storijo vse potrebno, da se zločin nekdanje SDV v celoti raziščejo, njihovim storilcem pa se pravično sodi. Ne vem zakaj tega ne moremo sprejeti?
Sklep šest. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in bodo lahko končno dostojno pokopani. Ne vem zakaj mi ne moremo tega sklepa sprejeti?
Zakaj sem te sklepe prebral? Zadnji sklep mislim, da resnično opozarja na tisti najbolj temen del slovenske zgodovine, za katero Slovenke in Slovenci še nismo očitno našli dovolj modrosti, odkritosti, da bi o tem spregovorili, in da bi končno to nacionalno sramoto, tragedijo, ki se je zgodila po drugi svetovni vojni, postavili v pravilen zgodovinski okvir in hkrati tudi pokazali, povedali kdo je kriv za to, da je roka Slovencev šla na tisoče in deset tisoče Slovencev. Res ne vem in tudi to, da si, ne vem, politiki, kot je bil bivši predsednik države, dovolijo reči, da je to drugorazredna tema in ne sodi današnjim in včasih mislim da res so zunaj vsake kritike.
Zakaj sem prebral še sklepa štiri in pet? Danes je bilo tukaj veliko govora o tem, da moramo stvarem priti do dna, in da ta dva sklepa se nanašata na dogodke povezane s Službo državne varnosti, dogodke 70., 80. let. Tudi aktualna tema, tema ki je druga v nizu, če sem najprej omenil povojne poboje, temo okoli katere bi bilo potrebno vse tančice skrivnosti odkriti. Danes je bilo tukaj že s strani predlagatelja rečeno, da razpolaga s petimi imeni, ki so baje imena, ki so naši kolegi poslanci. Gospod Gorenjak, pozivam da jih danes poveste. Jaz mislim, da smo odgovorni temu, da če vemo takšne zadeve, tukaj povemo. Jaz ne vem v čem je tukaj problem. Ob tem, ko ste omenili teh pet imen na vaši levi strani ste izvzeli SLS.
In danes želim še nekaj v temu Državnemu zboru na glas spregovoriti; od takrat, ko sem objavil kandidaturo za predsednika Slovenske ljudske stranke sem dobil v nekaterih glasilih, za katere mislim da imajo dobro poučene vire ravno v vaših vrstah zelo veliko publiciteto; to so od Reporterja, Demokracije, spletnega portala Politiki, če prav berem ga ureja pri vas plačan človek, še v kakšnem Požar reporterju in še kje drugje. In zakaj to omenjam? Letošnjega julija sem se znašel v nekem članku v Reporterju, 8. 7., Udbovec iz Krškega, gospod za katerega vemo vsi, da je bil vodja Udbe v Jugoslaviji okoli katerega je zagotovo še kakšno tančico odkriti in v temu štiristranskem članku je tudi potem, da je Gorenc boter Bogoviča. Oporeka se mi, da naj bi kot občinski svetnik, zato ker sva oba iz Krškega z njim sodeloval, da bi naj bil jaz nekako povezan, z njim imel koalicijo in podobno.
Potem sem… Naj še povem, kdaj sem si ga prislužil ta članek in zakaj sem si ga, po mojem vedenju prislužil, zato, ker sem en teden prej na vprašanje medijev odgovoril da je skrajni čas, da se prenehata Milan Kučan in Janez Janša ob vsakem državnem prazniku spopadati, polemizirati in odkrivati in se zakrpati v zgodovino. Ob vsem tem, da sem jasno povedal, da se morajo pa te zgodovinske skrivnosti pa te svinjarije odkriti in dati naprej. V naslednjem tednu je bil objavljen moj popravek, sem si pa pridobil še boljši članek, posavska udbovska ljudska naveza. Lepa slika, kjer je bil ob gospodu Gorencu še en sadjar, slučajno sem to jaz, ki se ukvarjam s kmetijstvom, rojen v kmečki družini, v krščanski družini naj to na glas povem in družini kateri v daljnem sorodstvu, z menoj vred, nikoli ni bil član nobene partije in nobenih organov pregona niti z nobeno Udbo, kvečjemu je Udba očeta preganjala.
Zakaj to govorim? Zato, ker je novembra lansko leto vaš piarovec, gospod Jernej Pavlin, zato vam danes to govorim, drugače vam ne bi. V Demokracij, v svojem velikem intervjuju, tudi me zopet omenjal v kontekstu povezav s posavsko Udbo, komunisti in ne vem čem. Zato iz tega mesta govorim, če sem slučajno med tistimi petimi ali pa šestimi, danes to na glas povejte ali pa demantirajte. Ali pa me pustite na miru, ker te zadeve se odvijajo še danes. Še danes je govora o tem, in tako kot imate vi kakšne neimenovane vire imam tudi jaz kakšne neimenovane vire, ki mi o čem govorijo. med drugim o nekem filmu, ki je govoril o neki resnici v državi v času, ko je bila sprejeta resolucija v Evropskem parlamentu sem se zopet znašel v filmu, kjer sem bil obkrožen skupaj z gospodom Gorencom. Danes viri, neimenovani viri mi danes govorijo kako bi naj bil problem, da se Slovenska ljudska stranka, z menoj na čelu poveže z Novo Slovenijo, ker sem baje Udbaš. Visoki predstavniki SDS-a naj bi o tem govorili. In, če imamo sejo zato, da bomo prišli do resnice, dajmo resnico na plano in povejmo kaj je na stvari in če ima kdo kaj, jaz sem tukaj danes tako kot sem povedal za vse kar sem do zdaj naredil, tudi o tem danes na glas spregovorimo.
Imamo primer župana Bračiča zdaj v Vidmu, ki bi naj vzel sedeminpetdeset tisoč evrov kredita iz občine na lastno ime, naš član. Naslednji dan sem ga poklical in vprašal kaj je na tej stvari, je rekel poglej takoj se dobimo, mi prinesel te pogodbe in rekel, živi fascifikati za katerega je nekdo zložil papirje skupaj. Pravi, da so zopet politični boji se pričeli v temu delu in da imamo nekega našega bivšega kolega, ki je že dvakrat kandidiral v tej občini. Zakaj to govorim? Govorim zato, ker mi v tej državi nikoli ne bomo mogli priti do pravice, do iskrenosti, če bomo zgodovino tudi razčiščevali na tem, da se danes obsojamo in danes delujemo op znanih metodah diskreditiraj, likvidiraj. S tem se nisem sam nikoli ukvarjal in se nikoli ne bom in upam, da bomo tudi slovensko politiko razbremenili teh bremen. Govorim pa zato, ker v tem kontekstu vedno govorimo, govorimo, v ozadju pa praktično na podoben način delujemo še danes. Sam sem prišel v politiko z iskrenimi nameni, pošteno delam v njej, nobene nimam z zgodovino, katero mi očitajo nekateri venomer in zakaj pa vam to danes govorim, zato ker sem bil teh očitkov že kot lokalni politiki deležen v preteklosti in ker je iz teh vrst prihajam in ker je to isti besednjak kot se je v tem reporterju še nekdo skliceval na vire iz Posavja in za božjo voljo nehajmo enkrat s tem v tej državi pa si nalijmo čistega vina pa na takšen način bomo prišli resnici do dna. Ne na takšen način, da bo danes na lažeh konstrukte gradili pa tudi diskreditacije in likvidacije političnih nasprotnikov. To je zelo slaba popotnica, to ni nauk krščanske demokracije, kateri pripadamo, to ni nauk in to ni izhodišče evropske ljudske stranke, sam se bom pa teh naukov in teh izhodišč držal. Podpiral in vesel bi bil, če bi lahko danes vse te sklepe podprl, ki so jih kolegi iz SDS sprejeli, če bi slovenski pravosodni sistem res deloval nepristransko, kar vidimo iz mnogih primerov, da danes ne in kolegi, dokler se ne bomo odkrito pa brez mask na očeh resnice povedali, bomo v tej državi samo slabo počeli, ne pa dobro. In upam, da se bomo enkrat tudi mi zavedali tega, kar počnemo tu.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Naslednji je na vrsti za razpravo, gospoda Ivana Hršaka vidim, da ni tukaj, gospod Aljoša Jerič, za njim se pripravi gospa Eva Irgl, potem gospod Rihard Braniselj in potem gospod Franc Pukšič. Izvolite gospod Franc Pukšič. Izvolite gospod Jerič.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa za besedo predsedujoča. Spoštovane, spoštovani. bom zelo kratek. O tem smo imeli že razpravo na Odboru za pravosodje. Danes smo tu ponovno zbrani na izredni seji, ki jo je sklicala največja opozicijska stranka, za kar ima seveda vso pravico, vendar bi bilo res bolj pošteno z njihove strani, da so današnji sejo poimenovali predlog sklepa v zvezi z uporabo vseh političnih sredstev za diskreditacijo pravosodnih organov Republike Slovenije v zvezi z obsodbo Janeza Janše na prvi stopnji. To seveda velja tudi za druge sklice nujnih sej odborov ali izrednih sej državnega zbora, ki jih je z sitim namenom diskreditacije institucij že sklicala največja opozicijska stranka. Celo javni zavod RTV Slovenije so skušali diskreditirati zaradi oddaje s prispevkom o patriji. Gospod Gorenak si je danes tukaj postavil naslednje vprašanje. Vprašal se je, kaj je narobe z uporabo vseh političnih sredstev, veste kaj je narobe. Čisto vse je narobe. Saj je s spodkopavanjem institucij, kar načrtno delajo v največji opozicijski stranki ravno v nasprotju tega, kar bi morale delati vse politične organizacije. Vsi, ki smo na najvišjih mestih institucijah imamo toliko večjo odgovornost za stanje duha v naši družbi. Naše delovanje mora biti karseda družbo tvorno in ne ustvarjati anarhije. Očitno je prav anarhija tista, ki lahko relativizira vse dogodke, vključno z obsodbami ter sumi korupcije. Sam pri teh procesih želim čim prejšnje procesiranje s strani pristojnih organov, tako da se vsaki osebi, ki se znajde znotraj takega suma korupcije in ki je na javni politični funkciji čim prej razblinijo vsi dvomi o morebitnih korupcijah. Sklepov na Odboru za pravosodje nisem podprl, kar sem že razložil na tem odboru. Na koncu bi še dodal, da res upam na večjo kritičnost tudi naših sodržavljank in sodržavljanov glede tega, kaj so realni problemi in izzivi naše države. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Besedo ima gospa Eva Irgl. Imate besedo, želite besedo kot predlagatelj, se opravičujem gospa Irgl, doktor Vinko Gorenak je prosil za besedo kot predlagatelj.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja hvala lepa, samo en stavek. V bistvu gospod Bogovič jaz sem zelo jasno v svojem nastopu povedal brez ljudske stranke in sem vas zelo jasno dal na to stran med tiste, ki nimajo nič s tem. Tako da jaz upam, da boste to upoštevali, to se prej povedal že. Kar se pa tiče revij, ki ste jih omenjali in tako naprej pa prosim, če nimate mene ali pa koga drugega za urednika morate pa res z njimi urediti, ne z menoj. Sem pa štel tam, sem pa torej štel vas jasno sem povedal, da ne sodite med njih. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Replika gospod Franc Bogovič.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala za to Vinko, jaz nimam težav s tem, da bi vi mogli meni pojasnjevati, kam jaz sodim. Jaz vem, kam sodim in vem, da s tem nimam nič. Ko sem omenil te medije, jih tudi ne bi danes omenjal, niti tega nastopa ne bi bilo, da se ni vaš dogovorni človek za odnose z javnostmi, dovolil to zapisati v njegovem intervjuju v Demokraciji. In, ker vem, da se mi stvari dogajajo še naprej in da vemo vsi to, da imajo nekateri forumi zelo pridne, tiste, ki pišejo, ki »šopajo« neko resnico v Sloveniji, da smem temu tako reči o vseh nas in nekateri zelo pridno in vešče še naprej lansirajo idejo o Udbovcu Francu Bogoviču. Franc Bogovič ni bil nikoli Udbovec in zato sem želel tudi danes s tega mesta povedati, zdelo se mi je pa zelo primerna točka, ker ste jo postavili zato, da razčistimo z zgodovino in pa s slovensko Udbo. Jaz z njo nimam nič. Kdor pa ima, naj se čim prej razkrije in če še kdo danes ve, da je dolžen in odgovoren za stvari ve, da je dolžen in odgovoren za stvari, katere je naredil, naj jih čim prej tudi kaznujejo.
Ca Renata Brunkole
Besedo ima gospa Eva Irgl.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
V Slovenski demokratski stranki zelo dosledno in že vrsto let opozarjamo na anomalije znotraj pravosodnega sistema. In zelo dosledno opozarjamo tudi na neučinkovito funkcioniranje oziroma delovanje tožilstva. Seveda tukaj moram biti natančna in ne smem biti krivična, zagotovo ne gre za tožilstvo v celoti, marsikateri tožilec svoje delo zelo dobro opravlja, zelo profesionalno, predvsem pa hitro in učinkovito. Torej, ni problem, ko govorimo o vprašanju delovanja tožilstva, v tožilstvu v celoti, ampak je ključen problem v tem, da ga žal vodi napačna oseba. Seveda ta napačna oseba ni zaradi svojih strokovnih referenc, te nedvomno ima. Ampak zaradi vprašanja integritete. Oseba oziroma dr. Zvonko Fišer, kot generalni državni tožilec je v preteklosti kršil človekove pravice, sedaj pa je varuh zakonitosti in ne nazadnje lahko rečemo, da je tudi varuh človekovih pravic. In seveda je na mestu, če se vsi skupaj sedaj vprašamo, vsaj tisti, ki smo tukaj, sedimo ali pa tisti, ki morda spremljajo preko televizije ali lahko takšna oseba, ki je v prejšnjem sistemu kršila človekove pravice je danes na čelu organa, ki preganja ali pa bi moral preganjati kriminalna dejanja različnih vrst. Tudi takšna, kjer pride do kršenja človekovih pravic. Jaz bi samo prosila poslanske kolege, če lahko malo bolj tišje razpravljajo v klopeh, ker se težko razpravlja.
Očitno gospa predsednica tega ne sliši. Najlepša hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Spoštovana gospa Irgl, sem opazila in sem razmišljala o tem, da če bom omenila dr. Gorenaka in gospoda Bogoviča, da bi mogoče vi me takoj opozorili, da sem njiju dva kot osebi opozorila in ker. Njiju dva ste imeli v mislih. Torej vse poslanke in poslance opozarjam za posluh v dvorani. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Najlepša hvala. Tukaj sedaj pridemo do problema, ki se mu reče politično nastavljeni ljudje. To so režimski ljudje za vse čase očitno in tudi za vse vloge, prilagodljivi in upogljivi, ko je to treba. In to ravno v primeru pravosodnega sistema, ki bi moral prvi delovati popolnoma neodvisno od politike, pri svojih odločitvah. Slediti bi moral izključno resnici in iskanju pravice. Če pa govorimo v primeru tožilstva pa bi tožilstvo moralo slediti izključno pravičnemu in neselektivnemu pregonu oseb, ki jih morda sumijo kaznivih dejanj. Bodisi na področju gospodarskega kriminala, bodisi na področju bančnega kriminala ali pa na področju kaznivih dejanj, vezanih na nedotakljivost človeškega življenja. Tukaj seveda govorim o vprašanjih vezanih na delovanje Službe državne varnosti, ki ni bila nekakšna humanitarna organizacija, ampak zločinska organizacija, kar je povedalo tudi že vrhovno sodišče v svoji odločbi leta 2002. In tukaj moram izreči obžalovanje, da koalicijske poslanske skupine ne premorejo tega koraka, da bi obsodile takšno delovanje. Tukaj ne gre za ideološka vprašanja ampak gre za vprašanja nedotakljivosti človeškega življenja, se pravi za vprašanja vezana na obče civilizacijske norme oziroma vrednote, znane že od Antigone naprej. Vsak civiliziran narod jih spoštuje. Prvo zlato in najpomembnejše pravilo.
Torej velik problem je, če se na takšne funkcije, kot je funkcija generalnega državnega tožilca ali pa funkcija predsednika Vrhovnega sodišča postavljeni ljudje, ki v javnosti zaradi spornih ravnanj v preteklosti, vezanih predvsem na vprašanja človekovih pravic, nosijo oziroma imajo številne pomisleke in dvome v to, da bodo lahko zaradi preteklih ravnanja na tako pomembnih funkcijah delali strokovno, pošteno, korektno, predvsem pa do vseh enako. Tako, kot jim veleva Ustava in kot jim velevajo zakoni, ne pa tako, kot jim recimo prišepetava neko politično ozadje, ki s svojimi škodljivimi ravnanji zaradi ohranjanja lastnih privilegijev še iz prejšnjega sistema, hromijo slovenski politični prostor in tudi preprečujejo normalen razvoj te države.
Moramo si nekaj priznati. Navkljub demokratični preobrazbi, ki se vendarle je zgodila iz enopartijskega sistema smo prišli v večstrankarskega, to se je zgodilo ampak očitno pri nekaterih ljudeh zgolj navidezno. Modus operandu, modus vivendi, če želite, je ostal popolnoma enak. Mentaliteta vseh ljudi na teh vodstvenih položajih, predvsem v pravosodju na vodstvenih položajih, ostaja popolnoma enaka. Nespremenjena.
In kaj je tisti ključni impulz, ki žene te ljudi, da ostajajo na takšnih funkcijah in da nihče, tudi od koalicijskih poslancev, ne reče, glejte, to je pa resen problem. Takšni ljudje ostajajo na teh funkcijah zaradi oblasti za vsako ceno, če govorimo o politiki in na vodilnih funkcijah, če govorimo recimo o funkcijah v pravosodju pa tudi v gospodarstvu in še kje, tudi za vsako ceno ostati na teh funkcijah, to je ključna prioriteta teh ljudi. Ta je pomembnejša od resnice, pomembnejša je tudi od pravičnega pravosodja in ne nazadnje pomembnejša je od blaginje ljudi.
Poglejte, že kolega Gorenak je povedal, da se soočamo z neučinkovitim tožilstvom, ki svojih stvari, nekaterih ne sproducira dovolj hitro, predvsem pa ko govorimo o procesiranju primerov, ko gre recimo za politike, to tožilstvo ravna izjemno pristransko in zato tudi neprofesionalno in zato ljudje tudi ne morejo imeti zaupanja ne v tožilstvo, ne v pravosodje, kot celoto. Poglejmo samo dva primera. Proti Jankoviću ne teče noben postopek. Nič se ne procesira. Že leta in leta. Nič. Kralj na Betajnovi. Proti Janši vsak, ki ima pet minut časa, lahko razpiše nek postopek. Vsak. Ne glede na dokaze. Največkrat teh sploh ni, nikakršnih. Poglejmo naslednji primer. Ko gre za novinarja Valenčiča, ki je v svojem dokumentarcu o ekstremizmih izdal tajne podatke na televiziji, tožilstvo ne stori nič. Nič ne stori, pa čeprav bi moralo že po svoji osnovni dolžnosti reagirati na takšne stvari, kot je izdaja tajnih podatkov. Tajnih podatkov. Ko pa na primer novinar Politikisa objavi dokument, ki v prvi vrsti ni tajen, se pravi prejšnji je bil tajen, ta pa ni tajen in ima pravico, da ga objavi, seveda pa ni treba oziroma logično je, da noben novinar vira ne navede, na tožilstvu takoj sprožijo preiskavo. Zdaj pa vas vprašam, kolegi predvsem iz koalicije, so to dvojna merila ali kako bi vi temu to rekli oziroma kako bi to opredelili?
V Slovenski demokratski stranki tudi vedno znova opozarjamo na problem ne prevzemanja odgovornosti za ostale napake, v sodstvu in v tožilstvu, bodisi da gre za procesne napake ali pa da gre za vsebinske napake. pri nas tožilci in sodniki skorajda v nobenem primeru za napake ne odgovarjajo, ne odgovarjajo, žal.
In, bom še enkrat ponovila kaj je generalni državni tožilec, gospod Zvonko Fišer pred časom v Odmevih dejal. Dejal je da tožilstvo in on kot predstojnik ne bi smeli imeti na se bi bremena odgovornosti. In tukaj se seveda sprašujem, kaj pa je tožilstvo, kdo so ti ljudje, da ne morejo na sebi imeti bremena odgovornosti, so oni izvzeti iz vsakršne odgovornosti? vse tri veje oblasti imajo nadzor nad seboj in morajo sprejemati tudi odgovornost, tako zakonodajna kot izvršilna in seveda tako bi moralo biti tudi s sodno oziroma pravosodno vejo oblasti. Vendar pa v teh vodah zavračajo tudi koncept objektivne odgovornosti. Veliko primerov je bilo takšnih.
Že prej sem dejala, da vrhovno državno tožilstvo deluje po mojem mnenju zelo selektivno, večkrat tudi politično, nekatere zadeve izjemno hitro procesirajo, druge se niti ne začnejo pa čeprav gre tudi za zločine, vezane na nedotakljivost človeškega življenja. Ta pravica do nedotakljivosti človeškega življenja pa je zagotovljena z Ustavo v 17. členu.
Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker vrhovno državno tožilstvo in ostali preiskovalni organi niso naredili skoraj da ampak res skorajda nič na primeru najnovejših odkritij gospoda Romana Leljaka in gospoda Igorja Omerze za umore, za zločine, ki ne zastarajo. V sedemdesetih in osemdesetih letih, še v poznih osemdesetih letih je služba državne varnosti še vedno morila ljudi, za nekatere še danes ne vedo kje sploh ležijo, kje so njihovi posmrtni ostanki. In koalicija odreka družinam, da bi ta država naredila vse, da bi poiskali te posmrtne ostanke in da bi te ljudi končno potem tudi dostojno pietetno pokopali.
Čisto za konec, glede na to da bodo tudi še moji poslanski kolegi potem v nadaljevanju govorili; gospod Brulc, prej ste uvodoma omenjali Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodim. Verjamem, da vam je ta komisija velik trn v peti, ne samo vam, to vidim tudi po odzivih kar se zadnje čase dogaja na moj račun v povezavi z mojim imenom, ko prihaja seveda do naročenih, načrtnih diskreditacij, ki jih spretno širite. Te zadeve poznate, govorim na splošno gospod Brulc in seveda se potem to tudi objavlja v vam naklonjenih medijih. Diskreditacije, ki nimajo nikakršne osnove in so popolna laž. Ampak, tako ste pač navajeni delati.
Naj vam samo še pojasnim, dokler bom jaz predsednica te komisije, torej Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, bom opravljala razprave o človekovih pravicah, o kršenju človekovih pravic, še posebej če so te vezane na nedotakljivost človeškega življenja. Tega mi ne bo nihče preprečil, ne glede na diskreditacije in ne glede na to kakšna pisma, mail-e in ne vem kaj vse dobivam. Za moj mir, verjemite mi, bi bilo bolje da bi bila tiho pa vem da to ni prav. In prav je, da enkrat ljudje spoznajo kaj se je počelo v tej državi in da tiste svete krave, če tako rečem, ki že dolgo delujejo iz ospredja in ozadja, krojijo slovensko usodo, da se ve kaj so počele v preteklosti. Dokler teh stvari ne bomo razčistili, slovenski narod nima prihodnosti. Nima prihodnosti. Lahko se sprenevedamo, lahko se slepimo, lahko rečemo, da to ni pomembno, lahko rečemo, da bi se morali bolj s pomembnimi stvarmi ukvarjati, ampak na koncu vemo samo to, da dokler ne bomo vsi skupaj priznali, da ljudem, ki je bilo nasilno odvzeto življenje, da jih ne pietetno pokopljemo, potem do takrat imamo izjemno velik problem v tej državi. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Repliko gospod Mirko Brulc oziroma verjetno imate postopkovni predlog, ker še niste razpravljali in ne morete imeti replike. Postopkovno imate predlog?

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Ja. Postopkovno. Prosim, da ko gospa Irgl tako posebno imenuje nekoga in govori kaj si, kaj je, kaj ni, da se ustavi. Gospa si je sprivatizirala to komisijo. Mi smo brali v hrvaških medijih, da bo do zadnjega diha peljala stvari. Jaz ji želim dolg in globok dih. In mail-e in pisma ne piše Mirko Brulc, jih pa dobiva od kakšnih, da ne bom rekel koga. Zato mislim, da je zašla z razpravo in sem prepričan, da prihodnost je kje drugje ne v komisiji, ki jo vodi. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Za postopkovno opozorilo in predlog, tudi sama sem zaznala, da je bilo, med njimi sem tudi sama posebej opazila en odstavek, ki je presegal določene, res etične razprave v tem Državnem zboru izven poslovnika in se strinjam z vami.
Kot predlagatelj želite besedo, gospod Vinko Gorenak?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Predsednica, jaz moram pa v imenu predlagatelja protestirati proti takemu načinu vodenja. Namreč gospod Brulc ni bil opravičen do tako imenovane replike, kar ste sama ugotovila, in mu seveda takoj ponudila postopkovno, potem si pa on premisli pa postopkovno napade gospo Evo Irgl, ki je imela, vsaj za moje pojme, do sedaj najbolj vljudno razpravo. In vi v najbolj vljudni razpravi prepoznate elemente, ne vem česa. Ne vem česa. Mislim, res bi bilo dobro, da začnete se ozirati tudi malo po predsedniku Državnega zbora, ki sem ga imel tudi malo pod kritikami v preteklih mojih nastopih tukaj, pa vendarle je danes odigral neko vlogo, ki se ji reče vloga predsednika Državnega zbora taka kot je predpisana z ustavo in zakoni. Malo ga posnemajte. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Držim se Poslovnika Državnega zbora. Samo navedbe. Tiste svete krave od spredaj in zadaj, ki krojijo slovensko usodo, itd., menim, da hram demokracije in razprave v tej smeri, to so na nek način žalitve do ljudi. Zato sem to omenila, dr. Gorenak.
Izvolite, imate postopkovno, gospod Jože Tanko? Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za besedo. Postopkovno sem razumel, da bo gospod Brulc, opozoril na nekaj kar je zadelo njega, ker je hotel repliko. In to, o svetih kravah, kar vi govorite, ni imelo nobene zveze z gospodom Brulcem. In bi vas lepo prosil, če res citirate tisti stavek na osnovi katerega je gospod Brulc želel repliko, vi ste pa zaznali, da je problem. Mimogrede, na dolgo je to o svetih kravah govoril minister Virant, pa ga ni noben opozoril. Nihče. Ne predsedujoči, morda ste celo vi vodila tisti del seje, ko je govoril o teh, da ni več svetih krav v tej državi ni ta izraz zmotil popolnoma nobenega. Če zdaj nekdo drug uporabi izraz svete krave z mogoče tremi besedami spredaj in dvema zadaj, je pa to ena groba kršitev pravil poslovnika državnega zbora, ni gospa predsednica oziroma predsedujoča bi, če se že spotaknete v tako stvar, morali to zadevo opreti in predvsem povedati kaj je tisto kar je v neskladju s Poslovnikom Državnega zbora. Glede na to, da ga kar nekako poznam, se mi ne zdi, da je bilo karkoli izrečenega v nasprotju z določbami v Poslovniku. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa, gospod Tanko. Besedo ima gospod Rihard Braniselj.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala lepa. Jaz bi poskušal razpravljati o delu tožilstva, o gospodarskem kriminalu. Če bom falil temo, pa me kar malo skorigirajte, ker včasih se kar težko znajdem, če sem na pravi seji.
Govoril bi rad o fenomenu pregona gospodarskega kriminala v tej državi. Seveda pravilno je, da je usmeritev te vlade in prioriteta bolj proti gospodarskem kriminalu. Vendar ko gledamo te zadeve vidimo, da se je ta gospodarski kriminal pravzaprav začel in odvijal že od leta, recimo, 2003, 2004, 2005 in tako dalje. SE pravi, zadeve procesiramo ta trenutek, ki so stare mogoče pet in več let. In sedaj se pojavlja vprašanje od kje pa ta preblisk, da procesiramo neke stvari, ki so se zgodile pravzaprav daleč v zgodovino, sicer niso, hvala bogu, še zastarale, in to so dejanja, ki so bila takrat storjena, bila takrat kaznivo dejanje pri istih tožilcih, pri istih policistih, pri istih sodnikih in pri istih novinarjih. Govorimo o nečem, kar je bilo takrat kaznivo in je sedaj kaznivo. In ta trenutek ljudi obsojamo, jih procesiramo in je tudi pravilno. Očitno se je zgodilo nekaj, kar se je moralo zgoditi. Zgodila se je gospodarska kriza. Zgodila se je prosvetlitev, nastale so škodljive posledice iz ravnanja, ki so bila škodljiva že takrat, ampak očitno so se nam mogle zgoditi vse te katastrofe, da smo mi dojeli, da je nekaj kaznivo in škodljivo, ki je bilo kaznivo in škodljivo že takrat.
Najprej se v tej državi zganejo mediji in potem vsi ostali po tekočem traku, seveda, vsi z eno veliko zamudo. In ta trenutek procesiramo ljudi, ki so v tistih časih sedeli v prvi vrsti skupaj s politiki, ki so donirali tej politiki, kiso vklesani, marsikdo od njih, v marmor tam na Gospodarski zbornici Slovenije in smo jih takrat častil v tej državi kot narodne heroje, ker so vodili uspešno slovenska podjetja pred očmi vseh.
Pravzaprav se jaz sprašujem ali je tem ljudem, ki so sedaj pred sodišči pravzaprav so sploh dojeli česa so obdolženi, kaj so narobe naredili. Jaz celo mislim, da tem ljudem ni nič jasno. Imam občutek, da nekemu Ivanu Zidraju pravzaprav sploh ni jasno zakaj ga vozimo od preiskovalnega sodnika do tožilca in tako naprej. Ker stvari so se takrat tako dojemale. Mi smo se usedli, narezali smo kakšno klobaso, spili kozarec vina in vse smo se zmenili. Menda ja, mi v slovenskih podjetjih bomo ja mi gospodarji. In tako smo tudi kredite pridobivali in tako dalje. In potem je šla ta spirala v nedogled in smo pogrnili na celi črti in sedaj pravzaprav te ljudi procesiramo, kar je pravilno. Govorim samo to, da marsikdo v tej državi ni naredil domače naloge, za kar je bil tudi plačan. To je približno isto kot, recimo, želim biti slikovit. V eni od mojih prejšnjih služb smo imeli disciplinski postopek, ko je šef nekega delavca dal na disciplinsko komisijo ko se je napil v službi. In njegov zagovor je bil, nekaj časa je debelo gledal, potem je pa rekel: Pa kaj pa je z vami. Jaz pijem že 20 let, pa me še nihče ni nič vprašal. In to je ta fenomen, na katerega opozarjam. Nekaj kar je od zmeraj škodljivo in tako naprej ne odreagiramo. Odreagiramo takrat, ko te dimenzije pravzaprav nastanejo že predimenzionirane. In, ko pridemo do škodljivih posledic, ki jih ne moremo več kontrolirati. Mogoče je bila ta moja razprava preveč slikovita, mogoče celo izven konteksta, govoril sem o tožilstvu in o vseh ostalih mehanizmov v tej državi, na katere želim biti kritičen. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Pukšič.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala lepa, kolegice in kolegi…

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Se opravičujem, pripravi se gospod Srečko Meh naprej in gospa Kotnik Poropat potem. Hvala. Gospod Pukšič, imate besedo.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala drugič.
Prej je minister v svoji razpravi rekel, da ljudje pričakujejo, da bi vendarle stopili skupaj. Da bi torej nekaj naredili dobrega za to državo, torej za državo torej za ljudi. Da bi stopili skupaj, da bo funkcionirala pravna država. Da bi stopili skupaj, da bi bilo manj brezposelnosti, da bi naredili gospodarske pogoje, da bi tisto kar je potrebno obsoditi tudi obsodili in sam je rekel, nekatere stvari se premikajo pa vendar še z njimi ni zadovoljen.
Samo v Državnem zboru kot zakonodajalci imamo s strani Ustavnega sodišča mislim da osem odprtih zadev. Osem odprtih zakonov, ki jih Državni zbor ni obravnaval, pa bi jih moral, ker je Ustavno sodišče tako odločilo, da so nekateri deli zakonov v nasprotju z Ustavo. Jaz… Ne vem, mogoče celo upam misliti, da vam je danes nekaterim kolegom koalicije žal, da niste podprli predlaganih sklepov, ki so bili pripravljeni za odločanje na tej seji Državnega zbora. Mogoče vam je žal, ker ste to zavrnili ali zaradi arogance in občutka velikosti, pomembnosti ali zaradi tega, ker ste v svoji razpravi govorili tudi o tem, da ni to prava komisija obravnavala. Pa če ni za vas, potem bi pričakoval da bi torej že v naslednjih dneh dali te predloge sklepov pa na komisijo katero mislite, da je prava.
No, ker je kolega Braniselj prej govoril, torej dvajset let je bilo prav, niso opozarjali in tako dalje, pa celo so mislili, da so delali prav. Nekateri še celo danes mislijo, da delajo prav pa so bili pred letom dni s strani KPK-ja je jasno zapisano, da so delovali v sistemski korupciji, sistemsko koruptivni, za velike denarje. Nihče jih ne vpraša od kod so lahko prišli do posameznih deležev tako velikih. Bila so vprašanja od kod in na kakšen način določena sponzorstva, ki so bila od sto do pol milijona pa se tudi nič ne zgodi pa verjetno še vedno mislijo, da delajo prav. In tudi vi v koaliciji še vedno mislite, da delate prav, če zavržete sklepe, samo zaradi tega, ker so s strani opozicije, ni prav. In veste, vse to, torej da so nekateri mislili, da delajo prav, veliki del državne uprave je pripravljal zakonodajo z zunanjimi pomočniki. Poglejte, jaz se še spomnim, ko je cela ta rajža bila štiriintridesetih poslancev LDS-a pa niti slučajno vsi ostali, tudi tisti kateri so bili v koaliciji niso imeli možnosti spreminjati, tudi do gležnja ne, kaj šele kaj več, ker je arogantno stroj tako deloval kot je deloval.
Celo več, 1996 do 2000 je bila ena preiskovalna komisija oškodovanja družbenega premoženja; toliko materiala, sklepi sprejeti ampak jih je, zato ker so mislili, da delajo prav tudi Državni zbor točko umaknil iz seje Državnega zbora kar je popolnoma v nasprotju s Poslovnikom, že takratnim Poslovnikom in tako dalje. pa vendarle se je vse to zgodilo, zakaj? Še vedno mislim in sem prepričan, da je elementarni greh te naše demokracije, ki se je začela potem v nadaljevanju in to je toliko samozavesti, toliko politične higiene, ampak seveda tega ne moreš pričakovati, predolgo sem v politiki, da bi lahko se na to zanašal. Ampak tisti, ki so takrat pravzaprav večine niso imeli,d a bi do konca speljali, pa vendarle bolj bi se moralo vztrajati, mogoče tudi z referendumom ali kakorkoli, da bi bil sprejet zakon o lustraciji. Če bi bil sprejet zakon o lustraciji, marsičesa tega ne bi bilo in danes, ko smo v situaciji, ko je zopet zaradi neke arogance država tako daleč zadolžena, celo na blizu 70 procentov bruto domačega produkta, ko je toliko in toliko ljudi brez služb, ko se seveda dogajajo katastrofe iz dneva v dan, je seveda popolnoma nesprejemljivo še dodatna vaša aroganca, ki jo izvajate nad tem, kar opozicija predlaga. Zavedajte se, tudi opozicija ima kdaj prav.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Besedo ima gospod Srečko Meh.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Kaj pa vem, jaz zagotovo ne mislim, da sem aroganten, če imam svoje mišljenje in svoje razmišljanje in verjamem, da ima vsakdo tukaj takšno pravico. Jaz seveda tudi mislim, da vsi tukaj v državnem zboru in na splošno mislimo, da delamo prav. Kadarkoli smo kaj naredili smo vedno mislili, da delamo prav. Vprašanje pa je, kaj misli večina. Vprašanje je, kaj mislijo ljudje in vprašanje kaj piše v zakonodaji in vprašanje, kdo zakonodajo razloga. Potem je seveda vprašanje, kaj je prav in ali delamo prav ali ne delamo prav. Ampak tam, kjer je gospod Bogovič pravzaprav začel in zaključil bi pravzaprav kazalo zaključiti razpravo tukaj v državnem zboru o tej tematiki. Zato ker je razpravljal pravzaprav vsebinsko glede problematike in če bi kdorkoli res želel kaj narediti na tej točki dnevnega reda in na podobnih bi potem poskrbel, da bi se večina sklepov bilo sprejemljivih. Ne pa, da so sklepi zaradi sklepov in potem ti sklepi so namenjeni samo nečemu. Bom poskušal se vseeno kaj razložiti in tudi jaz bi, če bi ne bilo posameznih razprav tudi kasneje lahko zaključil na tem, kar je gospod Bogovič rekel, ker se mi zdi, da je izjemno modro, preudarno povedal, kaj se je zgodilo. Kaj se dogaja. Jaz tudi protestiram proti temu, nisem bil noter, ker bi najbrž sicer drugače skočil, da nekdo zdaj govori o tem, kdo vse je član UDBE ali česarkoli, dokazi, povedati, povedati na glas. Jaz seveda ne bom govoril, da to govori danes tisti, ki je bil vzgojitelj mladih rodov milice, komandir, pomočnik načelnika inšpektorata in vsega tega v tistem sistemu, ki je vse narobe delal. Kadar ta človek obtožuje nas, ki smo tudi živeli v tistem sistemu in tistem sistemu pravzaprav živeli tako, kot je prav, potem ne morem reči, da je to verodostojna obtožba. In če sem na začetku predlagal postopkovno izjemno čisto mislijo, ne da bi kogarkoli obtoževal, ne razpravljati o tej temi danes, ker bi bilo prav razpravljati o vsem tem, kar se dogaja na terenu, kaj ljudje mislijo, kaj ljudje delajo, v kakšni krizi so. Seveda ta predlog ni bil sprejet. Je materiale, ki smo jih za današnjo sejo pripravljala vlada, je za interpelacijo čez 15 dni materiale pripravljala vlada, je to dejanje, ki smo ga pred dvema dnevoma videli, da je SDS prinesel dokumentacijo oziroma deset tisoč podpisov, tisto, kar odseva ta trenutek problem, ni gospe in gospodje. Ta trenutek je pomembno to, kako bomo tukaj v državnem zboru zagotovili enotnost pri sanaciji škode, ki je nastala tukaj in jasno je, karkoli je gospod Tanko seveda mislil, da bi vlada morala poročati, vlada je svoje naredila, ker je pomagala tam, kjer je bilo treba. Ko bo imela podatke in ko bo imela predloge o škodi, podatke o škodi in predloge o sanaciji, najbrž nihče ni misli, da bomo zdaj rekli toliko denarja in toliko tega in toliko ostalega. Torej potrebno je imeti celovite sklepe in seveda tudi celovite predloge in potem lahko govorimo. Sicer bomo vodili politiko, kot jo vodimo tudi danes.
Zdaj pa še nekaj. Ali smo mi raziskali izginotje podpisov med Državnim zborom in ministrstvom. Ali smo te podpise raziskali? Ali vemo kdo je kriv za te podpise? Gospe in gospodje, ne vemo. Pa smo o tem kaj rekli?
Pa naj še nekaj rečem. Danes je bilo rečeno tudi iz vrst SDS kako malo nas je tukaj. Jaz se s tem strinjam ampak oprostite, tudi podpisnikov danes tukaj ni, so se opravičili, Andrej Šircelj, Dragutin Mate, Zvonko Černač, Janja Napast, Irena Tavčar. Zagotovo imajo vsi izjemno pomembne angažmaje oziroma naloge in zagotovo ima še kdo drug tudi zelo pomembne, tisti, ki danes ni tukaj in se je opravičil. Bodimo pravični in vse enakovredno obravnavajmo. Tako pa seveda mislim, da gre za kontinuirano akcijo SDS, ker je tudi to sejo Državnega zbora zahteval, izpeljal do kraja SDS, da gre za znano idejo kar je dobro za nas ni dobro za državo ali obratno. Zato je interpelacija tukaj za ministra, zato je že bilo toliko interpelacij, zato so arhivi, zato so podpisi, zato je tudi današnja seja in zato je tudi kup drugih sej, na katerih obravnavamo stvari, ki pravzaprav nimajo osnove, ki so slabo pripravljene, kot je slabo pripravljen ali skupno je tam tudi material za današnjo sejo.
Gospe in gospodje, takole je nekdo rekel, da Slovenija postaja rdeča. Tako dolgo, gospe in gospodje, dokler je bila Slovenija rdeča, tako dolgo smo imeli dober imidž. Bili smo najboljši. Najboljši smo bili v vsem vzhodnem svetu in lahko smo se kosali z vsemi drugimi. In ko so nekoč staro mamo, še starejšo gospo od mene vprašali ali pa kogarkoli, če je res, da so komunisti bili rdeči, je ona rekla ne, zlati so bili. Takrat ni bilo lačnih, takrat so bila delovna mesta, takrat smo lahko se gibali in nismo prav nobene takšne razprave, kot je danes tukaj in podobnih ni bilo in zato mislim, da je kar veliko bilo tudi dobrega in tudi na tem dobrem gradimo to Slovenijo. Ali kdo ve za kakšno gospodarsko družbo, ki je nastala v tem času in je temelj slovenskega gospodarstva? Vse tisto kar je, je nastalo v nekem drugem sistemu.
Zdaj pa še tole, gospod dr. Gorenak. Jaz sem na začetku čisto poslovniško predlagal nekaj kar je moja pravica. Nikogar nisem z ničemer obtoževal, pa ste vendarle vi mene osebno napadli, da je to moja manira, takšna in drugačna, čisto osebno, z imenom Srečko Meh, jaz vas niti omenjal nisem. Kar seveda pomeni, da je to manira človeka, ki ima lahko še tak naziv, pa iz svoje kože ne more, iz tistega svojega bistva ne more. Skrbi pa nekaj drugega, gospe in gospodje, skrbi to, da politika tudi danes želi nadvladati nad sodstvom, nad tožilstvom, da si politika želi vplivati na sodstvo in tožilstvo, kar v nobenem primeru nebi smela. Mi moramo sprejeti tiste zakone in takšne zakone, s katerimi bo lahko sodstvo in tožilstvo uspešno delalo. Zagotoviti moramo pogoje za njihovo delo. Med pogoje za njihovo delo pa seveda smatram tudi to, da se ne bomo na ta način vpletali v delo tožilcev in rekli, da državni tožilec, gospod generalni državni tožilec je v redu ampak ni pa primeren. Namreč ni primeren zato, ker kot vodja ima za seboj vse tisto česar državni tožilec nebi smel. Gospe in gospodje, to so takšne karakteristike oziroma tako hudo, da v bistvu lahko na nek način razumemo tudi to, da izvajamo pritisk nad samostojno vejo oblasti, nad tiste, na katerih bi morala sloneti pravna država. In še nekaj o velikih in malih lopovih. Veste, lopov je lopov. Velik ali mali. Da pa koga tablirate s tem, da je kurji tat, ker je morda samo nekaj 100 tisoč evrov, ne more dokazati kje jih ima, da pa je drug velik lopov zato, ker nekaj milijonov ne more dokazati, na to pa celo jaz ne morem pristajati. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Dr. Vinko Gorenak kot predlagatelj, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, gospa predsednica. Bila ste tako zaposlena, ne vem kaj ste delala. Videl pač sem, da ste bila zaposlena. Niste nič opazila žalitev, ki jih je izrekel vaš kolega. Niste opazila nič, da je šel popolnoma v druge teme, pa dajte še zdaj naprej delati, ko bom jaz govoril, pa tudi pri meni nič ne opazite. Tako, da bova na enakem nivoju. Hvala lepa.
Zdaj, gospod Meh, greva po vrsti. Sklepi zaradi sklepov. Žal jih bova šla prebrati. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse, da bodo svojci in potomci likvidirali vse naše posmrtne ostanke in da jih bodo lahko pokopali. To je civilizacijski sklep, ki ga vaša poslanska skupina in vi osebno niste podprli. Zato to ni sklep zaradi sklepa ampak sklepa ni zaradi tega, ker ste ga vi vrgli. Naprej, jaz nimam s svojo policijsko kariero nobene težave in miličniško, kompletno. Od prvega dne leta 1977, pa do zadnjega dne. Nobene težave. Nisem bil noben sodelavec Udbe in tudi ali službe državne varnosti in kolikor vidim tudi vi ne. Tako, da ne vem zakaj imate s tem težave. Če pa vi mislite, da morate omenjati me, potem lahko jaz tudi vas omenim, pa grem nazaj do prvega poklica, ki ste ga opravljali, če se vam zdi to potrebno. Jaz nimam s tem nobene težave.
Kako bomo ugotovili enotnost? Ja, seveda, najprej še moramo kaj drugega narediti, da bomo zagotovili enotnosti in verjetno bomo zelo enotni, ko bo Vlada Republike Slovenije prinesla v ta državni zbor zakone, ki bodo tem ljudem, ki so danes na delu in tistim, ki so prizadeti, kaj pomagali. Takrat bomo verjetno zelo enotni. Mi vas ne bomo ovirali pri tem ampak bomo podprli sklepe. Naj vas pa spomnim na par takih neprijetnih podrobnosti. Glejte, zdaj vsi govorite o gasilcih, vsi govorite o pomoči, ne vem čem, vi ste s tem tudi začeli na začetku, da bi sejo prekinili in tako dalje. Ampak glejte, v proračunu za leto 2014 ste črtali vso pomoč gasilcem, v proračunu za leto 2015 tudi ste črtali vso pomoč gasilcem. To so tisti gospodje, ki so danes, niso gospodje, garači so in se jim moramo zahvaliti.
Potem smo pa mi dali amandma, da bi jim dali 5 milijone evrov. In sicer ga je dal gospod Hrovat. No, potem ste pa to podprli. Za leto 2014, za leto 2015 ste jim pa vse pobrali. No in gospod Hrovat je dobil seveda pisno zahvalo za to, da je vložil amandma. Jaz se vam zahvaljujem, da ste podprli ampak za leto 2015 ste jim pa vse vzeli. Kar se tiče prizadevanj Vlade, ki ste jih tudi omenil, naj citiram gospoda Trebušaka na Kanalu A, ki je pred včerajšnjim rekel: »Predsednica Vlade in obrambni minister Jakič sta šla danes spet na teren v Zgornjo Savinsko dolino ampak temu obisku ne moremo reči, da je karkoli pripomogel in je bil zgolj kot ne, zgolj zaradi medijev.« No, da to vemo. Mi smo pa tako, kot sem vam že prej rekel, dva dni po ujmi, po poplavah na gorenjskem, torej v okolici Škofje Loke, sprejeli sklep, da damo 500 tisoč evrov takojšnje pomoči samo v tisti konec. Vi pa 317 tisoč v celo Slovenijo, to se pravi 150 tisoč pa v žep gospoda, vašega koalicijska poslanca, takratnega ministra, na naslov njegovemu podjetju. Toliko o tem. Podpisi izgubljeni, ne vem kaj še hočete. Mogoče jih greste še enkrat iskati, pa bo šlo skozi ali pa vložite še kakšno interpelacijo ampak to zdaj ne gre zoper mene več. Ste pa svoj glas izkoristili, ko ste glasovali za interpelacijo.
Slabo pripravljen material. Jaz sem vas že vprašal, na vašo pobudo ne, na pobudo vašega kolega bom pripravil nov material, to je tisti s sodelavci državne varnosti, a ne. In vas sprašujem kaj želite, da tam naredim. Namreč članke, slike, tekst, kaj bi želeli? Mogoče dam gor mošnjico, z zlato uro, z vodometom, kot sem prej rekel, ali kako bi to šlo? Gospoda Fišerja sploh nismo pritiskali nikoli in nikdar, jaz sem pa zelo jasno povedal, da je sodišče odločilo, da je ravnal nezakonito in zelo jasno sem povedal, da je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je ravnal koruptivno, kar je pa Vrhovno sodišče potem reklo, da ne smejo objaviti. Zdaj, če so to za vas pritiski na njega to niso pritiski. Tudi vaš stanovski ali kakor koli že, borčevski, bivši predsednik gospod Stanovnik je našel pri 1991 letu čas, za toda je nesel tri vrtnice kot veste, na grob tistih pobitih ljudi, ki jih je pa gospod Fišer obtožil, tiste duhovnike. To ni pritisk na gospoda Fišerja, namreč ker je Vrhovno sodišče leta 1995 ugotovilo, da tisto dejanje duhovnikov tudi takrat ni bilo kaznivo dejanje.
Se pravi gre za napako strokovno gospoda Fišerja in ne za kakršni koli pritisk. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. na vrsti je gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Torej, zahteva za sklic za izredno sejo v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu je, tako smo pač ocenili nekateri člani matičnega delovnega telesa, to je Odbora za pravosodje je v bistvu interpelacija proti generalnemu državnemu tožilcu, dr. Zvonku Fišerju.
Ugotavljamo, danes je bilo že več razprave v tej smeri, da državno tožilstvo dela, da tudi sodišče dela, da pa si vsi želijo, da bi to tožilstvo delalo bolje, da bi delalo hitreje. In to predvsem zato, ker bi bilo potrebno čim prej sprocesirati najtežja kazniva dejanja v naši državi. Minister gospod Pličanič je danes opozoril na potrebo po zagotavljanju pravičnosti v naši državi. Državljani to pričakujejo. Da bi do pravičnosti čim prej prišlo je vlada sklenila, d se tožilstvo, tako finančno kot tudi kadrovsko, ojači. S tem bodo zagotovljeni temeljni ali če že hočete boljši pogoji za delo državnega tožilstva.
Spomnila bi tudi na to, da je tožilstvo dalo zagotovilo, da bodo vsa bančna kazniva dejanja sprocesirana do konca leta 2015, torej bančna kazniva dejanja. Tudi nacionalni preiskovalni organ ali NPU bo deležen več sredstev in tudi kadrovskega pojačanja. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo delo tožilstva bistveno izboljšalo.
Sedaj pa bi se želela dotakniti še sklepov, ki so predlagani v gradivu in ki jih koalicija ni podprla. Torej o prvem sklepu smo danes že slišali in bi tudi jaz ponovila, da se Državni zbor z delom državnega tožilstva ukvarja, se z njim seznani, vsako leto ko obravnava poročilo o delu državnega tožilstva. Takrat, poslanke in poslanci tudi sprejmemo stališče s katerim ocenimo delo organa ali je primerno ali je potrebno kaj izboljšati. In tako da v temu primeru ta sklep ni bil potreben.
Koalicija je ocenila tudi, da predlagani sklepi, se pravi ostali niso potrebni oziroma da jih ni potrebno sprejeti, ker v ničemer ne bi, ponavljam, v ničemer ne bi doprinesli k učinkovitejšemu ali pa boljšemu delu državnega tožilstva. Tožilcem moramo omogočiti pogoje za delo, potem pa jih pustiti, da bodo lahko delali. To je bistveno, vsaj po mojem mnenju. Enako velja tudi za sodstvo.
Dovolite mi, da se zdaj dotaknem še dveh zadev v tej zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora, ki ga je podala SDS. In sicer bi rada nekaj rekla o arhivih.
V gradivu je očitek, da se arhivi ponovno zapirajo. Jaz sem prepričana, sem tudi članica Odbora za kulturo, kjer smo veliko govorili o teh arhivih, poslušali stališča tako koalicijske kot opozicije, stališče ministrstva in stroke, in seveda ugotovili, da bodo arhivi v bodoče bolj odprti, kot so bili doslej, ponavljam, bolj odprti. Da pa seveda bodo nekateri osebni podatki zakriti, da ne bo omogočeno vsakemu vpogled na primer v neke osebne podatke, pa če za primer povem spolna usmerjenost neke osebe in tako naprej. V kolikor pa bo posameznik izkazal interes za to in vložil vlogo bo seveda o tem razpravljala posebna komisija, katero vodi spoštovana gospa dr. Zverova in jaz sem prepričana, da bo ta komisija pravično razsojala o upravičenosti in da bo taka zainteresirana oseba potem tudi lahko pogledala v tak dokument in v te osebne podatke.
Če mi dovolite še, bi rekla nekaj o resoluciji Evropske ljudske stranke. Spoštovane in spoštovani, jaz menim, da je naša država, Republika Slovenija, suverena država, ki je vključena v Evropsko unijo, vendar menim, da se nobena stranka z evropskega nivoja in tudi ne stranka EPP nima pravice vmešavati v notranje zadeve naše države in da nima pravice soditi o našem pravosodnem sistemu. To je naša suverena pravica in mislim, da bi morali danes o tem več reči, mogoče nimam prav, eni se smejete, ampak jaz mislim, da smo mi suvereni in da nobena država ne more vplivati oziroma soditi o naši notranji ureditvi in zato mislim, da bi o tem moral danes kaj reči Državni zbor in o tem sklepati. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Kotnik Poropat.
Kot predlagatelj, dr. Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Gospa Poropat, Evropska ljudska stranka ni država, ker države z imenom Evropska ljudska stranka ni na zemljevidu Evrope. Res, se opravičujem, ampak vi prepogosto te stvari zamešate, zato moram to poudariti, da ne bo kdo mislil, da se kaka tuja država vmešava v naše zadeve. Evropska ljudska stranka je največja stranka, politična stranka v Evropski uniji, znotraj Evropske unije, ne pa država, to je eno. Imate vi daleč, daleč največ poslancev v Evropskem parlamentu in ta stranka se ni vmešavala v naše notranje zadeve, ampak je ta stranka med drugim zapisala, da pričakuje, da bo zadeva rešena na drugi stopnji v treh mesecih, to ni vmešavanje, ampak je to povzetek tistega, kar je gospod Pličanič podpisal. On je podpisal, da bo stvar, da bodo postopki na drugi stopnji trajali tri mesece, zdaj je pa mimo že 5 mesecev, se pravi, da je Evropska ljudska stranka med drugim izrazila samo prepričanje, da bodo slovenska sodišča spoštovala tisto, kar so sama sebi določila. Tako, da to ni nobeno vmešavanje v naše notranje zadeve.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Gospa Kotnik Poropat, replika.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Ja, hvala za besedo.
Ja, spoštovani gospod Gorenak, meni je jasno, da je to stranka, da to ni država in da je kljub temu še vedno vztrajam, tudi stranka se nima pravice vmešavati, tudi nek veleposlanik, tako kot je ameriški veleposlanik neka stališča sprejemal in tudi o tem, ali bo sojeno v takem času ali ne, mislim, da to ni dostojno in ni prav. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Franc Breznik je naslednji na vrsti.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Najlepša hvala za besedo gospa podpredsednica. Me veseli, da se vrnemo nekako v osnovne tirnice današnjega bistva sklica. Predvsem je osnovna tirnica delovanje nekaterih sistemov in podsistemov ali pa nedelovanje teh sistemov in podsistemov, na katerih lahko sploh temelji naša država. Predvsem se mi zdi smiselno vsaj na začetku te razprave povedati, da pač tržno gospodarstvo in kapitalizem pač deluje v specifičnih razmerah in tista država pač mora postaviti neke pogoje. Eden izmed pogojev je tudi pravna varnost vseh subjektov v tej državo. Sodna veja oblasti je seveda samostojna veja oblasti, čeprav je treba tudi razumeti skozi to, da so sodniki na svoj mandat nekako izglasovani v državnem zboru, torej so posredno izglasovani preko zakonodajne veje oblasti. Nimajo direktnega mandata ljudstva, kot takšnega, ampak ga imajo preko poslancev v državnem zboru. Torej ko enkrat pridejo na ta položaj torej obstaja tukaj mnenje, da pač o tem se več ne sme razpravljati. Zdaj tisto, kar se mi zdi danes pomembno, kjer bi mogli neke stvari povedati je predvsem prva zadeva. To je, da sodni sistem ne deluje v tem, ne govori Slovenska demokratska stranka ampak predvsem številni (nerazumljivo), sodbe sodišča za človekove pravice v Strasburgu. Zdaj če bom eno izmed teh mnenj sodišča v Strasburgu v Sloveniji nekako naznanil bom povedal naslednje. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v dobrih 50 letih obstoja veliko prispevalo k dvigu standardov spoštovanja človekovih pravic v Evropi ima vlogo nekakšne rezervne inštance, ki s svojim vplivom doseže, da se problemi domačega pravosodja država s članicami sveta Evrope vendarle uredijo. Primer takšne spodbude (nerazumljivo) je tudi primer Lukenda, torej ta prvi primer, ki je bil uspešno rešen na sodišču za človekove pravice. Tožbe proti Sloveniji zdaj za kršitev pravic do sojenja v razumnem roku. Prav kršitve tovrstnih pravic oziroma sodni zaostanki so bili najpogostejši razlog za doslej uspešne tožbe proti slovenski državi, ki so jo doslej stale že milijone evrov in jo zaradi še vedno pereči zaostankov verjetno še bodo. Sodni zaostanki so posledica nesposobnosti slovenskega sodstva in so pravzaprav le zunanji simptom kvantitativne nesposobnosti reševanja zadev, ki botrujejo zamudam, zadaj pa tiči še kvalitativna nesposobnost naših sodišč. Poglejte to je tisto bistvo, ki jo ne razlagamo mi, ampak jo razlagajo tisti tuji strokovnjaki s področja pravosodja. Zdaj pa tisto, kar moramo nekako nadaljevati v tej razpravi, kar se mi zdi ključno. Poglejte tudi tržno gospodarstvo, tudi sodni zaostanki v gospodarskih sporih na sodišču so problem naše države in to je eden izmed tistih temeljev, ki nam nekako omejuje. Prvič nam omejuje vstop tujih investitorjev v Slovenijo, naslednjič nam pa omejuje, da ta pravna varnost tudi posredno vpliva, lahko rečem na gospodarske subjekte, torej predvsem do bojazni, do vlaganja nekih tujih investicij v Slovenijo, češ tukaj pravna država ali pa vsaj pravosodni del ne deluje ali pa ne dosoja v nekih razumnih rokih in to je tisti problem, ki ga imamo. To je prvi temelj, torej nedelovanja sodstva v primeru gospodarskih sporov. Drugi primer, ki ga obravnavamo v tem času je pet milijard in še nekaj manjka v slovenskih bankah, kar se nam dogaja že drugič. Torej jaz se zavedam, da gre za izredno sofisticirane, gre za izredno sofisticirana kazniva dejanja, kjer predvsem tudi državno tožilstvo potrebuje nesporne strokovnjake s področja finančnih zadev, s področja bančništva, s področja tudi računalništva in jaz sem tudi na odboru povedal, naj pridejo s predlogi, katere strokovnjake in katere ukrepe lahko sprejemamo v državnem zboru, da lahko pomagamo predvsem tudi tožilski stroki, ker se mi zdi pomembno. Pomembno pa se mi zdi v tej smeri,d a dobijo najboljši kader. Ker vedno se je dogajalo, da so nekako kriminalci v točno v tej sferi kriminalnih dejanj nekako vedno korak ali pa celo dva koraka pred sodno vejo oblasti, predvsem pred tožilci. To je tisti drugi del. Tisti tretjo del, o katerem govorimo v parlamentu v zadnjem obdobju pa je seveda preiskovanje hujših kaznivih dejanj. Torej kazniva dejanja bivše Službe državne varnosti v Sloveniji žal so v večini primerov zastajala. V primeru tipičnih, klasičnih umorov. Zaradi tega trenutno postopki tečejo in v Nemčiji in v Avstriji, v Sloveniji pa teče postopek tako imenovanih zločinov in pa genocida proti človečnosti. V temu smislu pač postopek ne more temeljiti na samo enem primeru ampak organi pregona morajo te postopke nekako, nekaj teh postopkov odkriti, da se ugotavljajo v kateri smeri so šli, da lahko ugotavljamo genocid nad nekim delom prebivalstva. torej, genocid ni vezan samo na neke vojne razmere po mednarodni kazenski zakonodaji ampak je vezan proti določeni skupini ljudi. Mi vemo in lahko že danes trdimo, da ta skupina ljudi so bili vsi tisti, ki so drugače razmišljali v bivšem totalitarnem režimu. Torej, vsi ki so bili izven politične opcije zveze komunistov in, ki jih je preganjala služba državne varnosti.
Pomembno je tudi, da povemo dejansko, služba državne varnosti ni imela veze s policijo, kot je trdil prej gospod Meh ampak služba državne varnosti je bila direktno podrejena najvišjemu organu, torej tako imenovanemu centralnemu komiteju republiške zveze komunistov ali pa državnemu centralnemu komiteju, to je potrebno povedati. In marsikdo, ki je tudi bil v zvezi komunistov o teh dejanjih ni imel pojma in jim delamo danes, bi jim delali krivico v kolikor bi v tej smeri govoril. Potrebno je povedati, kdo je takrat predstavljal vrh, kdo je bil na lepo dajalec teh kaznivih dejanj. Kdo so bili tisti, ki so imeli najvišje koristi od teh kaznivih dejanj. O tem pa lahko razpravljamo.
Prvič, največje koristi je imel najvišji vrh, ki je vodil državo, torej centralni komite o katerem sem govoril, v katerem je sedel bivši predsednik države, gospod Marinc, gospod Popit, takrat gospod Šetinc in tako naprej. Potem se je ta centralni komite seveda vedno noveliral in se nekako obnavljal. In ta imena so nedvoumna in o tem lahko govorimo. O tem lahko govorimo zaradi tega, ker obstaja pravna praksa in Vrhovno sodišče v svojem judikatu iz leta 2003, 23. maja je zapisala tako: Prvič, torej šlo je za eno poseben sodni postopek, ki je prišel na vrhovno sodišče, kjer je eden izmed bivših pripadnikov SDV-ja tožil revijo Mag, češ da so klepetali in da so s tem uničevali njegovo dobro ime, Mag pa je to potrjeval z avtohtonimi arhivskimi dokumenti. Vrhovno sodišče je takrat zapisalo naslednje besede v svoji argumentaciji: »objava dokumenta tajne službe Udbe je bila zato v danem primeru v javnem interesu pa je je predstavljala razkritje dela zgodovinskega dogajanja, ki sega tudi še v današnji čas pa do danes še ni bilo v celoti in nepristransko raziskano ter ovrednoteno neodvisno od vladajoče ideologije od prejšnjega sistema. Vsebina dokumenta se ne nanaša na zasebno ampak na javno oziroma politično sfero delovanja zasebnega tožilca saj ta objava dokumenta tudi ne predstavlja prepovedanega posega v ustavno varovano zasebnost zasebnega tožilca.«
Seveda, ta judikat govori pa tudi o temu kaj je predstavljala služba državne varnosti; služba državne varnosti je predstavljala med drugim, piše: »Omenjeno interno poročilo je v zgodovinski dokument, ki je nastal v nekdanji jugoslovanski tajni policiji znani pod imenom Udba. Danes je znano, da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami ampak je tudi sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izvajala pa tudi konstruirala, obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala ali podtikala bremenilne dokaze, žrtve takšnih aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči v obdobju takratnega režima praviloma niso imeli možnosti razkritja konstruktov Udbe in rehabilitacije.«
Torej, to je ta judikat, ki govori točno o teh ljudeh. Gre za sprevržene ljudi, ki so delovali v svojo korist, predvsem zato so dobivali izredne privilegije v prejšnjem sistemu, tudi njihove družine in danes jih prepoznavamo, marsikateri so že upokojeni, nekateri pa delujejo. Kot vidimo nekateri so v poznih osemdesetih letih direktorjih številnih podjetij, del jih deluje tudi v državnih podjetjih, tistih, kjer se danes stekajo največji denarni tokovi. Del teh ljudi ima torej vpliv na pravosodje, del jih sedi v Državnemu zboru, del teh ljudi je v medijih, predvsem v odgovornih urednikih, del jih je v enem izmed medijev na nacionalni televiziji in tako ta deluje. Ta izraz, tako imenovana Udba mafija je ostal, mi tega omrežja nismo prekinili in ravno o temu omrežju je govorila resolucija evropskega parlamenta iz leta 1996 in nas opozarjala, to omrežje po petinštiridesetih letih je tako homogeno, tako močno da ga ne morete razgraditi s klasičnimi demokratičnimi postopki. lahko ga z enim posebnim zakonom, ki se imenuje lustracija. In točno države, ki so to storile, teh problemov imajo manj, se lažje razvijajo, lažje gredo naprej. In institucije države delujejo.
In zaradi tega je to potrebno, da bi razumeli zakaj nam ne deluje gospodarski sistem, zakaj te institucije ne delujejo in zakaj ni sojenja v nekih razumnih rokih. Vse to je povezano s tem o čem danes govorimo. In ljudem to kaže predvsem v njihovi sferi, predvsem na njihovih računih. Upokojencem tisto penzijo, ki jo dobijo za 40 let trdega dela. Vse to se vidi. In ko mi nekdo tukaj danes govori, leta 2014, kako je bilo dobro v prejšnjem sistemu, ga prosim, da naj opozorijo upokojence, naj si pogledajo tisti, ki so resnično bili pridni in delavni, ki so delali 40 let, naj si pogledajo svojo pokojnino v svojem poklicu in si naj to pokojnino pogledajo kakšno je imela Avstrija. Ali so Avstrijci bolj sposobni? Ampak imeli so pogoje normalnega tržnega gospodarstva, gospod Meh. To je tisto. Eno tretjino BDP-ja smo še komaj dosegali v bivši Jugoslaviji leta 1990, ko smo se zlomili. Eno tretjino BDP Avstriji, gospod Meh. Si vi predstavljate. Narod, ki je 650 let živel v neki bivši skupni, na skupnem teritoriju Habsburške monarhije, potem en narod ima en del, en pa ima eno tretino tega dela in vi pravite, da je ta sistem bil dober. Pri množičnem kršenju, pri 618 povojnih grobiščih, pri številnih neodkritih zločinih, vi govorite, da je to bilo nekaj dobrega, ko so nam pobili po vojni vse elite, ki smo jih imeli, ki so se ustvarjale 250 let v tem prostoru, vse meščanstvo, vse velike kmete, vse akademske kroge, sfera, predvsem družboslovne scene, sociologije, ekonomije, prava. Vse to je šlo. Vse to je končalo v rudniških /nerazumljivo/ ali pa je odšlo v tujino. Zakaj pol milijona Slovencev, gospod Meh, živi v tujini, nam razložite, če je bilo tako dobro v tej bivši državi? Zakaj je pol milijona Slovencev odšlo? Zakaj niso Avstrijci pa Nemci delali v bivši Jugoslaviji? Zakaj niso prihajali sem, če je bilo tako vse dobro? In to so vprašanja. In poglejte, res niso na mestu sploh ta vprašanja danes, da govorite o tem, kako je bivši sistem deloval, čeravno vaši prijatelji, tisti ki so omejevali to državo, niso bili sposobni, da bi stopili stran, da bi se pokesali, odšli iz javnega življenja, ker smo tisti, ki so leta 1990 stali tukaj notri, so mislili, da so gentlemani in so gentlemansko ravnali, niso jih hoteli za ušesa potegniti in jih vreči ven iz vseh institucij in to je ta problem, ki ga imamo. Gentlemani so stopili in so gentlemansko ravnali z ljudmi, ki pa seveda niso bili gentlemani, zato ker nekdo, ki je 40 let uvajal svoje sodržavljane, jih tožil, nič krive zato, da so jih obsodili, pobili ali pa izgnali iz te bivše države, seveda ni človek, ki bo potem samokritičen in bo odšel iz javnega življenja leta 1990. In to je ta problem, ki ga imamo še danes. Zakaj nam ta država ne more delovati? In narod, ki gradi svoj obstoj na laži, ne more obstati nikoli več. To nam zgodovina govori. Propadla je rimska država, propadli so številni narodi, ki so živeli v laži in tudi mi ne moremo preživeti na dolgi rok. In narod, ki ne pozna svoje zgodovine, ne more sploh verjeti kaj se dogaja v tem času in ne bomo nikoli morali načrtovati resno prihodnost.
In na koncu tisti, ki ste glasovali proti tistim temeljnim civilizacijskim podlagam neke normalne evropske družbe na obeh sejah Komisije za peticije, se boste morali vprašati. To bo šlo v zgodovino, gre v anale, gre na tisto najnižje dno in vedno se moram vprašati v politiki, kje smo enotni, če se ne moremo poistovetiti po temeljnih civilizacijskih normah, spoštovani kolegi, potem smo mi bolna družba in nimamo več nobene prihodnosti. Ker ne vem, kjer se še bomo poistovetili. In verjemi te mi, lahko replicirate, lahko probate vse ostalo, ampak zgodovina vam bo pokazala. Verjamem, da marsikdo več blizu ne bo tega parlamenta videl, da tudi ljudje, tisti ki mi v tem trenutku pišejo pisma, prihajajo tudi iz vaše opcije in so zgroženi. In ne govorim o vseh kolegov, ampak še nekaj bom povedal. Spoštujem marsikaterega kolega, ki ni na moji politični opciji, ki drugače razmišlja. Učim se od njih. Ampak veste, če pa nekdo ne podpira temeljih civilizacijskih norm, o takih pa imam svoje mišljenje. O takih ljudeh pa imam svoje mišljenje in moram priznati, da take ljudi pa lahko preziram, kljub temu, da do sedaj tega čustva nisem poznal. To pa je tisto zadnje kar sem hotel danes povedati. Jaz se vam zahvaljujem. Verjamem, da bomo zbrali nek pogum. Verjamem, da bomo spregledali. Verjeli bomo, da tudi tisti, ki mogoče podpirate ali pa si ne upate, da moramo narediti korak naprej, in da lahko samo prosimo sodstvo. Ne želimo z nekimi zadevami vplivati, da je to v skupno dobro. Skupno dobro je tudi tujih investitorjev, ki čakajo, da bodo ugotovili, da ta država bo začela delovati. V kolikor bo delovala, bodo tudi stopili sem s tistim prepotrebnim kapitalom. V kolikor ne, smo mi okuženo območje, mi smo kot kuga, kot črna kuga, ki je tukaj notri in nobeden ne bo vstopil v to območje, ker se vsak boji za svoj denar. Boji se, da ta denar bo izplahnel, tako kot je izplahnel z državnih bank in vseh ostalih državnih bank in vseh ostalih institucij. Zato vas prosim, kolegi, kolegice, da to sejo jemljete resno, da nas ne prezirate in da skupaj si dobesedno odpremo to resnico, zagrizemo v to kislo jabolko in da povsem tiste naslednje ukrepe za krepitev gospodarstva in vse ostalo, peljemo v smeri neke normalne evropske države in tudi normalne evropske družbe.
Najlepša hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Gospod Meh, najbrž replika. Izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Takole je. Veste, meni očitati, da nimam poguma glasovati, verjemite mi, da ga imam. Zavestno sem glasoval vedno, kadar sem glasovalo za karkoli in ta odločitev je bila tako pogumna kot odločitev mojega očeta, ko je šel v partizane in se je boril takrat, da smo lahko danes svobodni ob boku vseh ostalih alians, proti fašistični seveda in tudi človečanstvu.
Ko sem pa jaz razpravljal o teh rdečih in črnih podjetjih, sem razpravljal na osnovi gospoda Grimsa, on je govoril o rdeči državi, o tem rdečem in sem takrat govoril, da mene ni prav nič sram tistih časov, v katerih sem živel. Gospe in gospodje, živeli smo v državi, ki je imela svoj pravni res in v tem pravnem redu so delovali vsi tisti, ki so takrat tudi delovali, to bo najbrž gospod Gorenak boljše vedel od mene. Jaz sem bil preprost rudar in nič drugega, nikoli se nisem ukvarjal s tistimi zadevami, kot se tukaj tudi na nek način govori. Odločitve, ki jih pa mi sprejemamo, ne mi reči, da jaz se koga bojim in da sem pod kogaršnjim vplivom. To je lahko neka floskula, lahko to nekdo mora delati, nam zagotovo ni treba delati, nam nihče ne ukazuje, torej Socialnim demokratom, mi razpravljamo točno tako, kot mislimo in tako je tudi prav.
Žal mi je pa seveda za to, ko sem poslušal gospoda Bogoviča, ko je razpravljal, zelo dobro je razpravljal o problematiki tega trenutka, torej tudi o tem, kaj bi morali na področju tožilstva narediti, in zato jaz mislim, da bi bilo prav, da poslušamo take razprave, ki so v bistvu umirjene, ki niso uperjene proti nikomur, ki ne sekajo, namreč, potrebno je tudi, če bomo koga lustrirali in dejansko za lustracijo v tem trenutku gre, moramo pri tem spoštovati zakonodajo tega trenutka in seveda zakonodajo, ki je takrat veljala.
To se mi zdi pravzaprav bistvo, sicer pa bi o onem sistemu jaz lahko povedal samo toliko kot vem, jaz ne vem, kdo je vodil Udbo, tudi to bo lahko povedal gospod Gorenak, jaz ne, ker je gospod Breznik o tem meni razlagal, da najbrž vem, da policija ali milica ni vodila Udbe. To vem, kdo je pa vodil Udbo, pa zagotovo ne vem, naj povejo tisti, ki o tem tako veliko vedo.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Mag. Ivan Vogrin, potem mag. Lejla Hercegovac.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi.
Jaz sem ves čas razmišljal, kako naj začnem to razpravo, da bi nekaj pametnega povedal. Ob vseh pametnih mislih, pa sem se odločil, da bom začel z zgodbo mojih otrok. Pred časom sem rekel svoji petletni hčerki in sinu, šestletnemu, naj pospravita sobo. Pride k meni, se mi smeji in pravi, ati, ne govori mi stvari, ki jih nočem slišati. Ga gledam, pravim, ja kje si pa to slišal. Ja pravi, v filmu Madagaskar, tam je kralj Julij, ki ima dva svetovalca, eden mu piha na dušo in mu govori vedno, kar želi slišati, drugi je pa malo bolj brihten, pa pove tudi stvari, ki jih ne želi slišati. Že Churchill je rekel, najbolj nam koristijo tiste stvari, tiste resnice, ki jih ne želimo slišati. Jaz imam srečo, da živim v okolju z zelo malimi otroki, ki še niso pokvarjeni, ali pa zelo starimi se morate družiti, ki so že svojo glavno dobo dali skozi, ker jim je nadutost, hinavščina, šla mimo. In poslušati. In problem nas vseh je, da se ne poslušamo. In jaz imam to srečo, da imam male otroke, da sem se naučil poslušati. Poslušam tudi otroke, to je prednost, če imaš v dveh rundah otroke, če imaš malo bolj zrele otroke Seveda je pa tudi kopica slabosti in se s tem seveda ni posebej za hvaliti ampak se zgodi. Glejte, zdaj pa sem poskušal razložiti sicer na morda malo bolj šaljivi način kaj pogrešam. Da bi se poslušali in da seveda tisto, kar nekdo nam govori, pa ne želimo slišati, bi nam najbrž zelo koristilo. Vidim, da se gospe tam zelo hudomušno nasmihajo, pa mi je to všeč, kajti tudi to manjka v tem državnem zboru. Veste, življenje je vseeno lepo. Nas pa postavlja pred mnoge preizkušnje in tudi ta ujma bo prinesla mnogo resnic ampak o tem drugič.
Gremo na konkretno zadevo. Podatki, ki jih je navedel dr. Gorenak zagotovo držijo. Najbrž jim ni kaj oporekati, ampak spoštovane kolegice in kolegi, cela država je tako strukturirana. Mi imamo na milijon prebivalcev 45 poslancev, Avstrija pa 22, Nemčija pa 10, še bi lahko našteval. Zmanjšati se moramo na celem javnem sektorju. Ampak seveda tega ne slišim. Veste, tudi jaz nisem slišal. Računovodkinja mi je 2010. leta govorila: direktor, prihodki nam padajo. Nekaj morate ukreniti, vi morate odpustiti nekaj zaposlenih. Od 80 morate priti najbrž na 60. Sem rekel: poslušajte, to ne bo držalo za nas. Mi smo poseben, supersonično podjetje in smo bankrotirali, tako kot Slovenija. Veste, to so moje izkušnje in jaz govorim iz izkušenj.
Institucije sistema seveda ne delujejo in se same sebe tudi ne bodo ozdravile, ker še noben kirurg ni napravil operacije sam na sebi. Ni, tega ni. To piše knjiga Parkinsonov zakon, ki je bila izdana pred dobrimi 50 leti, jaz pa sem to v veliki meri povzel v eni od mojih dveh knjig. In veste kaj je napisala gospa, je rekla, da je ne smem imenovati, ki lektorira, pa tudi ne napisana, ker je rekla, da ne želi biti imenovana, ker bi jo davčna začela takoj preganjati koliko je zaslužila, mi pa je lektorirala brezplačno. Upokojena profesorica slovenskega jezika, glejte kakšno modro misel. Mi blagostanja kot država nikoli več ne bomo dosegli. Samo prodali se bomo in služili drugim. Kaj pa delamo zdaj, dame in gospodje? Niti gospod Meh, midva se zelo dobro razumeva, jaz ne obtožujem nobenega osebno, pravi spoštovati moramo pravni red. Gospe in gospodje, mislim da petič ali šestič ponavljam. 24. maja smo sprejeli odlok o razglasitvi ustavnega zakona za vpis fiskalnega pravila. 24. novembra 2013 bi morali sprejeti zakon. Kje je naš ustavni red? ali velja samo v enem primeru?
Hvala lepa, žal imam malo časa na razpolago. Koliko modrih misli bi šele povedal, če bi imel dosti. Hvala lepa gospa predsednica.
Hvala lepa mag. Vogrin.
Na vrsti pa je mag. Lejla Hercegovac, pa potem dr. Ljubica Jelušič.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala. Spoštovani predstavniki ministrstva, policije, kolegice in kolegi!
Danes je 54. izredna seja državnega zbora in dnevni red je: predlog sklepa v zvezi s stanjem na vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. 4 dni govorimo o tem, v državnem svetu 4.2., 5. na odboru za pravosodje, 6. na komisiji za peticije in danes na izredni seji. Iz vsega, želim si pozitivno rdečo nit, to je, da smo ugotovili, da državno tožilstvo ima težave. Tako, kot policija ampak tako kot tudi zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, pa vse druge panoge v državi. Lahko bi pa naziv današnje seje tudi bilo: Stanje v državnem zboru Republike Slovenije in predlogi, ki jih poslanci imajo na sejah. Torej, katerikoli predlog bi danes imeli, bi bilo prav. Ampak dajmo pozitivno izvleči to, kar sem 4 dni poslušala. Tožilstvo ima težave, vlada je prisluhnila, manjka nam ljudi za delo na tožilstvu, državno tožilstvo je izvršna oblast, dajmo da politika ne posega kot zakonodajno telo in Državni zbor v te veje oblasti. Dajmo jim prostor, da delajo samostojno, seveda človeški faktor je vedno v igri lahko imamo super zakone ampak, če človeški faktor ni pravi potem pa imamo tudi rezultate slabe. Rešitve: dobri zakoni, ki je naša naloga v Državnemu zboru, dobra komunikacija, ki je naša naloga v Državnemu zboru, spoštljivost, kar je naša naloga v Državnemu zboru in človeški faktor, etično moralni kar je naša naloga v Državnemu zboru. S tem pa bom končala.
Torej, pustimo organom, da delajo svoje in pozitivno je tisto, da ugotavljamo, da vse veje družbe moramo popravljati ampak tudi sebe najprej. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Dr. Gorenak kot predlagatelj, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Zgolj odziv na eno reč, gospa Hercegovac, dajmo jim pa premalo jih je… Niste me slišali verjetno v uvodu, ne vem, bom ponovil, Avstrija ima 2,6 tožilca na sto tisoč prebivalcev, Italija 3,8, Nemčija 6,2 mi pa 9. Samo še en podatek, če me niste prej slišala, avstrijski tožilci rešijo tristo triinpetdeset spisov na leto, italijanski dvesto sedeminpetdeset, nemški dvesto štiriintrideset, naši pa enainsedemdeset. Zgolj toliko, da vam povem, da ti podatki ki so evropski podatki seveda ne podkrepijo tistega kar dela naša vlada in tisto kar vi mislite, da je potrebno dati več tožilcu. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Dr. Ljubica… Se opravičujem še malo, če počakate, repliko ima mag. Hercegovac.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Gospod dr. Gorenak, razumeli ste me napačno. Nisem rekla, da mogoče tudi s tem številom se ne da drugače delati ampak povedala sem, da je komunikacija človeški faktor in organizacija tudi del tega in to sodi v tem. Tako da vaša opazka se mi zdi neprimerna, ker nisem bila pravilno razumljena z vaše strani.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dr. Gorenak, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Samo en stavek.
To se pa strinjam, z vami seveda je vse odvisno od organizacije in tega ampak organizacijo pa izvaja vodja, to pa je dr. Fišer. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa še za to pojasnilo.
Zdaj pa res dr. Ljubica Jelušič pa potem Jožef Horvat.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica in lep pozdrav vsem skupaj.
Jaz sodim med tiste, ki niso imeli priložnosti spremljati diskusije na delovnih telesih, torej ne na Odboru za pravosodje in tudi ne na Komisiji za peticije in si poskušam ustvariti svoje mnenje o današnji seji skozi to kar smo imeli v gradivu in pa skozi današnje razprave. In moram reči, da tisti ki smo tukaj in spremljamo to razpravo jemljemo razpravo oziroma sejo zelo resno. In jaz tudi sodim med te, ki jemljejo to sejo zelo resno, to je odgovor na enega od razpravljavcev, ki je dal vedeti doslej, da se neresno obnašamo do te seje.
Moram pa reči, da kljub vsej resnosti in pristopu k temu gradivu je težko poiskati rdečo nit tako v razpravah kot v gradivu kajti en del tega gradiva se nanaša na vprašanja delovanja Vrhovnega državnega tožilstva in predvsem tožilca en del se pa nanaša na neko zgodovinsko temo, ki je z vidika naše slovenske zgodovine in osebne zgodovine nekaterih ljudi zagotovo pomembna. Težko pa je seveda poiskati neposredno zvezo med eno in drugo tematiko in zato je tudi težko potem gledati ta celoten sklep, kot neko povezano celoto.
Bilo je tudi rečeno, da se uporabljajo pri razpravljavcih določeni podatki in tudi v gradivu je kar precej podatkov, kolega mag. Vogrin je tudi rekel, da podatkom, ki jih je navedel dr. Gorenak, ni kaj oporekati. Jaz sem prebrala stališče vlade glede tega gradiva, pripravljenega za današnjo sejo in v tem gradivu oziroma mnenju vlade k predlogu sklepa je precej natančno opisano, da so podatki, ki so uporabljeni v tem gradivu, utemeljeni na spornih metodoloških podlagah. Tako, da jaz nisem prav prepričana, če je prav povsem verjeti podatkom, ki se danes tukaj navajajo. Nekoliko me je zaskrbel tudi tisti podatek, da v Državnem zboru sedi vsaj 5 sodelavcev Udbe, ker tudi ne vem, na podlagi kakšne metodologije je predlagatelj prišel do tega podatka in zlasti na podlagi česa ve, da med svojimi soposlanci in soposlankami niso bili sodelavci Udbe, ker bi to kazalo na to, da se očitno v postopkih kandidiranja gre pregledati neke arhive Udbe o tem, če je kdo bil tam sodelavec ali celo se gre pospraviti kakšne arhive Udbe takrat, ko se je na oblasti in se ima dostop do takih dokumentov, oziroma se je bilo na oblasti, tako je bolj pravilno povedati.
Skratka, jaz sem, za nikogar ne bi dala roke v ogenj, ker ne vem, pod kakšnimi pritiski so živeli ljudje v nekdanji državi, ko je šlo za sodelovanje z »upravo državne bezbednosti«, ampak očitno nekateri pa veste, kako je to šlo. Tako, da bi bilo mogoče prav, če to metodologijo nam tukaj predstavite, tako da se nas ne bo vseh ostalih najmanj 60 počutilo, kot da smo zdaj pred slovensko javnostjo obtoženi, kot da smo sodelavci Udbe bili.
Naslednja stvar, na katero bi rada opozorila je ena trditev iz gradiva in pa tudi predstavitve predlagatelja, ki pravi, da v, ne samo številu tožilcev, ampak tudi v številu sprocesiranih ovadb in tako naprej, nismo primerljivi z Evropo. Jaz bi opozorila na to, da mi v Sloveniji in v tej naši politični diskusiji v marsičem nismo primerljivi z Evropo oziroma s civilizacijskimi standardi, ki veljajo v vladavini prava, neke razvite zahodnoevropske družbe, recimo tako, če želimo biti zahodnoevropska družba. Namreč, že nekaj časa, vsaj kako leto, če ne več, se tukaj v Državnem zboru vodijo precej poglobljene razprave o stanju v pravosodju in te razprave ves čas kažejo na potrebo po širitvi pristojnosti, zlasti enkrat o širitvi pristojnosti Državnega zbora, drugič o širitvi pristojnosti izvršne oblasti, na področje pravosodja oziroma sodne veje oblasti. Jaz bi rekla, da bi bilo dobro, če res spoštujemo vladavino prava in če mislimo, da smo pravna država, da bi bilo prav, če to zavest ponotranjimo tudi poslanci in se zavemo, da te naše diskusije v bistvu pomenijo vtikanje v eno od vej oblasti, poskus prevzema pristojnosti te veje oblasti, kar se v demokratičnih političnih sistemih razume kot korak k totalitarizmu, tukaj pa smo večkrat slišali, da se, prav predlagatelji današnje seje, recimo, zelo zavzemajo na primer za resolucijo o obsodbi totalitarizmov, evropsko, seveda, pa tudi kažejo potrebo o obsodbi totalitarizma v naši državi v preteklosti in podobno. Skratka, z dejanji, konkretnimi dejanji, z načinom razprave, bi bilo treba pokazati, da res obsojate totalitarizem, ne pa s konkretnimi razpravami, v bistvu kazati, da želite brisati meje med posameznimi vejami oblasti.
Naslednja dilema, ki se ob tem gradivu človeku odpre, je utemeljevanje gradiv in razprav na anonimkah, na kar je opozoril že kolega Braniselj v svoji razpravi. V tem gradivu se omenjata dve anonimki, tako imenovani Fišergate 1 in Fišergate 2. Jaz jih, na žalost, ne poznam. Vidim pa, da se, ne samo pri tem gradivu, ampak tudi pri delu večih odborov in komisij v tem parlamentu uporabljata sistem anonimk, za katere ne vem več dobro, kako pravzaprav, kako nastajajo te anonimke. Mene so nekoč učili na Fakulteti za družbene vede pri subverzivni propagandi čemu služijo anonimke, kako se jih piše, kako jih sestavljajo, zato da bi nekatera dejstva pomešali z izmišljenimi dejstvi in potem poskušali preverjati javno mnenje okoli takih narejenih ali zmanipuliranih stališč, ki se jih zapiše v anonimke. Ampak jaz resnično me skrbi, kako sedaj te sodobne anonimke nastajajo. Ali za njih še vedno velja ta stara teorija kot smo jo poznali pri suverzivni propagandi, ali se sedaj uveljavlja kakšna nova teorija ali pa neka nova praksa, ko se mi včasih zazdi kot da bi te anonimke si nekateri napisali zato, da bi potem lahko na njihovi podlagi sejo sklicali. Ampak upam, da mi boste oporekali in seveda povedali potem na podlagi česa pa verjamete v anonimke. Kajti, tisto kar je predlagatelj prej pojasnjeval zakaj on verjame drugi anonimki, pri prvi je bil pa v dvomih, pa ali obratno, se mi ni zdelo preveč prepričljivo. Skratka, zanima me res, zakaj bi bilo v sodobnih razmerah treba verjeti anonimkam. V tistem starem sistemu so pa zelo dobro vedeli, da se anonimke producirajo v določenih službah zato, da se bodisi diskreditirajo posameznike ali sisteme ali organizacije, bodisi da se zmanipulira neko javno mnenje.
Jaz bi opozorila tudi na ta fenomen s katerim se gradivo zaključuje, in sicer fenomen resolucije Evropske ljudske stranke o stanju v Sloveniji. Jaz verjamem, da je to združenje strank in seveda Evropska ljudska stranka kot celota, ena zelo resna mednarodna oziroma evropska politična organizacija. In me tudi zelo skrbi, kako potem takšna organizacija lahko pristane na, včasih bi človek rekel, kar provokacije iz posameznih držav članic oziroma verjetno iz posameznih strank članic, kjer se tem evropskim spodobnim uglednim strankam pripisuje oziroma se jim polaga v usta neposredno vtikovanje v notranje razmere nekaterih držav, da ne govorim celo v pravosodni sistem v posameznih državah. Kajti, če nekdo izrazi zaskrbljenost v zvezi z obsodbo točno določene osebe na sodišču prve stopnje je to že poskus neposrednega vplivanja v odločitve nekega pravosodnega sistema, neke konkretne države. In pa seveda opozarjanje na pošteno sojenje in tako naprej je lahko sicer ena dobra volja takšne mednarodne organizacije, ampak v naboru suverenih enakopravnih držav in enakopravnih pravosodnih sistemov v EU se zdi uporaba takšnih opozoril kot neprimerno vtikovanje v notranje zadeve drugih držav in zveni tako zelo pokominterensko. Tako je nekoč, vsaj tako so nas učili, kominterna dajala izjave in stališča o stanju v posameznih državah tistega davnega časa, še pred in po II. svetovni vojni. Jaz bi rekla, da ko pridemo v te dileme, po eni strani razpravo o tožilcu, generalnem državnem tožilcu, potem o sposobnostih delovanja Vrhovnega državnega tožilstva neupoštevaje, seveda, samostojnosti vsakega tožilca pri vodenju zadev in hkrati diskutiramo o SDV-ju in njegovih zločinih je seveda težko tukaj imeti neko konsistentno mnenje. Razen seveda če, vsaj jaz lahko zatrdim, da v nekaterih stvareh pa nismo primerljivi z Evropo in vsekakor ne na točki, ko ne spoštujemo delitve oblasti, ko uporabljamo anonimke kot resno podlago za gradiva, ki jih uporabljamo pri svojih razpravah in pa ko dopuščamo in se seveda ne ogradimo od stališč nekih mednarodnih oziroma evropskih strank, ki se poskušajo neposredno vpletati v naše notranje zadeve. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa doktorica Jelušičeva. Doktor Gorenak kot predlagatelj, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja pa vendarle sem dal že od kod tiste številke »The european commission for the efficiency of justice«. Je dokument, ki je objavljen tudi na spletni strani. Podatki so za leto 2010. To so podatki torej zbrani po isti metodologiji in najdete jih na posebnem spletnem naslovu tako da tu kakšen poseben problem ne bi smel biti s temi podatki in so primerljivi za vso Evropo. Tako da ti podatki po mojem niso oporečni, če jih je objavila tudi pač Evropska komisija in jaz sem jih tam ven seveda črpal. To je ena zadeva. Zdaj govorili ste o sodelavcih UDBE. 37 sodelavcev UDBE državne varnosti je v tem parlamentu že sedelo od leta 1990, 92, seveda v vseh sestavah vseh parlamentov, jaz jih ne najdem med pomladnimi strankami. Zakaj jih ne najdem med pomladnimi strankami. Vsaj za Novo Slovenijo vem, da ima neko določilo, tako mi je zadnjič rekel gospod Tonin na enem soočenju, da sodelavci državne varnosti ne morejo niti kandidirati ali člani biti ali nekaj takega. Taka določila smo imeli tudi pri nas do nedavnega za ljudsko stranko pa ne vem ampak jih ne najdeš. Je pa res, da se najde med temi 37 ljudi izključno na politični levici tako da tu nimamo kaj veliko za gledati. Vir, vir je bil objavljen že 96. leta v tej državi prepovedan kot veste, za približno en teden, ker pač moderna tehnologija naredi svoje pa danes še vedno dostopen. Kar se tiče anonimk je treba reči seveda naslednje jaz še enkrat ponavljam, nisem za anonimke, in jih načeloma sem točno povedal kaj sem z njimi počel kot minister. Izločil in jih dal ljudem, na katere so se nanašale pa jih ni bilo več. Ampak če se pa anonimka potrdi za točno in prva anonimka se je potrdila ta točno, potem ti to vzbudi nek sum, da je tudi druga anonimka seveda točna. Kar se tiče Evropske ljudske stranke jaz mislim, da njen poziv na pošteno sojenje je verjetno zelo neoporečen evropski poziv, zelo neoporečen. Je pa nenavadno, ne da bi šlo za kakršnokoli vmešavanje v notranje zadeve države, je pa nenavadno, da je izrečen recimo v primeru Ukrajine in Slovenije. Saj v kakih drugih državah jaz nisem zasledil, da bi rekli, dajte biti pošteni. Jaz pa mislim, da je to tudi upravičen doktor Jelušičeva poglejte zakaj. Slovensko pravosodje leta 94 ni izvedlo zakona. Ni izvedlo zakona. To je isto kot da ste vi ali pa jaz dobila doktorat na lepe oči pa veste, da ste mogla veliko narediti za njega, tako kot tudi jaz ane. Medtem ko je pa situacija pri sodnikih taka, da je bilo sprejeta 94. leta določilo, ki je reklo. Kdor je v prejšnjem sistemu kršil človekove pravice, to je osmi člen zakona o sodniški službi 94. leta, ne more biti imenovan trajni mandat. Ne more biti imenovan. Slovensko sodstvo tega člena ni spoštovalo in to Evropa ve. To Evropa ve. Če bi ta člen bil spoštovan niti gospod Masleša niti gospod Fišer bi morala svojo kariero zaključiti leta 94. Tako kot jo morate vi ali pa jaz, če ne bova dosegla habilitacije. Približno taka je situacija. Ampak slovensko sodstvo tega ni spoštovalo in to ve Evropa in če to Evropa res potem res lahko reče, dajte pošteno soditi. Jaz mislim, da je to poziv k civilizacijski normi. Kar se tiče pa nespoštovanja samostojnosti tožilstva jaz mislim, da nismo posegali v samostojnost tožilstva. Ampak v prejšnjem mandatu boste videli ministrica verjetno jaz vem, da se ne da spremljati drugih resorjev, zelo težko jih spremljaš. Ampak takrat je bil pa res en grob poseg gospoda Zalarja v tožilstvo. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa doktor Gorenak. Replika doktorica Jelušič.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala. Na eno točko bi doktor Gorenak dodala še en podatek, ko ste rekli, da razen za Ukrajino pa Slovenijo ne veste, da bi Evropska ljudska stranka dala kakšno tako izjavo v povezavi s posameznimi primeri, jaz bi dodala še primer Hrvaške. In sicer, izjavo evropske ljudske stranke v bran in ščitenje Iva Sanaderja. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Na vrsti je sedaj gospod Jožef Horvat, za njim Sonja Ramšak.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavnik vlade. Lepo pozdravljeni.
Uvodno moram reči, da pozdravljam to današnjo razprava, vsi vemo, da se je v zadnjih letih v Sloveniji preveč razbohotil gospodarski in finančni kriminal in seveda tudi glede odkrivanja osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV, nekdanje Udbe tudi na temu področju se pravzaprav v tej poosamosvojitveni zgodovini pravzaprav ni nič naredilo. Vsi vemo, da je bila Udba, da so bili med njo zločinci, če lahko tako rečem ampak po mojih informacijah, po mojem spominu danes še nihče ni za zapahi, tisti seveda, ki je še med živimi.
Seveda bi jaz tudi glede na uvodne proceduralne zaplete rajši danes videl, da obravnavamo interventni zakon vlade, ki bi šel naproti ljudem, ki zaradi naravne katastrofe trpijo. Tukaj sem na temu mestu se spomnil, ko smo bili nekoč slovenski parlamentarci v mandatu 2004 – 2008 na obisku v ameriškem kongresu je nametan predsednik odbora za promet morda za infrastrukturo, nekaj takšnega, kongresnik slovenskega rodu povedal, da so ob eni katastrofi kot se je podrl en most v oseminštiridesetih urah prejeli interventni zakon, ki je potem saniral posledice te nesreče. To sem jaz tudi danes pričakoval, da bo vlada prišla, ne moremo mi najmanjša stranka priti z interventnim zakonom, bi ja rekli, da se naslajamo ob nesrečah ljudi. In jaz upam, nič ni zamujeno, jaz upam in vladi predlagam, kot predstavnik najmanjše opozicijske stranke, da vendarle fokusira svoje aktivnosti v tej smeri da se ljudem v nesreči pomaga.
Tukaj se mi je porodila tudi ena misel oziroma sem spomin zavrtel kakšni slabi dve leti nazaj, se spomnite, ko smo govorili o aktih. In takrat smo ugovarjali, da pravzaprav tehnologija, tukaj sicer mislim IKT, da tehnologija prehiteva regulativo in prehiteva nekako prilagajanje človeškega življenja v dinamiki tega razvoja sodobne tehnologije. Zdi se tudi, da lahko potegnem analogijo, da kriminalci s svojo tehnologijo prehitevajo kriminaliste. morda poenostavljam, ampak verjetno je tudi v vrstah tožilcev, saj ne vem, tako se vsaj sliši, da imamo premalo kadra, da je premalo izobražen… Jaz osebno teh podatkov nimam, na drugi strani, zato je zmeda toliko večja, pa imamo sodne izvedence, torej tam pa je znanje.
Še nekaj je moja ugotovitev, ne morem seveda s številkami posreči ampak, če pogledamo recimo zadnji desetletni časovni interval, potem kljub vsemu vidimo, da v zadnjih letih, treh, štiri, ne vem, petih, je večja gostota postopkov pregona, ki gredo proti gospodarskim in seveda tudi finančnim kriminalcev. Torej, nekaj se dogaja, gotovo tudi na podlagi naših razprav, čeprav bo zdaj od tod nekdo lahko potegnil logični zaključek, na podlagi političnega pritiska.
Zdaj, to ni politični pritisk, to je razprava v parlamentu, ki je vedno, seveda politična. In mislim, da je dobro, da je tudi danes ta razprava, kot rečeno bi tudi v drugih poglavjih morala biti, v drugih segmentih našega življenja ampak danes je to na dnevnem redu in obžalujem, da nismo bili sposobni tolikšne enotnosti, da bi le neke sklepe sprejeli. Ker, če ni sklepov potem nismo produktivni in tukaj je moje obžalovanje.
Tako kot vi vsi, kolegice in kolegi, se tudi jaz srečujem z mnogimi ljudmi, v poslanski pisarni, ali pa doma, ki se jim je zgodila krivica, takšna in drugačna in tam dejansko si pa res, kot poslanec, nemočen. Enostavno ne veš, kako naj pomagaš, enostavno ne veš, ker ne moreš, ker imamo ločeno sodno vejo oblasti. In pride k meni občan, ki pravi, da so mu enostavno spraznili bančni račun in da kamorkoli je prišel, je prišel na zaprta vrata, na zaklenjena vrata. To je neverjetno. To je samo en primer, veliko je takšnih, tudi vi ste mogoče danes dobili pismo Slovenca, ki je leta 1969 šel v Kanado, Slovenci smo podjetni, seveda tam, kjer je ugodno okolje, podjetniško, je tam dobro zaslužil s svojim podjetjem in nekako, tako vsaj piše, iz ljubezni do domovine Slovenije, se vrnil in tukaj začel podjetniško kariero in potem veliko zgubil, svoje premoženje praktično izgubil zaradi nepravne države. In zdaj vas spet spomnim, rad ponavljam, in je treba ponavljati, to kar nas je v jeseni 2012 na vrhu slovenskega gospodarstva, na Brdu pri Kranju, opozorilo in prosilo slovensko gospodarstvo. Zanimivo, jesen 2012 ni prosilo sanirajte banke, na prvem mestu, na prvem mestu je reklo slovensko gospodarstvo, želimo in zahtevamo pravno državo. In jaz pač slovenskemu gospodarstvu prisluhnem, ker če ne bomo ustvarjali okolja, mi, v tej hiši, za gospodarski zagon, če ne bo, potem ne bo delovnih mest, in če ne bo delovnih mest, ne bo ne penzij, ne zdravstvenega servisa, ne bo šolskega podsistema takšnega, kot si ga vsi želimo in najbrž tudi zaslužimo in tako dalje. Zato je dobro, da govorimo danes o stanju na Vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala.
Seveda, tudi o osumljencih, o odkrivanju osumljencev nekdanje SDV, jaz upam, da bom dočakal in čim prej, da bomo lahko arhiv SDV-ja gledali na spletu, seveda v skladu z zaščito posebnih, posebnih osebnih podatkov, na spletu.
Hvala lepa, gospod Horvat.
Na vrsti je gospa Sonja Ramšak, za njo Branko Ficko.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar, državna sekretarka s sodelavkami. Spoštovane kolegice in kolegi.
Ne čudi me današnji uvod v to sejo, ko ste nekatere poslanke in poslanci predvsem moram reči seveda iz vrst koalicije nekako ocenili to sejo kot razpravo o stanju na Vrhovnem državnem tožilstvu kot neustrezno, neprimerno in tako dalje. Vse to se vedno ponavlja takrat, ko je potrebno razpravljati o bistvenih težavah, ki pestijo našo državo in ko je potrebno opozoriti na to, da nek sistem pač ne deluje. V tem primeru glede na našo zahtevo seveda smo želeli, ne zato, da politiziramo, kar ste seveda počeli vi, ampak, da pripomoremo k temu, da bo tudi tožilstvo začelo opravljati svojo funkcijo.
Poglejte, jaz ne vem, kje vi živite. Ali res ne greste med državljanke in državljane, ali res v svojih pisarnah ne pridejo k vam ljudje s težavami, zato ker tožilstvo ali pa sodna veja oblasti ne sproducira določenih zadev. Tudi na redni seji Državnega zbora sem opozorila na eno od teh zadev, ki se nanaša prav na to točko dnevnega reda. Gre za gospodarski kriminal, gre za največje finančne goljufije, gre za oderuštvo, gre za pranje denarja in za podobne zadeve. In zakaj se stvari na državnem tožilstvu ne procesirajo. Jaz sem si vzela čas, zato ker se za vsako stvar dobro pripravim in spoštovane kolegice in kolegi, tisti, ki govorite tudi minister, da nima pristojnosti, da vpliva na delo tožilstva, to ni res. Zakaj smo poslanke in poslanci? Zato, da ščitimo človekove pravice in temeljne svoboščine.
In kaj je tudi delo državnih tožilcev, tudi generalnega državnega tožilca? Pristojnost in dolžnosti državnega tožilstva so opredeljene v 7. členu zakona o državnem tožilstvu, kjer med drugimi tudi piše, da državni tožilec mora zakonito, strokovno, pravilno in pravočasno opravljati državno tožilsko službo, ter varovati njen ugled. In v drugem odstavku pravi: »Državni tožilec mora pri opravljanju državno-tožilske službe ravnati nepristransko, varovati ustavnost in zakonitost načela pravne države, ter človekove pravice in temeljne svoboščine.«
In kaj je delo poslank in poslancev? Če državni tožilci ne spoštujejo tega, je prav, da opozorimo na to. In kje je najbolj primerno mesto? Najverjetneje v tej dvorani oziroma na pristojnih delovnih telesih. In to, kar je naredila Vlada, da je celo državno tožilstvo oziroma tožilske vrste nagradila z dodatno finančno injekcijo, je v posmeh temu, kar je že v uvodu naš dr. Vinko Gorenak povedal, da v Sloveniji imamo praktično na 100 tisoč prebivalcev 9 tožilcev, medtem, ko v Avstriji 2 in še nekaj in da ne bom ponavljala teh številk. In ko govorimo o tem, da nimamo pristojnosti, kar se tiče postavljanja vprašanj oziroma, da se vtikamo v neko drugo vejo oblasti. Saj tožilstvo ni samostojna veja oblasti. Je le del izvršilne veje oblasti.
In tudi takrat na redni seji sem že ministra opozorila na 177. člen zakona o državnem tožilstvu, kjer jasno piše, da minister v zvezi z izvrševanjem svojih pristojnosti ali za odgovor na vprašanje državnega zbora Republike Slovenije, državnega sveta Vlade, Računskega sodišča, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika Republike in za obveščanje javnosti v zvezi delom državnega tožilstva, lahko zahteva, da mu državno tožilstvo poroča o kazenskih in drugih zadevah, ki jih obravnavajo. In kaj to pomeni, če postavimo poslanke in poslanci neko poslansko vprašanje? Lahko minister zahteva od državnega tožilstva, da pridobi ustrezno ustrezne podatke in da odgovori nam poslankam in poslancem. In še kaj piše isto v tem členu, da je državno tožilstvo moralo ministrstvu posredovati poročila in podatke o reševanju posamezne zadeve ali vrste zadev, razen tistih, ki bi lahko škodovali interesom postopka, tajnosti postopka in zasebnosti oseb. In državno tožilstvo mora ministrstvu poročati tako, da je mogoč pravočasen in ustrezen odgovor ob upoštevanju omejitev iz prejšnjega odstavka. Tudi tožilstvo ima nadzor nad sabo. Tudi tožilska uprava. In da vas tukaj še opozorim zopet na to, da lahko v okviru nadzorstvene pritožbe tudi minister ustrezno ukrepa.
In da se vrnem k izvirnemu grehu zakaj zadeve na tožilstvu ne štimajo. To, kar so že tudi nekatere poslanke in poslanci, tudi koalicija ugotavljali, to pa je, da očitno organizacija dela v tožilskih vrstah ni ustrezna. In tudi s tem sem se pozabavala, tudi v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilske zadeve. In spoštovane gospe in gospodje, dokler ne bo imel pristojnosti generalni državni tožilec, da v nekem primeru, ko ve, da pride do ekscesnih dejanj, da se je povečala gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, da gre za organiziran kriminal in ne bo m-jev možnosti, da odredi, da določeni tožilci se prerazporedijo direktno, ampak mora dati pisno soglasje vsak posamezni tožilec, tako dolgo ne bomo zadev reševali v razumnem roku. In ne bomo zagotavljali pravične in pravne države in učinkovitega pravnega varstva za naše državljanke in državljane ali pa za podjetja, če hočete. In ko gre za kriminalne združbe, gre za res kompleksne zadeve in na to je tudi na matičnem delovnem telesu opozoril sam gospod Furlan. Veste, da specializirano državno tožilstvo naj bi reševalo tiste najnujnejše zadeve in jaz pravim: treba mu je dati podporo, treba mu je zagotoviti ustrezne kadre, če imate resen namen, da se preganja organiziran kriminal. In to si naše državljanke in državljani zaslužijo. In ko sem poslušala generalnega državnega tožilca sicer doma, ko je govoril o tem, da SDS se politizira, itn., bi tukaj se oprla še na eno njegovo izjavo, ki jo mogoče tudi stvar za kakšno večjo analizo. Namreč kako je mogoče, da generalni državni tožilec Fišer govori o lustraciji, ki naj bi jo izvajala opozicija nad državnimi organi in kako lahko reče, da se SDS maščuje za svoje, pazite, pravne poraze s pomočjo politike. Kaj to pomeni? S tem svojo izjavo je pokazal na rešitev nekega konkretnega primera. Očitno generalni državni tožilec že ve kakšna bo sodba na drugi stopnji v tisti zadevi, pa nebom govorila, ker ste jo že velikokrat danes vi omenjali in ne bom posameznih primerov omenjala.
Spoštovane gospe in gospodje! Malo se zamislite, zakaj Slovenska demokratska stranka je zahtevala to sejo in žalostno je, da niste podprli na matičnem delovnem telesu sklepov, ki smo jih predlagali? Kaj je narobe na primer s tem prvim sklepom, ki pravi, da Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju dela Vrhovnega državnega tožilstva in specializiranega državnega tožilstva? Tisti, ki je hotel slišati na matičnem delovnem telesu, je slišal s čem se tožilstvo sooča. Kje so težave? Ampak očitno vam ni bilo do tega. In kaj je narobe s samim 4. predlaganim sklepom, ki pravi, Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje Službe državne varnosti, ki je še do konca 80. let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane. SDV je bila zločinska organizacija in vi očitno podpirate to zločinsko organizacijo, ker drugega ne morem reči. Tudi glede na razprave, ki so potekale na Komisiji za peticije.
In naj zaključim s tem kar ste vi v uvodu to sejo z vašim licemerstvom, pa ne vseh, da ne bo pomote, ampak tistih, ki ste razpravljali o tem, da je današnja seja nepomembna, in da je zunaj toliko in toliko ljudi ogroženih, itn. Ja kje ste pa bili, spoštovane gospe in gospodje pri sprejemanju rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2014? Vzeli ste za operativno delo gasilcev, ste vzeli 5 milijonov. In kako smo jih vrnili? Zato, da je Slovenska demokratska stranka in opozicija predlagala, da se vrne ta denar gasilstvu. In danes oziroma včeraj, Vlada sprejema en tak milostni sklep, da se 317 tisoč evrov da gasilcem. Pa ne se hecati. Gre za interventne ukrepe in interventni zakon je nujno bil potreben že v torek, ne danes, ne jutri. V torek. Tri dni so bili ljudje brez sredstev, brez prehrane, brez elektrike, brez vode. Pojdite na teren pa boste videli kaj to pomeni. In namesto, da predsednica Vlade hodi po terenu, naj dela v pisarni in naj zagotovi, da bo interventni zakon prišel v Državni zbor na te mize, pa če je treba o njem razpravljati 42 ali pa 50 ur, mi smo to pripravljeni, vi pa očitno ne. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Gospod Ficko je na vrsti.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
V pregon težkih oblik finančnega kriminala seveda dodatno obremenjuje ljudi na tožilstvu in prav je tako. Seveda je zadeva nujna. Ker trenutni naval potencialni kandidatov je velik, s tem, da ta naval ste dosti vplivali tudi predlagatelji današnje seje, ko ste v tistem obdobju 2004-2008 seveda omogočili bančno krajo, tajkunske odkupe, itd. Seveda danes in tudi na odboru potem določene posameznike na tožilstvu kritizirate in si jemljete pravico ocenjevanja njihovega dela, seveda s strani politike delate napad in pritisk na tožilstvu s ciljem diskreditacije posameznikov. Osnovno gradivo so članki. To je kot bi rekel v otroškem vrtcu »baba rekla baba kazala« potem pa je lahko gospod Gorenak v vlogi »kadija tuži, kadija sudi«. Seveda, so bile izrečene tudi težke besede na odboru, da tožilci delajo nezakonito, koruptivno, da so zlorabe samo-volijo in tako dalje. Tako da res, jaz bom tudi predlagal, da se neha s tem cirkusom, Državni zbor naj opravlja svoje delo kar se tiče zakonodaje, tožilstvo in ostali organi neodvisne veje oblasti pa seveda naj opravijo svoje delo odgovorno.
Še hujše je to odkrivanje kaznivih dejanj iz nekdanje SDV. Seveda s tem ne bo nič drugega naredili kot dodatno obremenili tožilstvo. in ali res mislimo, da zgodba nekdanjega SDV-ja zanima mlade ljudi? Ne, oni rabijo delo in solidno plačo ne pa kaj je kdo naredil v šestdesetih, sedemdesetih ali pa osemdesetih letih. Resnica je seveda ta, da takrat smo vsi, na srečo imeli službo, stanovanje, družbeni standard, imeli smo garantiran dvajset milijonski trg, država nekdanja sicer, je bila ravno tako zadolžena kot današnja s tem da na dvajset milijonov ljudi ne na dva milijona.
Zdaj eni pravijo, da se je vse začelo leta 1991, nekatere zadeve so mi pa seveda zanimive za nazaj, ko je potrebno marsikaj izbrskati po arhivih. Leta 1991 so tudi nekateri odnašali tudi iz parlamenta Titove slike, obljubljali drugo Švico sedaj pa imamo znojno državo.
Zanimivo je tudi kako nekateri postanejo publicisti zgodovinarji. Najprej verjetno moraš v organih nekdanje države se izuriti kot Kosovec, potem narediš čim več raznih prekrškov, potem si že usposobljen za arhivsko preiskovanje in da postaneš seveda popularen publicist seveda s primernimi prilivi na transakcijski račun z interesnih virov in tako dalje.
Brskamo po papirjih izpred štirideset, petdeset let, po drugi strani pa seveda ne najdemo tistih izgubljenih oziroma ukradenih referendumskih podpisov izpred enega leta, mogoče jih bomo našli čez petdeset let. Tako da jaz predlagam, da s temi političnimi procesi in obračunavanju seveda zaključimo. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Gospod Gorenak, kot predlagatelj.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Dokler bom tukaj jaz in dokler bo tukaj SDS z umori ne bomo prenehali, nikoli. Če ste vi pripravljeni kadar koli človeka zagovarjati dejanja umora potem se motite, da bomo mi to počeli. Skratka, dokler bo potrebno bomo na to opozarjali, ko bomo pa imeli dosti veliko večino bomo pa lahko tudi kaj uredili na temu področju, sami.
Naprej, ne žalite gospoda Leljaka, ker ga ni tukaj. On je svoje odslužil in je po zakonu čist in mu nimate kaj očitati več. Tisto, kar pa on danes dela pa dela za svoj denar. Predlagajte vaši vladi, naj zagotovi profesionalne raziskovalce, tako kot jih je na Češkem. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Na vrsti je gospod Jerko Čehovin za njim mag. Barbara Žgajnar Tavš.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Pravzaprav vam povem po pravici, da nisem mislil niti razpravljati vendar me bolj kot sama tematika so me spodbudile neke druge zgodbe, ki sicer nima veze z dnevnim redom in zato se tudi v imenu naših občanov iz občine Postojna in Pivka zahvaljujem predlagateljem da so to pomembno temo uvrstili danes na dnevni red, ker oni z velikim veseljem to spremljajo, kajti polovica jih še nima električne energije. v svojih hišah in /Nerazumljivo./, ki mislim, da bo razrešila njihove probleme. Pravzaprav me je spodbudilo, moram kar povedati, razprava gospe Ramšak, ko je rekla, naj se predsednica vlade ukvarja, naj sedi v pisarni, /Nerazumljivo./. Moram povedati, da sem tako predsednico vlade kot tudi ministra za obrambo v nedeljo pripeljal v Postojno, zato da smo se na operativni ravni dogovorili za neke nujne ukrepe, kaj bi moralo storiti občinsko vodstvo, pa ni storilo, še celo več, župan sploh ni prišel, niti noben od podžupanov, na ta sestanek. Tako se rešujejo zadeve, mi smo v tem času sicer prišli do novega kriznega štaba in se zadeve rešujejo, sam sem včeraj in danes bil tam in mi je žal, da sem danes tu, ker bi lahko dosti več koristil, da sem tam.
Vendar seveda vsak bo odgovarjal prej ali slej za svoja početja in za svoje prioritete. Moram reči, kar se pa tiče tega gradiva, ki smo ga dobili na mizo, se nič ne čudim, da ni nobenih sklepov, zato ker je to pravzaprav po mojem mnenju samo eno od poglavij na agendi, ki ga je treba odkljukati, zato da bomo bili pridni, ne eno, kot je rekel Han, ampak da bomo dobili 10 čebelic, zato, da smo začeli te zelo velepomembne zadeve raziskovati.
Najprej naj povem, zakaj tako mislim. Prvič, Državni zbor vsako leto na pristojnem odboru obravnava poročilo državnega tožilstva. Kot vem, ga je tudi za leto 2012 obravnaval in ga je tudi sprejel. Od takrat naprej, kaj se je dramatičnega zgodilo, od tega, ko smo obravnavali. Samo to, da so statistični podatki, zdaj jaz govorim o podatkih, ne o insinuacijah, o anonimkah in pa o časopisnih člankih, kajti politične pornografije ne berem in me tudi ne zanima. Spremenilo se je to, da so se nekateri pokazatelji izboljšali, pa ne bi govoril, o tem je govoril že minister, o tem so govorili na odboru že drugi in zadeve gredo v pravo smer, torej trendi se izboljšujejo in mi kot politika je pravzaprav samo to, da ugotovimo, da se ti trendi izboljšujejo in to mora biti tisto, kar zanima politik. Da gredo trendi v pravo smer, ne pa da se mi s posameznimi primeri ukvarjamo in da celo navajamo posamezne primere, pa tako naprej. Spet smo pa tisto veliko skušnjavo politike, da se ukvarjamo s posamičnim primerom in potem posplošimo na vse. Spet imamo težave s tem problemom, kot sem že večkrat rekel, indukcije v temu parlamentu. Posamični primer, ga potegnemo ven in ga potem posplošimo generalno na vse in zato ker je pač generalni državni tožilec, je zelo primerno, da rečemo, da pri temu ne štima. Jaz se ne bom opredeljeval v tem trenutku, ali dela dobro ali slabo državno tožilstvo, tudi mislim, da bomo o tem imeli kmalu priliko na ustreznih odborih razpravljati, ko bomo dobili ta poročila za leto 2013, vendar pa ta povezava v samem predlogu, materialu, ki smo jih dobili, zahtevi za ta sklic, ko pravi predlog sklepa v zvezi s stanjem na vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. In zdaj sprašujem, kje so tu korelacije. Ali hočemo postaviti korelacijo v tem, da je državno tožilstvo nekje v korelaciji ali pa celo da ščiti nekatera huda kazniva dejanja gospodarsko-finančnega kriminala in takoj se pojavi druga korelacija, da ta finančni kriminal in tako dalje je povezan z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. Res je, da je nekdanja Udba ali pa njena naslednica, da so včasih recimo v bivši državi obvladovale vsa inport-export podjetja in še kaj drugega. Res je, da marsikdo, ki se je ukvarjal z izvozom ali uvozom, da brez njihovega »žegnja«, govorim dolga leta nazaj, ni mogel priti do štampiljke ali pa do tega. To je vse res, vendar tudi v tej službi, in to dobro veste, in to »sakramensko« nekateri dobro vedo, da je imela ta služba tudi nekatera obdobja, ki so bila malo svetlejša, zlasti zadnja leta, leta 1990, 1991 je ta, konkretno ta ista služba v veliki meri vodila rovovsko borbo s Kosom, v veliki meri, tudi postavila nekatere druge stvari in ne nazadnje, bodimo odkriti, tudi potem njena naslednica, kjer so bili približno isti ljudje, VIS, je v veliki meri pripomogel k temu, da smo ob času embarga orožja tudi kakšne stvari v Slovenijo dobili. Tako, da niso zdaj vsi ti delavci bili zločinci, kar se skuša implementirati. Niso bili. Tudi niso bili seveda, zdaj na ta medklic dr. Gorenaka, niso tudi vsi bili vojni dobičkarji, to je tudi res. Vse to je res. Zato jaz tukaj resnično ne vidim kaj bi zdaj generalni državni tožilec, četrti po vrsti, imel opravka s temi dejanji. Pa dajmo to prepustiti enkrat že zgodovinarjem, in naj se zgodovinarji ukvarjajo s tem.
Kadar pa govorimo o nekaterih takšnih in drugačnih zločinih, veste to je podobno tisti napredujoči se demenci, ko se človek spomni tistih stvari izpred 50 let nazaj, ne spomni se pa tistega, kar je pred 5 minutami delal. Ravno tako tukaj, če se gremo neka zaporedja. Recimo, kaj je naša naloga – ali bomo raziskovali neko prejšnjo državo ali bomo to, kar se je v sedanji državi dogajalo. Ali nismo imeli tudi mi neke ugrabitve enih grških državljanov v Celovcu? Kdo je to izvajal? O tem ni nič govora, ali ni bil to zločinski podvig. O tem ste lahko tudi kaj zasledili, ampak o tem ni govora. Ko govorimo pa še nazaj, okrog tega, da ne bi narobe razumeli, kaj pri streli brani to, da ima vsakdo pravico do groba, katera zakonodaja to v Sloveniji brani?! Res je, moj stric, ki so ga Italijani ubili, ko je bil mobiliziran v, oziroma, ne, Nemci ubili ker je bil demobiliziran iz italijanske vojske po kapitulaciji Italije, njegovih posmrtnih ostankov še zdaj ni družina našla. Ali pa še malo prej. Drugo teto so fašisti, ki so jo ubili 1943 leta v Brkinih, so jo odvlekli po celem Trstu in razkazovali kot zločinko. In je potem imela družina velike muke, da smo našli njene posmrtne ostanke in pripeljali. Saj teh zgodb lahko našteje vsak iz svoje družine, in ne, lepo prosim, da bomo zdaj reševali vse, ker nikoli ne bomo rešili vsega. Nikoli ne bomo rešili. Prepustimo to tistim, ki se s tem dejansko ukvarjajo. Saj, zato pa imamo vendar tudi neke druge institucije, ne pa to, da se s tem ukvarja naš parlament.
V zvezi z resolucijo, še to naj rečem, ki smo jo, Sveta Evrope. Saj, v tem parlamentu smo jo sprejeli. Resolucija je dejansko akt, ki je najvišji in ni treba, da mi iz tega izvajamo še posamične sklepe in še posamične zaprisege in se zaklinjamo vsakič kako in kaj bomo ravnali in tako dalje. Ta resolucija je bila tukaj sprejeta in mislim, da smo s tem mi svoje delo v parlamentu tudi opravili.
Še kar se tiče, seveda, brez tega, kar je bilo danes toliko govora. Zelo sumljivo je kadar te podpira Evropska ljudska stranka oziroma to združenje. Gospa poslanka Jelušičeva je že omenila, da so podpirali tudi gospoda Sanaderja. Podpirali so tudi Berlusconija, za svojega predsednika predlagajo tudi Junkerja, ki je bil tudi zaradi korupcije v Luksemburgu obsojen. To pomeni, da dejansko jaz ne bi bil preveč vesel, če bi mene Ljudska stranka ali Zveza ljudskih strank podpirala. Bi to kvečjemu imel občutek, da se mi nekaj dogaja. Zato glejte tu so vse neki argumenti iz tega materiala in o anonimkah pa ne bom, ker anonimke imam samo dva izraza. Gnus in prezir. Tisti, ko nima toliko poguma, da se podpiše v nek dokument, tisto ni vredno obravnave v tem visokem domu. In to velja za vse tudi za delovna telesa in lepo vas prosim, nehajmo se sklicevati na anonimke, nehajmo te anonimke celo uvrščati v parlamentarna gradiva, ker če se pa kot rečeno, če se kaj ugotovi, potem to ni več anonimka, potem je to delovno gradivo, ki ga naj podpiše tisti, ki je preveril, da ta anonimka drži. Naj napiše, preverjeno dne tega in tega, s strani tega in tega organa in to je zdaj uradno gradivo. Skratka še enkrat povem, da ta razprava danes v tem državnem zboru je samo ena od jalovih sej brez nekih zaključkov in bi res bilo boljše, da gremo tam, kjer nas ljudje bolj rabijo, če ne drugače, morda tudi kdaj v ožji družini, ki vsaj v mojem območju je že en teden brez elektrike, se ne more niti okopati, ne more si niti skuhati, še manj pa se segreti.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Če sem vas prav razumela postopkovno doktor Gorenak, ne, kot predlagatelj. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja hvala lepa. Zdaj ja naučili ste me nekaj novega. Očitno ste dober poznavalec. Poznate sistem delovanja državne varnosti tako da hvala za nekatere nove novosti. Posebej se vam zahvaljujem za tisto, ko ste rekel, da se je ukvarjala z uvažanjem orožja za potrebe Slovenije, torej se ni Janša, zdaj ni več Janša trgovec, ampak je zdaj pol SDV trgovec. Hvala za pojasnilo. Naj pa jaz vam eno malenkost pojasnim, tisto izpred leta 90, izpred leta 90 ne bo držalo, da je Služba državne varnosti delovala za Slovenijo ne, ampak je posamezni segmenti, v nekaterih lahko rečemo segmentih ja, da ne bi delali krivice, v pretežnem delu pa ne. Kdo pa je četverico zaprl, kdo pa? Uradno obvestilo policijske uprave Ljubljana republiškega sekretariata je bilo zelo jasno, delavci kriminalistične policije Ljubljana so danes zjutraj aretirali. Se je glasilo. No potem se je pa oglasil gospod (nerazumljivo) Milan, takrat šef policijske uprave Ljubljana, ki je rekel ni res, zlagali so se. Moji kriminalisti niso nobenega aretirali, to je naredila Služba državne varnosti. Se pravi, da niso delovali za kakšno osamosvojitev Slovenije v pretežnem delu in pa v pomembnem delu je treba še nekaj vedeti. Ob osamosvojitvi jih je šlo okrog 300 v pokoj. To so tisti, ki so lovili notranje sovražnike in imajo danes lepo pokojnino. Pa seveda še eno stvar. Vi očitno nekaterih stvari ne ločite. Gospod Junker ni bil nikoli obsojen nobene korupcije. In vi kar mu »pripokate«, dajte mu še zraven, da je dobil deset let zapora, no to še povejte, potem bo pa res kompletno zaokrožena dezinformacija. Gospod Junker je odstopil kot premier kakor jaz vem zaradi suma korupcije nekih njegovih uradnikov. To pa je bilo res, ne pa da je on bil obsojen zaradi korupcije. Ne poznam nobenega dokumenta Evropske ljudske stranke, ki bi govoril o podpori Berlusconiju, nobenega. Res pa je, da so mediji zasedanje Evropske ljudske stranke mislim, da je bil to, če se ne motim, ali pa je bil kakšen drug sestanek, v Italiji potem razglasili kot podporo v tem stilu. Ni pa bilo nobene podpore. Za zadevo Sanader ne poznam, ne poznam, bom pa prosil, da me podučijo, če je bilo kaj. Mislim pa, dvomim, da je bilo, bomo pa to seveda lahko preverili. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Gospod Jožef Jerovšek je zdaj na vrsti, za njim pa magistrica Majda Potrata.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Spoštovani. Jaz bi bil zelo vesel, če danes ne bi bilo realnih osnov, da bi govorili o tem, da naša tožilstva ali pa tožilstvo še stalno ni dovolj učinkovito v pregonu kaznivih dejanj in to najhujših kaznivih dejanj. Če bi bilo to res, potem bi bili veseli tudi vsi naši državljani. Kajti potem tega, kar se je zgodilo v naših bankah, sploh ne bi bilo, imeli bi nekaj zlikovcev, nekaj roparjev iz naših bank, katerim bi bili verjetno na sledi, kam so plasirali svoje denar, že davno bi jim zaplenili premoženje po Zakonu o zaplembi premoženja nezakonitega izvora, in država ne bi bila v tako pogubni situaciji, praktično pred bankrotom, ali pa že v njem. Žal pa so dejstva drugačna. Žal te učinkovitosti v preteklem obdobju ni bilo, čeprav priznavam izboljšave v zadnjem obdobju, tudi tam na tožilstvu so se nekateri zdrznili. Zgleda, da bi nekateri delali tako, kot je potrebno, če bi dolgo v naši državi ne bila prisotna politična zavest, da je te, ki so izropali državo, potrebno tolerirati, jim omogočiti kot najboljšim menedžerjem, da bodo svoje načrte uresničili in da bodo kazniva dejanja zastarala. Takšno je bilo politično stališče, jaz domnevam celo načrt in zadane naloge pri lastninjenju premoženja, da so nekdanje stranke levice, ki so imele oblast nekaterim menedžerjem to celo naročile. S političnimi botri na položajih ali pa v ozadju. Poglejte, o teh botrih dandanašnji ali pa v zadnjem času vemo bistveno več, nekaj stvari se je razkrilo, ampak ščitijo se pa med seboj tako neverjetno, pa saj tisti, ki so vse to izvedli, omogočili, naročili, je logično, da se ščitijo. Logično pa ni, da današnji poslanci ščitijo zlodela iz preteklosti, to pa ni logično. In tu, kolegice in kolegi, bi se morali zdrzniti. Katarzično zdrzniti, kajti drugače bo naša država propadla.
Moram reči, da ne razumem, da se niste pripravljeni, kolegica Kociper, ko je nastopala v imenu poslanske skupine, rekla, Poslanska skupina Pozitivne Slovenije se ne želi ukvarjati s preteklostjo oziroma Pozitivna Slovenija kot taka. Ja, logično, nočejo se s tem ukvarjati, kar se je v bankah zgodilo, ker bi stopili na lastno senco stranke, s tem se nočejo ukvarjati. In meni se na nek način zdi logično, ampak da to razpredajo in razkazujejo tu, da se nočejo s to preteklostjo tega zločina v bankah ukvarjati, je pa vrednotno nesprejemljivo. Največja vlada stranka bi se s tem enostavno morala spopasti, ampak se ni sposobna v lastnih vrstah in seveda nasprotujejo, da se s tem spopada na državnem nivoju.
Poglejte, prav tako, in tu imamo primer, da je celo dr. Urban Vehovar pred tremi ali pa štirimi leti izrekel, da to, kar se dogaja v naših bankah, je zločin. Ampak zdaj že zgleda, da ta zločin ne bo imel krivcev, nihče se ne čuti odgovornega. Direktorji, ko pričajo na preiskovalni komisiji, niso odločali o ničemer, ja kdo pa je, zakaj pa so potem imeli takšne plače, zakaj so si bilijonske nagrade, če niso odločali, če niso bili odgovorni, če niso sprejeli noben odgovornosti, zakaj so potem, nimajo toliko empatije, da bi rekli, dobro, sem bil zanič, »zapufal« sem banko, tisto, kar sem pa prekomerno dobil, pa dam nazaj. To bi bilo, če je v skladu s tistim, kar pričajo. In tako kot zgleda, da pod sedanjo oblastjo ta zločin v bankah ne bo procesoiran tudi zločini iz preteklosti proti človeštvu, tudi edina Slovenija, je Slovenija, ki sedaj levica včasih zločin priznava, ni pa zločinca. Pa da bi vsaj razčistili, da se zgodovina ne ponovi kot farsa, ker se vedno ponavlja tako farsa, in v hujši obliki.
Poglejte, generalnemu državnemu tožilcu sem tukaj v Državnem zboru enkrat, ko smo obravnavali njegovo poročilo, rekel zakaj ne zmore moči, pa se opraviči oziroma se ogradi od tega, da je leta 77 tožil ljudi in jih pripravil do obsodbe pravzaprav posredno, ki so samo vzpostavili spominsko obeležje krivično pobitim ljudem. Mislim, da bi mu vsi odpustili in bi imel bistveno boljši mandat na tem položaju kot ga ima danes. Sedaj ga je prehitel Janez Stanovnik. Točno za isto morišče gre. Janez Stanovnik se je tokrat pred 14 dnevi šel pokloniti, položil rože, upam, da tudi, pa ne za lastni greh pokesati v imenu opcije, ki jo je vodil dolga leta. Ampak čudil sem se takrat, da se mu niso pridružili drugi na spominski slovesnosti. Ali bodo vsi čakali do svojega 91 leta, da bodo to zmogli. Saj ne bodo vsi dočakali. Upam, bo generalni državni tožilec tudi stopil do tistega morišča, ker prej verjamem, da je v mladosti bil gorečnež in je verjel, da so bili tisti krivi, pravično likvidirani brez sojenja, sedaj pa gospod Stanovnik to jasno povedal. To je bil zločin in pravzaprav tak zločin tudi ne zastara, ampak jaz nisem zato, da bi morali ti, ki so krivi, sedeti, bi jih bilo pa treba obsoditi, pa drugi dan pomilostiti. To miloščino jim lahko namenimo z abolicijo. Sedaj res pričakujem, da bo to simbolno gesto naredil, da bo tudi on stopil po tej poti.
Prej je kolega Čehovin rekel, katera zakonodaja brani pred pravico do groba. To je bilo strašno hudo sprenevedanje. In je takoj označil grehe fašizma oziroma upravičil to, da nekateri nimajo pravice do groba z grehi fašizma. Ampak ne bomo se verjetno izenačevali v zločinskosti, pa opravičevali zločinskost kateregakoli totalitarnega sistema.
Gospe in gospodje, večkrat sem že ponovil, če ne zmorete empatije, da bi s tem, ko glasujete v parlamentu priznavali pravico do groba, to civilizacijo vrednoto, ali želite potem, da vse kličemo antiantigona, ko je to več tisočletna civilizacijska vrednota, tudi primitivnih narodov, nomadskih narodov. Slovenske oblasti pa tega, pač ta koalicija ne zmore in gladko z glasovanjem zavrže to vrednoto. Jaz mislim, da se vas bo mnogo cvrlo v lastni duši zaradi takšnega glasovanja. Če imate veste se boste cvrli nekoč, pa tudi če boste v 91 letu ne bo prijetno priti do tega. Zato mislim, da bodite pripravljeni preklicati ta svoja glasovanja, necivilizacijska, se ograditi od tega in na tak način bomo tudi našemu tožilstvu omogočili, da bo reševalo te civilizacijske zadeve tudi in najhujša kriminalna dejanja gospodarskega kriminala. Drugače, če bo pa gledali lahko na kakšen način se je pripravljal na pohodi civilizacijske norme, o tem pa se veda za tožilce in pravosodja tudi ni norm. In potem so tako ali tako krivi poslanci vsi povprek. Glejte, preprečite, da bomo generalno in …/nerazumljivo/… krivi, stopite na pot, ki omogoča, da bo tudi tožilstvo bolj učinkovito in hitreje bomo izšli iz tegob, ki nas stiskajo. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Izvolite postopkovno, mag. Potrata.

Socialni demokrati (SD)
Hvala gospa podpredsednica.
Pričakovala bi, da boste gospoda Jerovška opomnili na to, da je bil nespoštljiv do 91-letnega gospoda Janeza Stanovnika. In prosila bi vas, da pregledate magnetograme prejšnje seje, na kateri je, ne prvič, gospod poslanec Samo Bevk Jožefu Jerovšku pa še komu drugemu pojasnil kako ni bilo dejanje položitev cvetja v Lajšah prvo dejanje, s katerim je Stanovnik opozoril na to, da so bili pobiti na Lajšah, pobiti po krivici. In to, mislim, ste slišali tudi vi, ker če se ne motim, da ste ravno vi takrat tudi sejo vodili, se opravičujem, če niste vi seje vodili. Jaz bi pričakovala, da gospod Jerovšek je to zdaj že trikrat najmanj ponovil, to v zvezi z Lajšami, pa z 91-letnim gospodom Stanovnikom. Ampak gospod Stanovnik je tudi v posnetku takrat, v Novicah, v Dnevniku povedal, da je vodstvo organizacije kmalu po tistem dogodku ugotovilo, da je šlo za krivično eksekucijo, za poboj, ker so jih po krivem obsodili, da so krivi izdajstva, da so bili člani partijske šole pobiti in je gospod Samo Bevk povedal tudi natančno kdaj, ob kateri priložnosti je bilo tudi javno sporočeno. Jaz se opravičujem, ker se natančno ne spomnim tega.
Vas pa, gospa podpredsednica postopkovno prosim, da se to upošteva kar sem sedaj rekla. Jaz vas ne bom zavezala, da vi odredite odmor, da se to v magnetogramu najde ampak, da je postopkovno opozorjeno na to, da gospod Jerovšek vztraja pri nekih trditvah, za katere je bil opozorjen, da so napačne. Jaz ne bom zdaj uporabila besede, ki bi jo na tem mestu bilo treba uporabiti, ker to dela zavestno, ker to dela namenoma. Ampak pričakujem, da je ta moja intervencija zdaj pa vendarle opozorilo, da se v prihodnje gospod Jerovšek ne bo več ukvarjal s takimi dezinformacijami. Ker na podlagi njih in iz njih izpeljuje celo vrsto drugih obtožb, ki so nesprejemljive. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Samo moment, gospod Jerovšek, jaz sicer vidim, da bo gospod Jerovšek sam pojasnil za kaj gre. Sama nisem zaznala te njegove razprave tako, kot ste jo vi, vas pa ob tem opominjam, da me vi ne morete zavezati k ničemur, še najmanj k nespoštovanju poslovnika, kajti zaradi takšnih razlogov, kot jih vi navajate, se seja državnega zbora ne prekinja po poslovniku.
Izvolite gospod Jerovšek, imate postopkovno.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Mislim, da je za svojo propagando poslovnik zlorabila kolegica Potrata in moje besede popolnoma napačno interpretirala. Jaz sem celo v tej razpravi dejal, da je gospod Fišer zamudil, da bi bil prvi, ki bi se poklonil tam, pa priznal tudi svojo napako obsojanja tistim, ki so se poklonili, iz vrst levice. In gospa Potrata, večkrat sem to rekel, da pozdravljam to potezo gospoda Stanovnika, ki je naredil gesto, obžalujem, da se mu drugi niso priključili. Ne vem ali jo vi pozdravljate, to ne vem. In na Twitterju me je bivši poslanec Zares-a pohvalil da edino jaz sem to pohvalil. Ob tem, da sem bil tudi kakšne kritike iz tega našega pola deležen ampak, jaz takšno gesto, ki je civilizacijska, ki se spodobi, ki je pričakovana pozdravim ne glede od kogar koli in obsojam vsak zločin na obeh straneh, na bilo kateri strani. Veste in gospa Potrata za svojo propagando ne zlorabljajte mene, ki sem edini sposoben se opredeliti vsaj do takšne. Jaz nisem, razen Bevka govoril, da je to že enkrat gospod Stanovnik nekje omenil, nisem nobenega zasledil, da bi se opredelil do teh stvari. in čisto nič napačno mislim, da nisem govoril, pozival sem k temu, da naj po njegovi poti stopijo tudi drugi in da pravico do groba, gospod Stanovnik jo je na nek načni priznal in priznal tudi, da je partija delala strašno napačno. Ne samo, da je takrat morila ampak je obsojala tiste, ki so se šli pokloniti, so bili zaprti, vi pa to verjetno odobravate. Ali pa povejte, jaz tudi obsojam to kako je delala partija v prejšnjem sistemu. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Bomo končali to debato med mag. Potrato in gospodom Jerovškom s postopkovnimi predlogi in ne bomo niti ugotavljali kdo je sprožil to debato. Ima pa mag. Potrata zdaj besedo za razpravo, izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Gospod Jerovšek je omenil dogodek olajša da je šele pri enaindevetdesetih letih in moja intervencija je zvezana z dejstvom, da tega ni storil gospod Stanovnik šele pri enaindevetdesetih ampak že bistveno prej. Ampak upanje na to, da bi gospod Jerovšek to zaznal kot drugačen podatek je tako ali tako prazno.
Zdaj pa k točki dnevnega reda in k temu kar je bilo večkrat oporekano; po Ustavi Republike Slovenije vsak poslanka in poslanec glasuje v skladu s svojo vestjo zato je kršitev te svobodne pravice, če nekdo nekoga kliče na odgovornost za glasovanje, za odločitve, kakor so bile izrečene. Tega nima nihče pravice, zaradi tega ker je svoboda vesti svoboda vesti in svoboda odločanja in jo jemljete.
Zdaj pa zahteva za izredno sejo in sklep; kaj je meni osebno onemogočilo podpreti katerega koli od teh predlaganih sklepov? TO je neka metodološka težava, ki jo zaznavam v tej zahtevi za sklic izredne seje kajti točka dnevnega reda je sklicana z naslovom predlog sklepa v zvezi s stanjem na vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. Pri tej metodološki težavi se ne bom opirala ne na zelo izčrpno mnenje vlade, ki mi odgovarja na temeljna vprašanja, ki si jih lahko človek zastavi v z vezi s tem, če hoče kaj vedeti kakšno je stanje na tožilstvu. Tudi se ne bom opirala na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ker je bilo v zvezi s tem mnenjem že veliko povedanega. Ampak, želim povedati kje je težava.
Odboru delovnemu telesu je naložena neke vrste nadzorna funkcija nad delom tožilstva s tem, da mu je naložena obravnava vsakoletnega poročila o delu državnega tožilstva. In pričakovala sem, da se bo ta sklep ukvarjal s tistim, kar bo mogoče razbrati morebiti s poročilom za leto 2012, zaradi tega, ker poročila o delu tožilstva za leto 2013 Državni zbor še ni obravnaval. Pa tudi z obravnavo poročila za leto 2012 ni sem zaznala, da bi bilo ob njem ugotovljenega kaj takega, kar bi kazalo, da je treba poročilo obravnavati na plenarnem zasedanju Državnega zbora, kar bi tudi bilo mogoče. Ampak zdaj poglejmo, kaj so predlagatelji rekli, da bo ta sklep v zvezi z delom tožilstva zvezam samo z dvema zadevama in sicer s pregonom najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. O ničemer tem kaj dosti ne najdemo zapisanega. Jaz sem pogledala tako recimo po tej zahtevi 25 strani teksta, če odmislimo uvod, pa če odmislimo eno stran predlaganih sklepov, pa še kaj drugega, je zelo malo tistega, kar se nanaša na preganjanje gospodarskega ali kot pravijo, pregon najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala, ne, ampak potem so neki posebni primeri navedeni. Primer, ki je zvezan z napako, ki je bila storjena v zvezi z osumljenim kaznivim dejanjem spolnega napada na otroka, pa potem napačno pridržanje, pa še tiste zgodbe, ki jih poznamo v zvezi s koroško deklico. O gospodarskem kriminalu, o pregonu najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala samo v obrazložitvi nekaj, ampak ne veliko, en odstavek, pa potem še en kratek odstavek o SDV-ju in to je vse. Jaz iz takega gradiva v nobenem primeru ne morem izpeljati ugotovitve, ki mi jo ponuja prvi sklep, namreč, predlagani, da sem se seznanila s stanjem na področju dela vrhovnega državnega tožilstva in specializiranega državnega tožilstva. Kajti tisto, kar jaz berem v tem gradivu, je v glavnem ukvarjanje z osebo vrhovnega državnega tožilca, od njegovega imenovanja naprej in vse drugo. No, o anonimkah in drugo je bilo že veliko govora, tako da je to velika metodološka težava te zahteve in ni ne tega, ne kakšnega drugega sklepa mogoče v zvezi s tem podpreti.
Zdaj pa k tistemu, o čemer je bilo tudi govora, o evropskih civilizacijskih normah in resoluciji o solidarnosti z žrtvami totalitarizmov. Zavajajoče je, ko govore, kako nismo v našem Državnem zboru, o nacionalnem Državnem zboru, v zvezi s to resolucijo storili nobenega dejanja. Pa naj povem, 12 držav o resoluciji se ni niti informiralo, iz Evropske unije, tri države, Litva, Estonija in Bolgarija so samo kakšno odločitev v zvezi s 23. avgustom sprejel, slovenski parlament je sprejel deklaracijo in nemški Bundestag, na Nemčijo se pa zelo radi sklicujete, kako bi se po njej morali zgledovati, je samo nemški odbor za človekove pravice in humanitarno pomoč se samo seznanil, pa ni ničesar dodatnega sprejel. In vas zdaj znova opozarjam na to, da tisti, ki tako grdo govorite, kako se bomo cvrli v svoji vesti in ne vem, v čem še, da bi bilo dobro, če bi si prebrali, kaj je slovenski parlament sprejel v deklaraciji in kako, kaj vse je izrazil in kaj vse je v zvezi s tem sprejel. Mimogrede. 6875 ljudem je bil priznan status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. 32 tisoč in še nekaj ljudem je bil priznan status svojca in bivšega političnega zapornika s pravico do odškodnine. Da imamo posebno komisijo, ki se ukvarja z odkrivanjem prikritih grobišč, da tečejo postopki za postavitev spomenika vsem žrtvam je tudi znano in da je bilo čez 870 milijonov prisojene odškodnine denacionalizacijskim upravičencem. Veste, če kdo reče, da nam ni mar za hudo, kar se je ljudem v preteklosti zgodilo, potem je pa to res zavržna laž in to ni edina stvar, ki jo nekateri vedno znova ponavljajo, kako ni bilo nič narejeno in da se bomo cvrli. To je prepuščeno vsakemu posamezniku, kam koga pošilja. Jaz vem, da obžalujem vse hudo, kar se je zgodilo, ne vidim pa možnosti, da bi ob takih razpravah in ob tako pripravljenih sejah imeli pred sabo kakšno možnost, da bi se med sabo spravili. Spravna dejanja pa so bila opravljena. Ampak jih ravno nekateri, ki delujejo na inštitutu za spravo, ne priznavajo. Samo spomnite se, kako zaničljivo so govori o maši na Stari gori. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Besedo ima gospa Alenka Jeraj, pripravi pa se gospod Jože Tanko. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala za besedo. Torej mi gospodu Fišerju in njegovim sodelavcev predvsem pa njemu očitamo slabo delo iz več razlogov, ki smo jih tudi našteli. Ne bom ponavljala številk, o katerih je govoril moj kolega Gorenak. Torej primerjava med številom tožilcev in številom primerom, ki jih obravnavajo naši tožilci z nekaterimi drugimi državami. Končno so tudi te primerjave nekaj povedo in ne moremo si večno lagati, da vse funkcionira, če v resnici ne funkcionira. Je podobno na področju pravosodja sodnikov, podobno je na področju tožilstva in tisto, kar bi pričakovali vsi skupaj je to, da se bodo organizacije znotraj sebe vprašale, kaj je narobe, da niso dovolj aktivne ali pa produktivne. Jaz ne pristanem na to, da je slaba zakonodaja, ker je že bilo povedano, da smo v postopku, da so uspeli v postopku procesiranja našega bivšega kolega gospoda Prijatelja vse sprocesirati v pol leta. V pol leta je bil obsojen na vseh stopnjah in lepo odšel v zapor, ki ga je zdaj že odslužil mislim da nekaj let. Skratka če imamo zakonodajo in če vemo, da se stvari dajo narediti, ne moremo pristajati na to, da nekje stvari zastanejo. Vemo, da smo tudi v preteklosti imeli mnogo okostnjakov iz predalov, tudi zadeve, ki so ostale v predalih, tudi kakšnega zelo znanega tožilca, kjer so kakšne stvari zastarale ali sodnika in tako naprej. Zato se mi zdi prav, da se o teh stvareh pogovarjamo. V upanju, da se bo vseeno nekaj zgodilo znotraj tožilske organizacije, ki je prva, ki lahko spremembe naredi. Mi jih ne moremo, mi lahko samo pač na neke stvari opozarjamo. Zdaj jaz mislim, da gospod Fišer ni primeren za to, kar dela in da dela celo škodo tožilski organizaciji. Nekaj stvari smo napisali. Naj omenim samo to imenovanje gospoda Škrleca za državnega sekretarja. Namreč vemo, nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar je tega torej na predlog državnega tožilca Zvonka Fišerja pred svojim odhodom imenoval Boštjana Škrleca, svojega nekdanjega sekretarja na pravosodju na funkcijo generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Prej te funkcije seveda nismo imeli po prejšnjem zakonu. Temveč je bil določen z novim zakonom pri katerem je kot državni sekretar sodeloval prav gospod Škrlec. Vlada ga je imenovala namesto generalnega direktorja, torej naslednja vlada je potem to odpravila, ker naj bi bila odločba o imenovanju nezakonita. Potem se je stvar vlekla, tožilo in tako naprej. Danes imamo pred seboj javni odgovor na javno vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka, ki ga je poslal gospod Klemenčič, ko smo ga vprašali kaj je bilo s tem imenovanjem in gospod Klemenčič pravi: »Omenjeno zadevo je komisija pričela obravnavati junija 2012«, torej več mesecev preden je gospod Gorenak podal prijavo. »V začetku leta 2013 je senat komisije sprejel osnutek ugotovitve o konkretnem primeru in ker je šlo za sum korupcije ter nasprotja interesov jih je skladno z zakonom posredoval v izjasnitev obravnavanim osebam. Nekdanji minister za pravosodje, Aleš Zalar je hkrati, ko je podal izjasnitve sprožil pravni spor zoper postopka komisije in predlagal izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je januarja 2014 po več odločitvah in razveljavitvah odločitev prve stopnje in na veliko presenečenje komisije, izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo oziroma je zadržalo javno objavo, ugotovitev komisije do pravnomočne odločitve o upravnem sporu ki je sprožena o konkretni zadevi.«
Torej, vaša protikorupcijska komisije katere polna usta jo imate, kadar vam to prav pride, je povedala, da je bilo to imenovanje nezakonito, torej da obstaja sum korupcije in nasprotje interesov pa tega ne sme objaviti zaradi tega, ker je Vrhovno sodišče stvar zaustavilo, ker se o tem ne sme govorit. Ne glede na to gospod Fišer za to ve in če bi želel delati v prid pravni državi bi gospoda Šrkleca več ne imel na tem delovnem mestu.
Še to, nekateri imate težave z anonimkami. Pri mnogih anonimkah so se izkazale stvari za zelo resnične, meni se zdi bolj grozljivo to, da morajo ljudje napisati to anonimko, ker se bojijo za javno povedati ali pa je kdo že tudi kaj povedal, bil utišan, zamenjan šikaniran in tako naprej in potem se odloči in napiše anonimko. Škoda, da moramo na podlagi anonimk stvari reševati namesto, da bi se reševale tako kot se rešujejo.
Kot je bilo rečeno, v Fišer »gate«, prvi anonimki finančne preiskave v zvezi z Janezom Janšo drži. Tam je bilo tudi še eno sporočilo, tudi to je stvar, ki zadeva gospoda Škrleca, pisal je gospodu Juretu Bračku na POP TV. Jaz ne vem ali je to res ali ni, to se je v anonimki pojavilo. In najmanj kar bi pričakovala od gospoda Fišerja je, da to preveri.
Zdaj vam bom še to prebrala: »Jure, hvala in še enkrat vse čestitke za serijo fenomenalnih prispevkov«… Samo to, če se vam zdi to primerna komunikacija z novinarjem direktorja na tožilstvu. »Jure, hvala in še enkrat vse čestitke za serijo fenomenalnih prispevkov. Bil si odličen. Izvoli, v prilogi včeraj obljubljeno«, se pravi novi dokumenti. »sam se lahko prepričaš, da imajo moje informacije uradno podlago torej lahko z objavami nadaljuješ in še bolj zaostriš. Pošiljam ti osnutek dokumenta vendar se ta ne bo spreminjal, zdaj lahko je to dokument o finančni preiskavi, najverjetneje, ker se na to nanaša vendar se ta ne bo spreminjal, kvečjemu bo kakšen člen ali zakon, citiram, na eventualno drugi način. Generalni,« gospod Fišer, »je že prejšnji mesec v svoji pobudi specialistom zelo konkretno naročil ukrepanje in pri Hasriju Furlanu«, šefu specializiranega tožilstva, »so akt praktično po vsebini le prepisali. Z dokumentom ravnaj prosim previdno, ne kaži ga in ne objavljaj saj je zelo občutljiv in prizadeti in opozicija ga lahko PR zlorabijo, češ, ustanavljajo mega preiskovalno skupino vseh državnih institucij za nekaj evrov, s tajkunskimi bankami pa se ne ukvarjajo in podobno. Sporočil ti bom, kdaj bo čas za drugo fazo in ti skušal zagotoviti prednost pri informaciji. Upoštevaj, da velja za komentar poprositi naš krog iz fakultete, Dobovška, Luko in ostale, pa Pirnata, Klemenčiča in kasneje Aleša« Zalarja. »Medtem, ko se bodo tisti politiki, ki so po uradni dolžnosti in drugače seznanjeni, da dobro poteka ne pa o vseh podrobnostih«, o tem ti več veš, »komentarjev vzdržali. Vsaj upam, da ne bodo odkrito kazali veselja.«
Poslušajte, zame je to absurd in najmanj kar bi pričakovala od gospoda Fišerja, da bi to preveril, tako kot je preveril gospo novinarko, ki se je prva znašla pri preiskovancu gospodu ministru Jakiču, na dvorišču. Tam je tik tak stekla akcija, tožilstvo preiskovalo, od kje podatek, gospodu Brankoviču pa ne vem, če so šli pogledati, ali ima dokumente o finančni preiskavi zoper Janeza Janšo, so pa seveda šli pogledati, kje je to dobil gospod Kaloh, ampak večina vas poslancev je najbrž to dobila na mail, tako kot jaz, tako da to ni bil noben skrit dokument, veliko nas je dobilo Fišergate 1, Fišergate 2, in v sklopu tega so bile tudi te informacije in če tožilstvo dela super, v enakem primeru, pregled tega novinarja, pregled tiste novinarke, pregled gospoda Kaloha, zame je to normalno delo tožilstva. Sicer pa ni normalno, če se gre pogledati samo k enemu, k drugim pa ne.
Zdaj, naslednja stvar in organizacija specializiranega tožilstva. Povedala sem že, da je gospod Zalar spremenil zakon, razpustil posebno skupino, ki jo je vodila gospa Barbara Brezigar, v kateri sta bila tudi tožilec Kozina in takrat se je začela zgodba s Kordežem in z Mercurjem raziskovati, tudi gospa Žgajnerjeva in še kdo. Minister Zalar, gospod Brulc je rekel, ni bilo nobenih pritiskov na tožilce do sedaj, na generalnega tožilca. Spomnite se, kakšni pritiski so bili s strani ministra Zalarja na gospo Brezigarjevo. Sedela sta v pisarni pri gospodu Pahorju, takratnemu predsedniku vlade, ko je skušal stvari pomiriti in videl, da gre vse skupaj predaleč. In potem je gospod Zalar, ker drugače tega ni mogel narediti, spremenil zakon, da je lahko razpustil to posebno skupino, ki je dobro delala, da je ustanovil specializirano tožilstvo, ki do lani ni bilo popolnjeno, ker se je ljudem zdelo neumno iti v nekaj, kar so že takoj naredili selekcijo, kdo bo lahko notri in tako naprej in od takrat tožilstvo ne dela, specializirano, tako kot bi moralo delati. Kljub temu imamo notri višjo državno tožilko Dragico Kotnik, okrožno državno tožilko Blanko Žgajnar, okrožno državno tožilko Matejo Gončin, proti vsem trem je gospod Fišer izvedel izredni nadzor, kaj so zdaj dobre tožilke, da so v specializirani skupini, ali so slabe. V poročilu, ki nam ga je posredoval, za leto 2012, je zapisal gospod Fišer, da posebna skupina dela odlično, super, takrat jo je vodila gospa Žgajnarjeva, potem je pa odredil izredni nadzor, mi smo se takrat spraševali, ali je izredni nadzor zato, ker je gospa vodila postopek proti gospodu Jankoviću, odgovora na to seveda nismo dobili, in seveda je bilo rečeno, da niti slučajno. Jaz sem dala junija ali julija 2011 ovadbo proti gospodu Jankoviću, januarja je dala ovadbo davčna uprava, januarja 2012, danes smo leta 2014, dve leti po tem se ni zgodilo nič, nobene finančne preiskave, nobenega postopka, nobenih narokov na sodišču, nič. Gospod Janković za milijone, ki jih dolguje, za milijone, ki jih je utajil, ker je davčna preiskava to pokazala, je še vedno župan Ljubljane, nič se mu ne zgodi. Poglejte, zame tožilstvo potem ne dela dobro. Če niso uspeli v dveh letih sprocesirati nekih zadev, ki so bile dokazane že takrat, tisto, kar je davčna naredila, je vse podkrepljeno z dokazi. No, naredil je nadzor gospod Fišer nad gospo Žgajnarjevo, gospo Bončinovo, ni ga pa nad gospodom Harijem Furlanom, oziroma tam je ugotovil samo minimalne napake, čeprav vemo, da je gospod Hari Furlan naredil hudo napako v zvezi z gospo Hildo Tovšak in ji bomo davkoplačevalci zdaj plačali 16 tisoč evrov, ker je bila nezakonito priprta. To je zame kar huda napaka, naj gospod Hari Furlan to da od svoje plače, zakaj bomo morali vsi to plačevati. Da ne govorim o tem, da je bil 7. Februarja 2012 imenovan za šefa specializiranega tožilstva gospod Hari Furlan na predlog gospoda Fišerja, 13. 2., torej 6 dni po tem, je bil pa razrešen kot šef Nacionalnega preiskovalnega urada. Kaj je dobival dve plači za tisti čas, je bil zaposlen v dveh službah naenkrat? Poglejte, to je zelo slabo delo gospoda Fišerja.
Omenila sem specializirano tožilstvo. Kar naprej se spopadajo s težavami, nimajo dovolj ljudi, seveda ne, ker so že nekajkrat razveljavili razpise za imenovanje ljudi v specializirano tožilstvo. Kaj pa beremo danes? Vlada včeraj iz tekoče proračunske rezerve namenila milijon 700 tožilstvu, 3 milijone za povečanje števila delovnih mest kriminalistov na Ministrstvu za notranje zadeve. Iz rezerve, ki je namenjena odpravam žleda in tako naprej. Za odpravo žleda in to smo pa dali 315 tisoč evrov, tukaj pa bomo dali zdaj 3 milijone oziroma 4 milijone 700 iz rezerv, ki so namenjena za neke druge namene. Če ste vedeli, da je tožilstvo podhranjeno in potrebuje denar, bi to zagotovili v proračunu, ne pa iz rezerv, ki so namenjene za narav… /Izklop mikrofona./

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Dobro minuto za razpravo bi lahko imel gospod Mirko Brulc. Ga trenutno ni tukaj. Zato dajem besedo gospe Maši Kociper. Izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa predsedujoči.
Že od desete ure zjutraj in tretji dan danes razpravljamo ne o odstranjevanju posledic naravne katastrofe v naši državi, ampak že od stokrat in stokrat slišanih zgodbah, aferah, napakah ljudi, ki predlagatelju, to je stranki SDS niso povšeči, itn. Sklepe, ki so bili predlagani, sem že v uvodni predstavitvi povedala, so ne samo šopek zbrani iz različnih map, arhivskih map, člankov in ostalih prispevkov v SDS, ampak so tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe velikokrat taki, da presegajo pristojnosti, ki jih ima Državni zbor na svojem področju. Zakonodajno-pravna služba je zelo celovito utemeljila, zakaj so sklepi, ki se nanašajo na državno tožilstvo, prekoračitev pristojnosti, zakaj želi Državni zbor oziroma predlagatelj preko njih na ta način posegati v neke pristojnosti, ki mu sploh ne gredo, itn. To, da želi predlagatelj preko Državnega zbora ugotavljati sum storitve kaznivih dejanj, ugotavljati da je nekdo ravnal koruptivno ali da je odgovoren za neke zadeve, je pač nekaj kar lahko pade na pamet samo predlagatelju. Zakonodajno-pravna služba je lepo razložila, da smo v enem primeru lahko Državni zbor ugotavlja sume storitve kaznivih dejanj, to je na podlagi izveden parlamentarne preiskave. Dalje. Za mnoge od sklepov je Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da so ali ne popolno ali ne potrebni. Ni potrebno, da Državni zbor ugotovim, da se je seznanil s stanjem v Državnem tožilstvu. S stanjem na Državnem tožilstvu se Državni zbor seznani na podlagi obravnave, obravnave letnega poročila v skladu s poslovnikom in to je bilo že narejeno. Zadnje letno poročilo je bilo v tem Državnem zboru že obravnavano. Nekateri… Poleg tega ugotovitveni sklepi, je ugotovila strokovna služba Državnega zbora celo pri obravnavi proračuna, niso potrebni. Nepotrebno in smešno je, da po osmih urah razprave ali trikrat po pet ur delovnih teles sprejmemo sklep, da se Državni zbor seznani. Seveda se je. Dalje. Sklepi nalagajo neke pristojnosti v zvezi z dodeljevanjem kadrov, itn., ki zopet presegajo pristojnosti Državnega zbora in izhajajo iz drugih zakonov, recimo Zakona o Državnem tožilstvu.
Dalje. Sklepi nalagajo neke naloge državnim organom in to naloge za katere so državni organi pristojni po zakonu in jih morajo po zakonu izvajati v okviru svojih pristojnosti, pri čemer je njihova pristojnost po zakonu tudi to, po spominu govorim, z mnenja Zakonodajno-pravne službe tudi to, da presodijo kdaj so podane okoliščine, da se nekateri o svojih pristojnosti poslužijo. In potem še malo v tem šopku o zapiranju arhivov, čeprav vsi vemo, da jih dejansko bolj odpiramo. Tudi na področju osebnih podatkov. In na koncu šopka še neki triki sklepi na katere naj se koalicijski poslanci ulovimo in ne obtožimo vseh kaznivih dejanj, ki so bila storjena na področju delovanja tajnih služb in vseh žrtev, ki so bile takrat na tej podlagi ustvarjene.
Jaz bi še enkrat povedala, da v Pozitivni Sloveniji in jaz osebno, izjemno obžalujemo vse kar je bilo v preteklosti nezakonito postorjenega in vse žrtve takšnih ali drugačnih režimov, če in kadar te obstajajo. Vendar pa mislimo, da so vse žrtve kaznivih dejanj ne samo žrtve kaznivih dejanj državnih tajnih služb, tudi drugih kaznivih dejanj vredne tega, da jih organi pregona preiskujejo se pravi, tako policija kot kasneje tožilstvo, ki obtožuje in sodišče, ki sodi, in da si tudi vsaka druga žrtev kaznivega dejanja, tista ki je bila umorjena, mati, sestra, žena ali pa kdorkoli drug zasluži, da se ta kazniva dejanja razišče. In v naši zakonodaji točno obstajajo merila in vrstni redi po katerih se zadeve obravnavajo. Zato je s tega stališča nedopustno, da neka politična stranka pove katera kazniva dejanja pa zdaj mora državno tožilstvo obravnavati prednostno. Vsa kazniva dejanja so grozna in vsa je treba obravnavati z vso resnostjo. Tako, da v delu, ki se nanaša na državno tožilstvo hočeš, nočeš, ta debata res izzveni kot en grom nad gospodom dr. Zvonkom Fišerjem. Gospod dr. Zvonko Fišer predlagateljem nikakor ni povšeči. To smo ugotovili v tem mandatu že tolikokrat, da se resnično zelo ponavljamo.
Jaz bi morda samo spomnila, da je bil gospod Fišer imenovan leta 2010, v nekem uradnem postopku imenovanja novega vrhovnega državnega tožilca in sicer sta se takrat v tem postopku prijavila dva kandidata. Gospod dr. Zvonko Fišer in gospa Aleksandra Fatur …/nerazumljivo/…. Za slednjo je bilo tudi na podlagi upravnega postopka ugotovljeno, da je svojo vlogo oddala prepozno in tudi pritožbo je nato na upravno sodišče oddala prepozno, zato jo je Upravno sodišče zavrglo. V tej proceduri je bil izbran pač kandidat, ki je bil izbran. Nekdo, ki v strokovnih vrstah velja za vrhunskega pravnika, ki je več kot 15 let deloval na mestu vrhovnega državnega tožilca, ki je bil tudi ustavni vrhovni sodnik in tako naprej in nekdo, za katerega je tudi nekdo iz vrst na strni predlagateljev, bivši državni tožilec, gospod Drobnič rekel, da je odličen kandidat.
Zdaj, kaj se temu kandidatu vse očita. Očitajo se zlasti ene konkretne afere, narobne reakcije tu in tam in tako naprej, očita se pa seveda tudi kar na splošno slabo delovanje Vrhovnega državnega tožilstva. Jaz mislim, da podatki, s katerimi razpolagajo predlagatelji, so ne samo zastareli ampak tudi zelo namerno povzeti. Večina podatkov izhaja iz leta 2010 ali celo leta 2006, pri tem pa lahko vsi skupaj vidimo, tudi državljani, da se stvari v pravosodju na splošno premikajo na boljše. To je očitno. Seveda situacija še vedno ni idealna, na mnogih področjih ni ampak stvari se spreminjajo na boljše. Gospodje na levi pravijo, da se nič bistvenega ni spremenilo niti na področju obsodb. Obsodba je seveda končni akt, končno dejanje, pri katerem so sodelovali tudi tožilci.
Naj še enkrat povem, da so bili v zadnjem času obsojeni gospod Kordež, gospa Tovšak, gospod Časar, gospod Južnjak, gospod Zidar, gospod Črnigoj, gospod Prijatelj, gospod Popovič, gospod Rupar, gospod Gorše na prvi stopnji, Bavčar na prvi stopnji, gospod Šrot na prvi stopnji, Franc Kangler na prvi stopnji in seveda dva predsednika Vlade. Eden, ki je predlagatelj, je seveda še posebej boli in je zato treba uporabljati vsa sredstva za diskreditacijo področja, ki to ureja. Gospod Janša je ob obsodbi povedal, da se ne bo branil samo s pravnimi sredstvi, kar je pravilno, ampak tudi vsemi političnimi sredstvi. In od nekoga, ki ima za predsednika stranke nekoga, ki ne hodi na sodišče, ki ne sprejema, ki mu ni mogoče vročiti sodnih pisanj, ki se ne udeležuje sodnih obravnav in ki ne spoštuje sodb slovenskega sodišča in jih izpodbija tudi po pravni poti, od take stranke pač ne moremo pričakovati, da nam soli pamet o tem, da se na področju kazenskega pregona, dela tožilstva in pravosodja nasploh, nič ne dogaja.
Državno tožilstvo je tudi v številkah povečala svoje delovanje, kar sem že v predstavitvi povedala ampak številke govorijo o 20% več obsodilnih obsodb, kot leta 2012, število ovadb povečanem za 3%, število narokov se je povečalo in tako naprej. Seveda pa obstajajo še številni problemi in te probleme ta Vlada aktivno rešuje. Probleme, ki jih vzpostavljajo tožilci so zlasti problemi s preobsežno in prekompleksno zakonodajo, za kar je malo odgovoren tudi ta državni zbor in problemi s kadri in pa materialnimi sredstvi. Obje se rešuje. Tožilstvo je v svojem poročilu na primer odgovorilo na večno večno – dolgotrajni očitek tudi s te strani, da se ne zaplenja premoženje nezakonitega izvora in je lepo obrazložilo, da je zakon, in to je poslanski zakon, poslanski zakoni večkrat res predstavljajo problem, napisan tako, da ga je zelo težko izvrševati. Nekje obrnjeno dokazno breme se je v praksi izkazalo, da sploh ni obrnjeno dokazno breme, in da poleg tega predstavlja še en kup procesnih problemov. V tem parlamentu, ta vlada je že opravila prvo branje tega zakona, ki ta problem rešuje. Poleg tega je pred dnevi, kot je bilo že večkrat povedano, po sestanku z gospodi iz pravosodja, zlasti s tožilstva, vlada res našla potrebna sredstva, ki so se izkazala za nujna za tako pojačitev v kadrovskem smislu, kot tudi za premostitev materialnih težav. Skratka, delamo vse in kažemo resni namen, da državnemu tožilstvu pomagamo, da še naprej spodbuja te pozitivne trende, ki se v zadnjem času nakazujejo.
Pri tem naj tudi spomnim, da je naša predsednica vlade gospa Alenka Bratušek na sestanku pri predsedniku republike gospodu Pahorju, vse predsednike strank pozvala k temu, da se v prihodnosti, zaradi večanja zaupanja v delovanje pravosodnih organov in drugih organov nadzora vgradijo ali prenehajo s kritiziranjem teh institucije, da vzpostavimo vsi skupaj kot družba en spoštljiv odnos in s tem zopet povečamo vlogo pravne države na tem področju. Gospod predsednik stranke, ki je danes predlagatelj je ta predlog zavrnili, da je mislil resno je kazal tudi komentar zadnje sodbe v zadevi Patria, ko je zopet žaljivo komentiral da Murgle nimajo dosega v tej zadevi. Ampak, če se še malo vrnem na pogoje za delo tožilstva, prekompleksna zakonodaja. Večkrat opozarjam, ne samo ljudje, ki bi morali razumeti kaj govorijo zakoni in v čem je njihov smisel, ampak tudi uporabniki zakonov – sodniki, tožilci, odvetniki, pravobranilci ne morejo več spoštovati tega tempa zakonodaje, ki se sprejema v zadnjih letih. Kar naprej nove in nove velike spremembe procesnih in materialnih, najpomembnejših procesnih in materialnih zakonov. Včasih je, jaz sem rekla na odboru, sodnik ali tožilec ali pravobranilec na pamet poznal ključne člene svojega zakona in jih je takole uporabljal, danes mora vsakič pogledati, če ni bilo mogoče v 14 dneh spet kaj spremenjeno, drugače rešeno, drugače narejeno, pa še ko vidi člen mora vzeti še eno knjigo zraven, da ga lahko razume. Pozitivna Slovenija za takšno zakonodajo ni odgovorna, ker smo tukaj šele slabi dve leti, ampak v našem interesu in želji pa je, da se ta zadeva obrne. Zato v koalicijski pogodbi na področju pravosodja ni veliko sprememb zakonodaje, ampak je poudarek na implementaciji in v zadnjem letu, kar je na vladi Pozitivna Slovenija je bil poudarek na tem, da so se v zakonodajo vgrajevale tiste spremembe, ki so bile urgentne in tiste, recimo ZOPNI, in tiste ali pa ta stvarnopravni zakonik, in tiste na katere je pozivalo sodstvo ali tožilstvo. Se pravi, za tiste katere je stroka, uporabniki sami ugotovili, da so nujno potrebne in takšen je namen glede na novo koalicijsko pogodbo.
V gradivu, ki je, kot rečeno, spet nekoliko sestavljeno iz anonimk in časopisnih člankov; Kaj si mislim o anonimkah sem že velikokrat povedala.; je potem namesto neke splošne razprave o stanju v tožilstvu spet en kup nekih konkretnih zadev, problematiziranja teh zadev in tako naprej. Gospoda Škrleca, njegovega imenovanja, pa potem diskreditacija ene od tožilk in tako naprej, pa neke že stare zadeve, gospod Fojkar, kako dolgo češ da je trajal ta postopek in tako naprej, o čemer smo že mnogokrat govorili, seveda da bi uravnotežili ni nikjer nobenega govora o gospodu Maroltu, ki je bil vedno ob imenovanju vlade gospoda Janše čudežno tudi proti brez pravih sklepov vlade imenovan na tožilska ali pravobranilska mesta, potem nič o napakah gospe Žgajnerjeve, gospa Jeraj je prej govorila o njej, če se spomnimo. Ona je bila odgovorna za to napako v zvezi z Balkanskim bojevnikom, da ni bil pripor podaljšan, ko govorimo o bleščečih kadrih. Sicer je bil pa mislim da zelo cenjen kader od bivše vrhovne državne tožilke, gospe Brezigar. / Nerazumljivo./ ni tudi gospa Branka Hrastar, ki je morala zaradi napadov vašega predsednika stranke, v smislu, da ne opravlja svoje tožilske funkcije korektno celo v odvetniške vode in ima zdaj pravnomočni obtožni predlog v tej zvezi že na sodišču.
Skratka, mene ne zanimajo spet vaši levi in desni ampak nekorektno in sporno je, da tako enostransko prikazujete stvari. Napake se dogajajo na eni na drugi strani, ljudje so zmotljivi na eni na drugi strani in tako kot povsod v življenju so tudi v tožilstvu dobri in slabi, odlični, najboljši, slabi, povprečni. In s takšnim enostranskim prikazovanjem stvari ne delate uslugo nikomur samo ljudem dajete občutek, da je v tej državi vse narobe in da ni rešitve. In, ko potem predsednica vlade najde sredstva, da jih dodeli za boljše delo državnega tožilstva spet ni v redu, bi jih morala za žled dati in za odstranjevanje problemov, kar jih bo itak dala ampak ne, etudi to da je dala sredstva za boljše delovanje tožilstva, to ni v redu.
Odtekanje informacij, včasih vas odtekanje informacij boli, včasih vas ne. Meni se zdi odtekanje informacij izjemno velik problem, zato ker ne samo da je krivično do tistih, ki so v prezgodnji fazi postopka ali čisto po krivičnem medijsko izpostavljeni ampak tudi zato in najbolj zato, ker škodi interesom preiskave. In odtekanje informacij je nekaj, kar je problem te družbe že dlje časa. zato se meni to, kar na podlagi ovadbe ministra Jakiča dela zdaj tožilstvo in policija nekaj, kar bi morala policija in tožilstvo delati v vsakem primeru, ko se v najzgodnejši fazi postopka, ko niti še ovadbe ni, operira z imeni nekih ljudi. To je pa vendar najlažja oblika diskreditacije, da nekoga ovadiš in potem čakaš, da je njegovo ime oblateno v medijih. In potem, ko pride razsodba o nedolžnosti je človekova usoda že zapečatena, kariera uničena in tako naprej.
Mimogrede, gospa Jeraj, prej se vam je zareklo, da je gospod Janković, ki ga nerada tukaj izpostavljam ampak obsojen, da je dokazano daje davčno utajil milijone. Jaz sicer vem, da je vaš predsednik stranke obsojen na prvi stopnji ampak za gospoda Jankovića pa ne vem da bi bil že kdajkoli obsojen. Jaz mislim, da on ima en odprt postopek na podlagi tiste hišne preiskave kjer niti še ni po enem letu in pol bilo ovadbe, uradne. Ne vem pa da bi bil obsojen s katerim koli postopkom in bi vas prosila da pazite na takšne stvari. Govoriti v Državnem zboru ljudi, kot da so obsojeni, četudi gre za gospoda Jankovića o katerem pri vas mislite, da lahko kar koli rečete, se mi zdi izjemno nekorektno.
Na koncu bi zaključila s tem, da se o temu Državnemu zboru že večkrat pokazalo, da so nekateri morda celo malo zgrešili poklic in da bi se v svojem življenju želeli preganjati zločince, opravljati delo tožilcev, sodnikov in tako naprej, soditi… Jaz pravim, nikoli ni prepozno, mi imamo fakultete, ki jih lahko tudi v zreli dobi obiščete ali pa dokončate svoje študije za sodnika, pravna fakulteta, pravosodni izpit, dve tri leta izkušenj potem še nekaj časa na sodišču pa nekaj časa do izvolitve v funkcijo, potem boste pa lahko to delali. Takole na podlagi nekih takšnih navedb soditi ljudi za kriti pod krinko svoje kazenske imunitete to vedno znova, bom povedala, da se mi zdi krivično.
In, ko odpirate takšne teme in potem razpravljamo o njih že tri dni in zdaj že toliko ur vnašate samo dodatno sovraštvo in dodatne zamere v ta narod. In dajete res občutek, da je na vseh področjih vse narobe, da so povsod sami kriminalci, da so vsi skorumpirani in da itak lahko to trgovino samo še dol zapremo in zato vas prosim, prepustimo zgodovino zgodovinarjem, arhive arhivarjem, in prepustimo kazniva dejanja tistim, ki so za to dogovorni. Naša stranka in naša opcija ima najresnejši namen, da s temi stvarmi obračuna, zlasti s korupcijo, zlasti s korupcijo v bančnem sektorju, potrebne zakonodajne spremembe so bile sprejete, podlage, ki omogočajo, da se predajo podatki, da morajo sodelovati bančniki in tako naprej, obstajajo. Preiskave potekajo, vse se dogaja, samo za razliko od vas mi želimo, da se to dogaja po zakoniti poti, preko sodišč, z obsodbo, s pravnimi sredstvi in tako naprej. In prosim vas, da to spoštujete tudi vi in da nam pustite, da namesto, da zgubljamo čas z zločini iz let in let nazaj skupaj naredimo kaj dobrega tam, ko je treba. Zdaj pri naravni nesreč, potem pri zagonu gospodarstva, potem pri potrebnih spremembah glede okolja in vse kar nas še čaka, glede šolstva in tako naprej. Do takrat pa pač očitno še nekaj takšnih sej. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Postopkovno gospod Jože Tanko.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za besedo. No zdaj po tem nastopu kolegice Kociprove, ko se je šla neko moralno vzgojo poslancev Slovenske demokratske stranke. Jaz gospod predsednik le prosil, naj govorim v imenu njih in za njih in skrbi za svoje strani ne pa za naše. Na nekaj stvari pa moram opozoriti, ki definitivno ne držijo in to je ključen problem tega. Dejala je, da je zakonodajno pravna služba ugotovila, da so mnogi sklepi nepotrebni. V mnenju zakonodajne pravne službe ni ene take trditve, o kateri je govorila gospa Kociper. Ene take trditve ni notri. Zakonodajno pravna služba je samo ugotovila, da so nekateri naši predlogi lahko sklepi, drugi bi lahko bili deklaracije, priporočila ali resolucije. To je ugotovila zakonodajno pravna služba. Mi smo to upoštevali in zadevo popravili. In ne dovolimo si gospod predsednik,d a kdorkoli očita na neosnovani bazi, da smo storili nekaj, kar ne drži. Drugo kar je, ne pozabiti, da je vsaj pet poslancev Pozitivne Slovenije bilo tudi v prejšnjem mandatu ali pa tudi v predprejšnjem mandatu v državnem zboru in so sprejemali zakone. Toliko da niso to neka nova stranka v celoti in so prišli sem povsem brez zgodovine. Vsaj pet poslancev in poslank so tukaj, ki so sodelovali pri sprejemanju vse zakonodaje in tudi imajo svoje težave in še nekaj. Zdaj kar zadeva izvrševanje zadev. Vlada je podpisala s sodstvom, s predsednikom vrhovnega sodišča zavezo, da bo zadeva na drugi stopnji rešena v treh mesecih. Kaj se bo zgodilo, ko se te zadeve ne bodo izvrševale v treh mesecih. Pa govorim o pravnem položaju točno tistem in recimo tudi funkcionarjev, ki se jim kariera uniči pa sodba ni dokončno izrečena. In ni pravnomočna.

Socialni demokrati (SD)
Gospod Tanko ne smete pozabiti na postopkovni predlog.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Nisem nič pozabil zdaj pa samo sprašujem, ali bomo tudi v tem primeru prisiljeni zahtevati izredno sejo državnega zbora, da bomo pa glede zavez, določili zaveze med vlado in sodstvom tudi razpravljali in določali te roke. Predlagam, da se pač omejite pri teh stvareh na te zadeve in da pač po svojih močeh poskušate, če imate tako moč, tudi na to vplivati in to urejati. Skratka predlagam gospod predsednik, da tiste poslance, ki ne govorijo na osnovi dejstev ali pa celo potvarjajo, kot je bilo to mnenje zakonodajno pravne službe, na to opozorite.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Morate razumeti, da jaz dejansko nimam vpogleda v vso dokumentacijo, da bi lahko opozarjal, ali gre za točne navedbe ali ne. bi bilo pa pravilneje gospod Tanko, če bi se v nadaljevanju prijavil k razpravi, kajti čas določen za razpravo ne bo potekel po teh predvidevanjih, glede na to, da ima še vlada možnost besedo in doktor Vinko Gorenak in bi ta del postopkovnega predloga dejansko lahko umestili v razpravo, to bi bilo korektno in tudi v skladu s poslovnikom.
Gospa Kociper, postopkovno.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Jaz bi tudi prosila proceduralno, bi takoj dala predlog, da lepo prosim gospoda Tanka, da spoštuje Poslovnik Državnega zbora in da proceduralno uporablja v takšnem smislu, kot se proceduralno uporablja, kajti zdaj ga je uporabil za razpravo oziroma za repliko na mojo razpravo, kjer je problematiziral, češ, da sem lažnivo, ali kako bi človek to povzel, citirala ugotovitve Zakonodajno-pravne službe. Jaz zdaj ne morem drugače, kot da proceduralno opozorim, da jih nisem zlorabljala, namreč tako pod drugo točko kot pod tretjo točko govori Zakonodajno-pravna služba točno to, o čemer sem jaz govorila.
Navaja, da obstajajo resni sumi, da je prišlo na Vrhovnem državnem tožilstvu s strani generalnega državnega tožilstva do zlorab in tako naprej. Pri teh sklepih, pravi ZPS, gre za vsebino, ki ima naravo ugotovitve in je ni mogoče uvesti v sklepu o 112. in 137. členu Poslovnika Državnega zbora oziroma v priporočilo, ampak se lahko ugotavlja sum samo preko instituta parlamentarne preiskave. To je prekoračitev pristojnosti.
Glede predloga vladi nadalje menimo, da besedilo sklepa ni jasno, saj ni natančno navedeno, kateri zakonski ukrepi so mišljeni. Nejasno.
Potem, prav tako opozarjamo, da so organi pristojni za ukrepanje v posameznih vrstah zadev dolžni ukrepati že po samem zakonu in tako naprej, cel odstavek na strani 3, nepotrebni sklep.
In potem na strani 3 na koncu, v tem smislu je besedilo predlaganega sklepa pomanjkljivo, pomanjkljivi sklep. Opozorila sem na mnenje Zakonodajno-pravne službe, da so vaši sklepi v prekoračitvi pooblastil Državnega zbora, nejasni, nepotrebni in pomanjkljivi. Mislim, da sem vse to še enkrat potrdila. Da vam pa moj način govorjenja ni všeč, ste pa že večkrat povedali …

Socialni demokrati (SD)
Gospa Kociper, tudi vas moram opomniti, da ste pozabila na postopkovni predlog …

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ne, ne, jaz sem ga povedala na začetku, predsednik, da prosim, da gospod Tanko spoštuje proceduralni predlog, njega ste opozorili, sem bila prav pozorna, po 2:44, mene se pa po dveh minutah, tako da imejmo enake vatle za vse.
Hvala.

Socialni demokrati (SD)
No, ja, bomo v sekundah merili te vatle, ampak res vas, okej, prosim, lahko rečem, imate možnost, zagotovo boste imeli možnost razpravljati, ker je čas, ki je določen za razpravo, še v takšni količini, da ne bo porabljen tudi pri dveh naslednjih razpravljavcih in postopkovni predlogi, ki to niso, vam bom moral pač vzeti besedo.
Imate postopkovni predlog, ali boste počakal na razdelitev časa?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Bom tvegal, boste pač vzel besedo, če ne bo narobe.

Socialni demokrati (SD)
Imate postopkovni predlog, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospod predsednik, poglejte, zdaj, gospa Kociper je prebrala mnenje Zakonodajno-pravne službe k besedilu zahteve, ni pa povedala, da smo vložili amandmaje k predlogom sklepov, ki so sanirali to zadevo. In Zakonodajno-pravna služba ni napisala mnenja na amandmaje, ki smo jih vložili, pa so jih vseeno zavrnili, ker so bili skladni s tem, kar je napisala Zakonodajno-pravna služba. In očitati nekaj, poslancem, da je mnenje slabo, potem lahko tudi vladi očitamo veliko in na tisto, kar Zakonodajno-pravna služba napiše na predlog vlade, se tudi sanira z amandmaji, tehnologija popolnoma enaka. In ne vem, kaj gospo Kociper in Pozitivno Slovenijo moti pri tem, ko smo mi na zakonodajnopravno mnenje vložili amandmaje, s katerimi smo odpravili pomanjkljivosti, ki so tu zapisane …

Socialni demokrati (SD)
Zdaj, gospod Tanko, velja enako opozorilo, kot prej, to ni postopkovni predlog in nima smisla, da razpravljamo na ta način, ker je resnično čas na razpolago še v nadaljevanju.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospod predsednik, gre za to, da javnost ve, kaj se dogaja v Državnem zboru in očitno …

Socialni demokrati (SD)
Ampak naj bo v skladu s poslovnikom.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Saj bo s poslovnikom, in zato predlagam, da opozorite, razpravljavci, ki razpravljajo na tak način, da zavajajo javnost, da se držijo tudi tistega, kar je bilo dejansko sanirano z amandmaji, naj jih opozorite, da tudi to upoštevajo pri teh razpravah.

Socialni demokrati (SD)
No prav, jaz upam, da smo ta hip izkoristili dovolj možnosti za postopkovne predloge, ki niso bili postopkovni predlogi.
Besedo pa dajem vladi, in sicer, besedo ima gospa Tina Brecelj, državna sekretarka, izvolite.
Tina Brecelj
Hvala lepa gospod predsednik za besedo.
V razpravi je bilo izpostavljenih več stvari. Jaz bom najprej začela s številkami. Pa čeprav je današnja tema tožilstvo, bom vendarle rekla še stavek ali dva o zavezi, ki jo je ta Vlada podpisala s sodstvom. Večkrat je bilo že povedano, da naj bi v zavezi pisalo, torej da je bilo podpisano, da se bodo zadeve na drugi stopnji rešile v treh mesecih. Dovolite mi, da povem kaj konkretno piše v zavezi oziroma kaj točno piše. Piše namreč, da bo na dan 1.6.2014, torej piše kakšni naj bodo na ta dan cilji časi reševanja posameznih vrst zadev. Govora pa je o povprečnih časih reševanja. Mi pa vsi vemo kako se povprečje računa, vključuje enostavnejše in kompleksnejše zadeve. Tako, da toliko samo v pojasnilo. Govora je o povprečnih časih za posamezne vrste zadev na dan 1. junij letos.
Zdaj pa k tožilstvu in številkam. Povedano je bilo, da je v Republiki Sloveniji 9 tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. Natančen podatek, ker če govorimo o številkah, bodimo natančni, je, da je v Republiki Sloveniji 8 tožilcev na 100 tisoč prebivalcev in s takim podatkom se naša država uvršča pod povprečje držav Evropske unije. To torej pomeni, da ima polovica, nekoliko več kot polovica evropskih držav več tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. V enaki skupini, kot Slovenija, torej z enakim deležem tožilcev na 100 tisoč prebivalcev, pa ne s točno enako številko, vendar v enaki skupini, ker so evropske države razdeljene po skupinah, je na primer Nemčija.
Še nekaj bom povedala o številkah. Če govorimo o obremenitvi slovenskega tožilca, lahko povemo, da in če upoštevamo podatek koliko imajo zadev v delu tožilci, ugotovimo, da je slovenski tožilec obremenjen s 650 zadevami. Švicarski tožilec recimo je obremenjen manj, kot slovenski. Torej spet, če tukaj gledamo razvrstitev evropskih držav, je recimo Švica za Slovenijo. Povprečje b Evropski uniji pa je 615. Toliko. Pa še nekaj o številkah. Kar se tiče kvalitete dela, tudi to je bilo danes izpostavljeno, torej kako meriti kvaliteto, tukaj bi rada povedala, da delež obsodilnih sodb, govora je o obsojenih polnoletnih osebah, narašča in je v letu 2012 znašal 82%. Torej ta delež, če gledamo obdobje petih let nazaj, se dviguje.
Kot v vsaki organizaciji, seveda tudi v tožilski organizaciji, ponekod, ne povsod, obstaja možnost za izboljšave, kar priznavajo tudi tožilci sami. In prav zato smo na Ministrstvu za pravosodje v sodelovanju z njimi že pripravili novelo zakona o državnem tožilstvu, torej vse v maneri, vse s ciljem, da se učinkovitost dela slovenskih tožilcev še poveča. Prav tako smo na ministrstvu z namenom še dodatne optimizacije poslovnih procesov na tožilstvu in tudi z namenom, da se tudi na tožilstvu določijo neka ciljna stanja in pogleda kje bi se dalo načine dela še izboljšati, pripravili tudi osnutek zaveze in ta osnutek je tudi v postopku usklajevanja s tožilstvom. Torej, čeprav je bilo že večkrat povedano, tožilstvo dela dobro, učinkovito, vendarle možnosti za izboljšave so in jih tudi intenzivno oziroma z ustreznim tempom iščemo.
Zdaj bom pa zaključila s številkami in povedala še nekaj drugih stvari, ki so bile danes izpostavljene. Začela bom z zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Povedano je bilo, da se ta zakon ne izvaja. Tukaj bi rada rekla, da mi vemo, da veljavni zakon je v uporabi od konca maja leta 2012. Vemo tudi, da finančna preiskava po tem zakonu traja od leta do leto in pol. Finančna preiskava namreč pomeni pregled poslovanja za več let nazaj v Sloveniji in tujini. Torej, kot sem rekla, zakon je začel veljati konec maja lanskega leta in tako je po naravi stvari povsem ustrezno oziroma časovno povem logično, da so bile prve tožbe vložene do konca leta 2013, namreč tri tožbe so bile vložene, hkrati pa je v teku 17 finančnih preiskav po veljavnem zakonu. Ker pa je bilo, to sem v tem prostoru tudi že omenila, s strani tistih, ki zakon uporabljajo, to je sodstva in tožilstva predvsem, ugotovljeno kje bi se ga vendarle še dalo zatesniti oziroma novelirati, da bi bil bolj učinkovit, smo tudi ta napor na Ministrstvu za pravosodje opravili, pripravili novelo zakona, torej da bodo postopki po tem zakonu vendarle še učinkovitejši in ta novela je že v obravnavi v Državnem zboru.
Nadaljujem z razmišljanjem, ki je bilo tudi tukaj oziroma danes tukaj povedano, da je slovensko pravosodje neevropsko. V zvezi s tem bi rada rekla, da v okviru devetih priporočil, ki jih je Evropska komisija dala Sloveniji, sta se dve priporočili nanašali na pravosodje. Ti dve priporočili sta rekli, da je potrebno nadgraditi napore za še, bom rekla, učinkovitejše, hitrejše sojenje v civilnih in gospodarskih zadevah na prvi stopnji. Torej Evropska komisija je napredek pripoznala, ugotovila, vendarle je predlagala še nadaljnje nadgradnje. V zvezi s tem bi rada rekla, da pa na zadnjem obisku, ki ga je imela Evropska komisija pri nas, to je januarja v letošnjem letu, torej začetku letošnjega leta, bilo izrecno poudarjeno, da področje pravosodja ni več oziroma ne bom niti rekla, da ni več kritično, rekla bom, rečeno je bilo, da je področje pravosodja doseglo bistven premik. Torej, pohvaljeni smo bili. Ta pohvala pa je sledila natančni predstavitvi številk o delu sodstva in tudi državnega tožilstva, ko je govora o kazenskih zadevah. Torej, pozitivno stanje, ugodno stanje, pohvalno stanje je na zadnjem obisku izpostavila Evropska komisija. Zadnja objavljena analiza Evropske unije, objavljena je bila v ponedeljek, ta ponedeljek, pa o pravosodnih institucijah v Republiki Sloveniji reče, in o državnem tožilstvu posebej, takole: Slovenija ima dober pravni okvir za boj proti korupciji, prav tako pristojni organi dobro delujejo. Nato pa je dodano še priporočilo, da naj Republika Slovenija ohrani še naprej operativno neodvisnost državnega tožilstva kot dela izvršilne veje oblasti.
Rada bi v zvezi s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice pojasnila tudi to, da te sodbe ne govorijo o tem, da slovenski pravosodni sistem ne deluje, ampak povedo, da v določenih konkretnih primerih iz različnih razlogov, pač, ni bil dovolj hiter, da postopek ni tekel ustrezno hitro. Zato je bil, kot veste, torej z namenom odprave takšnih situacij sprejet tudi projekt Lukenda, tudi številni drugi ukrepi, številni drugi projekti so bili z namenom odprave takšnih situacij sprejeti in se udejanjajo. Na podlagi vsega tega se zaostanki pomembno zmanjšujejo. Sprejet je bil tudi zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ponuja strankam pospešitve na pravna sredstva in seveda tudi možnost odškodnine. Torej, še enkrat, nikoli ni bilo rečeno, da naš pravosodni sistem ne deluje. Povedano je bilo to kar sem pravkar poskušala na kratko ponazoriti.
In še zaključujem z, tudi tukaj danes izpostavljeno dolžnostjo obveščanja ministrstva, torej dolžnost, da državno tožilstvo obvešča ministrstvo na podlagi vprašanj Državnega zbora. Res je, torej drži, da na podlagi poslanskega vprašanja minister lahko od državnega tožilstva zahteva poročilo o kazenskih in drugih zadevah, ki jih obravnavajo. A treba je pogledati oziroma prebrati cel 177. člen Zakona o državnem tožilstvu, ki državnim tožilcem omogoča, da podatkov ne posredujejo. Če bi to škodovalo interesom postopka, tajnosti postopka in zasebnosti oseb. Zato sta ob poslanskih vprašanjih na način ali o konkretni zadevi teče predkazenski postopek zoper določeno osebo tako državno tožilstvo kot ministrstvo lahko v nerodnem položaju. Če bi državno tožilstvo podatke povedalo bi s tem ogrozilo uspešnost postopka, saj bi osumljenca opozorilo, hkrati pa tudi kršilo zasebnost vseh ostalih vpletenih. Če pa državni tožilec ali pa generalni državni tožilec ne odgovori pa je kaj hitro podvržen kritikam, da tožilstvo ne dela ali da politično nekoga brani, ministrstvu pa se pogosto očita, da nima dovolj pristojnosti.
Tukaj bi rada poudarila, da pristojnosti Ministrstva za pravosodje niso in ne smejo biti usmerjevalne o konkretnih zadevah. Že Ustavno sodišče je v začetku lanskega leta, mislim da je bil to februar lanskega leta izrecno povedalo, da je državno tožilstvo sicer del izvršilne veje oblasti vendar je vselej potrebno upoštevati načelo funkcionalne neodvisnosti oziroma funkcionalne samostojnosti, če sem čisto konkretna, državnih tožilcev. Toliko, mislim da sem večino tega, ker je bilo izpostavljeno, uspela pojasniti. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa tudi vam. Besedo ima še predlagatelj in sicer dr. Vinko Gorenak, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Ja, nekaj besede vendarle tudi v odzivu na pravkar slišano… Seveda je res, gospa državna sekretarka, da mora biti tožilstvo samostojno pri odločitvah in tako naprej ampak jaz ne trdim, da vi posegate, niti jaz nisem pa tudi s to zahtevo ne posegamo ampak moramo pa se spomniti zgodovine, gospod Zalar je pa na konkretnem primeru, točno odprtega kazenskega spisa poslal nadzornike iz ministrstva na ljubljansko tožilstvo kjer so nadzorovali lepo odprte spise kar pet mesecev. tako da vidite, tako oblasti posegajo.
Nekaj številk ste navedla, rekla ste, da je Nemčija enaka nam, odnosno da je v isti skupini… Ja, ampak Nemčija ima 6,2. Vi ste rekli, da ima Slovenija 8 tožilcev, lahko, jaz imam podatek za leto 2010 vi ste mogoče rekla podatke za leto 2013, to je meni prav, nikakor pa ne gredo skupaj najine številke pri številu rešenih zadev. Poglejte, saj konec koncev poročilo The European Comission for the Efficiency of Justice pravi, podatke pošiljajo države članice. In leta 2010 je v Bruselj šel podatek, da naši tožilci rešijo enainšestdeset zadev, vi imate pa podatek šesto petdeset, to ne gre skupaj, tako da ti podatki ne bodo točni… / Oglašanje iz klopi./ Aja to imajo pa zaostanke, vi ste šteli pod zaostanke, no rešijo jih pa enainsedemdeset obtožnih aktov.
Res je pa tudi to, veste, da je prvič se je zgodilo da je tudi OECD opozoril na vprašanje našega sodstva ampak jaz sem hotel iti še nekoliko nazaj, prej so bili še nekateri nastopi recimo gospe Potrata pa gospe Kociprove in bom šel kar lepo po vrsti, mi smo lepo slišali takšno lepo predavanje, ampak, poglejte gospa Kociprova, saj jaz sem vam že na odboru pojasnil, morate in se ne morete primerjati gospoda Marolta z gospodom Škrlecem, ne gre. Pri gospodu Škrlecu je sodišče odločilo, da je bilo imenovanje nezakonito in Komisija za preprečevanje korupcije je rekla, da je šlo za korupcijo, Vrhovno sodišče je pa zadržalo. Pri gospodu Maroltu gre za popolnoma drugo zadevo. Gospod Šturm je bil v kazenski postopek poslan zaradi njegovega imenovanja, ta kazenski postopek je pred sodiščem končan in gospod Šturm je bil oproščen.
Drugo, ko smo mi leta 2012 izdali odločbo gospodu Maroltu se je vtaknila komisija za preprečevanje korupcije, ki je rekla, da mu ne bi smeli garantirati vrnitve na pravobranilstvo. To smo spoštovali, odločbo odpravili in mu dali novo odločbo. Ni bilo nobenih kazenskih postopkov, nobenih težav in ni nobena komisija nič presojala. Tudi ta dva primera sta popolnoma ločena, drugačna in kar se tiče imenovanja gospoda Marolta je zadeva popolnoma čista.
Zakaj ne razpravljamo o naravni nesreči. Jaz bi bil bolj vesel če bi, če bi spoštovali vi predsednika Državnega zbora, ki je najprej prosil, da ne govorimo o tem. Ja. O tem bomo lahko razpravljali, ko boste prinesli kakšen zakon na to temo, prej ne bomo mogli, verjetno.
Potem ste rekli, da je problem z zastarelimi podatki za gospoda Fišerja. To, da je gospod Fišer kršil zakon piše v odločbi upravnega sodišča. To da je samovoljno izvrševal oblast piše v odločbi upravnega sodišča in to ni zastarel podatek, ta podatek je star leto dni in nič več, ali veste, recimo, tako da ne morete govoriti, da smo uporabljali stare podatke. Ne, nismo uporabljali starih podatkov, ampak smo uporabljali zelo, zelo točne podatke in aktualne podatke. Uporabili smo tudi podatke o 5 milijardah, namreč za 5 milijard so oškodovani slovenski davkoplačevalci, in vprašali smo ga kaj je v zvezi s tem naredil. On je odklonil, da bi kakorkoli odgovoril na to vprašanje. Njegovi sodelavci pa so povedali, da je do zdaj v obravnavni približno 200 milijonov evrov od 5 milijard. Se pravi, nič nismo imeli kakšnih starih podatkov.
Seveda ne morete mimo vaše bolečine gospoda Janeza Janše. Vi natančno veste, saj ste ja delali na sodišču, da njemu ni bilo treba hoditi na sodišče, takrat kadar se niso izvajali dokazi, ki bi se nanašali nanj. Saj to vi veste, ker ste tam v službi bili, ampak vi morate to seveda ponoviti, zaradi tega da lepše zgleda. Ni res. Njemu ni bilo treba hoditi in ni nikoli izostal – nikoli izostal – neopravičeno. Ali se je opravičil, ker je bil predsednik vlade v tistem času, ali pa je tam bil. Se pravi, to morava kar razčistiti.
To, da on ne priznava odločb sodišč, ste si pa izmislili. To ne drži. Zakaj bi, od kod vam ta podatek, da ne priznava odločb sodišč?! Lahko pa jih kritizira, kot jih jaz in kot jih vi. Vi ste na komisiji zelo lepo kritizirali delovanje tožilstva, ko ste rekli, da že leto in pol mrcvarijo vašega predsednika stranke in nič ne naredijo. Ampak, glejte tako to je. Vi tudi kritizirate in je prav potem da pustite tudi seveda drugim, da kritizirajo.
Govorite o problemih s kadri na tožilstvu. Jaz sem vam številke povedal. Glejte, vi ste zdaj dali 5 milijonov za policijo in tožilstvo, približno, ali 4, 5 milijonov dodatnih sredstev, policija je res izgubila 1500 ljudi v zadnjih treh letih in pol, mogoče štirih letih, tako, da tam jaz ne bom nič kaj rekel, če ste kaj zraven dodali in tudi vem kakšno je tam stanje, da se vozijo s tistimi avtomobili, ki imajo zdaj že po 250 tisoč kilometrov v povprečju, pa so stari 8 let. Tako, da tam jaz nimam kakšne težave.
Kar pa se tiče tožilstva, pa je že drugo vprašanje in tam smo imeli še eno odprto vprašanje na odboru, kot veste, saj ste bili tam tudi zraven. Vodja specializiranega državnega tožilstva je zelo jasno povedal: jaz rabim nove kadre, jaz jih ne morem dobiti na Pravni fakulteti, ne morem jih dobiti na ulici, ampak jih moram dobiti znotraj tožilske organizacije, izkušene tožilce. To je tudi logično, to je povsem logična zadeva, da rabi takšne kadre. Ampak, glejte, te kadre mu lahko zagotovi – kdo – te kadre mu lahko zagotovi samo generalni državni tožilec, nihče drug mu jih ne more zagotoviti, ker generalni državni tožilec lahko da komando, navodila ali kaj že je, navzdol in reče iz Celja toliko, iz Ljubljane toliko, iz Maribora toliko in iz Nove Gorice ali Kopra ali od kod že toliko. In tako bi seveda gospod Harij Furlan imel pokrito specializirano državno tožilstvo in v tej smeri je šel tudi eden od naših sklepov, ki ste ga pa seveda zavrnili ne. A veste tako da to ni pa tudi imenovanje gospe Irene Kuzma, bomo kar direktni. Osem ali devet mesecev na vladi stoji predlog za njeno imenovanje za generalno državno tožilko. Zakaj ni imenovana ta gospa? Zato, ker je s svojimi odločitvami pri tožilskem delu posegla v okolico gospe Bratuškove in zdaj pač ni imenovana in zdaj je kaznovana zato. Če bi se to naredilo v naši vladi bi po mojem imeli tri izredne seje. Tako da smo si na jasnem. To je o tem. Odtekanje informacij je tudi po mojem velik problem, ampak glejte tožilska organizacija in policija seveda morata reagirati na enak način, ker imamo pa iste zakone, ki naj veljajo za ve ljudi. Ampak poglejte v primeru gospoda Jakiča in tega vira iz policije, žvižgača ali kaj že je bil, ki je govoril gospe Žistovi o hišni preiskavi pri gospodu Jakiču so uporabljena vsa sredstva, metode, vse je že uporabljeno. Tudi računalniki zaseženi, telefoni zaseženi domnevnemu žvižgaču v policiji a veste to je problem ne. Ja, ja super, ja se strinjam. Sprašujem pa, zakaj tožilec ni uporabil istih meril pri gospodu Magajni? Zakaj ni uporabil istih meril pri recimo gospodu Prijatelju? Tudi tam so bili vsi kamermani na kraju prej, preden je policija prišla tja. Pri gospodu Prijatelju pa tisti predaji denarja so celo v zasedah čakali kamermani, da so lahko predajo denarja posneli. Če bi tudi v teh primerih tožilstvo reagiralo z enakimi vatli in enakimi merili je prav. Ampak a veste zdaj pa ni enakih meril. Za ene so ena merila za druge so druga merila. Ko je ušla iz tožilstva sodba odnosno obtožni predlog o zadevi patrija in se je pojavil v Mladini ni bilo nobene preiskave. Rekli so, da je to domoljubno dejanje ali kaj že, na Mladini. Glejte to niso enaka merila in to niso enaki vatli za vse in proti temu se seveda upiram in proti temu seveda sem in zato to v naši zahtevi. Zdaj obe sta pa vidve seveda govorili zgodovino zgodovinarjem ste rekla, ja, prav, ampak čisto zgodovino. Čisto zgodovino moramo imeti. Pokopati moramo tiste, ki jih še nismo, pa še kaj. Potem bomo pa lahko to poglavje zaprli pa arhive tudi dali tja, kamor sodijo. Namreč vi ste govorila o njih tudi. Glejte arhivi so odprti od leta 2006. Gre za partijski arhiv, gre za sodniški arhiv, gre za arhiv Službe državne varnosti, SZDL, Mladina pa vse tisto, kar je pač v tistem času bilo. Zlasti pa policija, sodišče sem že rekel in pa služba državne varnosti. Od leta 2006 do danes nimamo enega samega pravnega, fizičnega ali dejanskega problema z nobenim arhivom. Tudi z arhivom predsedstva Republike Slovenije ne in tudi z arhivom nekdanje partije ne. imamo pa en problem. Ta problem se pa imenuje arhiv službe državne varnosti. Samo s tem arhivov imamo probleme. Od leta 2006, ko so bili te arhivi odprti, se te arhive skriva, se te arhive zapira, poskuša se jih zapreti na zakonski način, pa potem ljudstvo odloči, da ne bo tako na referendumu. Skuša se jih zdaj ponovno z zakonom zapirati in zdaj smo spet pred referendumom in človek se vpraša seveda, zakaj to počnemo. Zakaj se to v tej državi dogaja in če vzamemo še en podatek, velja za našo vlado in za vaše vlade. Mi do danes evo pa poglejmo danes na današnji dan nismo izvedli zakona iz leta 2006. Direktor arhiva je na zadnjem soočenju, ki smo ga imeli na Info tv na moje vprašanje in sicer imam pa tudi vloženo poslansko vprašanje je rekel, da en meter arhivov Službe državne varnosti je še pri meni. Kje še pri meni. Se pravi spet ni dostopno. Zakon je pa od leta 2006 popolnoma jasen. Se pravi tu imamo problem in nikjer drugje nimamo problema. Zakaj pa imamo tu problem. Zaradi tega, ker se pomemben del slovenske politike, leve politike boji tega, kar tam piše, saj drugi ni problematično, kaj bi pa bilo drugo problematično. In tu imamo seveda problem.
Zdaj, če sklenem in grem k sklepom. Gospa Kociper ima zgodovinske probleme s sklepi, gospa Potrata pa bi imela oziroma ste imeli metodološke probleme s sklepi. Glejte, s sklepi ni ne metodoloških problemov, s sklepi ni zgodovinskih problemov, s sklepi so lahko samo moralni problemi. Vsi sklepi, ki smo jih predložili so, prvič, v skladu z ustavo, drugič, v skladu z zakoni, govorim seveda o amandmiranih sklepih, mi smo popravili to, kar je rekla Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, mi smo to natančno popravili zadeve in jih predložili tako na komisiji za peticije, kot tudi na odboru za pravosodje. V čem je torej težava, v čem je torej težava, jaz moram zaradi javnosti, moram zaradi javnosti, ker bomo zdaj po mojem nastopu končali, ne bomo glasovali o ničemer, razen pri delitvi časa se bomo še oglasili, kak problem je sprejeti sklep Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje službe državne varnosti, ki je v 80. letih nezakonito skrivala, ugrabljala in morila domače in tuje državljane. Kaj je tukaj narobe? A je to ustavni problem, ne ni, a je tukaj zakonski problem, ne ni, je tukaj moralni problem, ja je. To je torej en moralni problem in jaz ne vem, zakaj ima koalicija s tem problem tak sklep sprejeti, namreč, glejte, saj ne gre za to, vsaj kar se tiče SD-ja, mislim, da ste vi že leta 1996 rekli, da obsojate stvari za nazaj, tako ste vsaj nekateri povedali, predsednik države, prvi, je pisno sporočil, da obsoja tovrstne stvari. Ne, na odboru koalicija reče ne. To je torej moralni problem, to ni ustavni ali pa zakonski problem.
Potem, če gremo, Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije kot vrhovno sodišče, kot tudi vrhovno državno tožilstvo ter policija storijo vse, da se zločini nekdanje SDV raziščejo, njihovim storilcem pa se pravično sodi. Poglejte, a ni to popolnoma v skladu z ustavo. Jasno, da je popolnoma v skladu z ustavo, pravni sistem, cel sistem imamo jasen, policija preiskuje, tožilstvo obtoži, sodišče pravično sodi. V čem je torej problem? Problem je v glavah, da se tak sklep ne more sprejeti in ni drugega problema. Tisto, kar me je pa najbolj zabolelo, oziroma mi je bilo najhujše na Odboru za pravosodje, je pa naslednje, Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse, da bodo svojci prišli do posmrtnih ostankov in da jih bodo dostojanstveno pokopali. Poglejte, tu pa človeku pade vse iz rok. Da pa to nismo sposobni izglasovati, to je pa višek viškov nad vsem, kar človek lahko reče. Jaz sem sklenil, jaz mislim, da tukaj gre za naslednji problem, jaz mislim, jaz sem prej govoril o sodelavcih službe državne varnosti, bom že še kaj napisal tamle gor na spletno stran, pa sem že objavil, ampak glejte, problem je tam, kjer je rekel pokojni dr. Trontelj, ki je kot zdravnik psiholog obravnaval morilca, tistega, ki je naročil umore. Ko je prišel k njemu je rekel pa takole, vsako noč prihajajo oni, ki sem jih dal ubiti, hudo mi je, vsako noč ni prihajajo pred oči in me mučijo, bojim se umreti, čakajo me. Poglejte, jaz sem prepričan, da se bo tako počutil vsakdo izmed nas, ki teh sklepov ni podprl. Mi smo te sklepe podprli. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Ja, replika, mag. Majda Potrata, izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Gospod Gorenak je neprvič povedal neko neresnico in sicer je trdil, da so bili na komisiji za peticije včeraj predloženi amandmirani sklepi. Komisija za peticije je kot gradivo dobila izvirno besedilo, ni mogla o ničemer odločati, ker je matično delovno telo zavrnilo sklepe. Ničesar nismo dobili in je to popolna neresnica. Leta 1995 smo socialni demokrati na kongresu v Slovenj Gradcu obžalovali vse žrtve povojnih pobojev, itn. V deklaraciji je vse to omenjeno. Če je pa gospodu Gorenaku zaradi političnih razlogov treba vedno znova opozarjati na to in ponujati sklepe, je pa to problem Slovenske demokratske stranke, ki uporablja nekatere žalostne, tragične, nepotrebne dogodke iz zgodovine zato, da vedno znova obračunava s svojimi političnimi nasprotniki ali tekmeci. To pa je zavržno dejanje. In biti levičar ni sramota in ni prepoved… /Izklop mikrofona./

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker pa čas določen za razpravo še ni potekel, ugotavljam, da je izražen interes za razpravo in bom na podlagi prvega odstavka 71. člena poslovnika, vas pozval k prijavi za razpravo.
Prijavljenih deset. Vsak ima na razpolago 5 minut.
Prvi ima besedo gospa Renata Brunskole.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi! Današnja seja je takšna seja za katero bi si želela, da bi jih bilo v Državnem zboru čim manj. Namreč seja delovnega telesa je podala svoje odločitve in žal mi je, da se je danes razpravljalo ponovno o predlaganih sklepih, kateri niso bili sprejeti. Poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije smo tisti, ki lahko odločamo o zadevah za katere poznamo, imamo gradiva in v konkretnem primeru je šlo za razpravo o zgodovini in kot je že danes poudarila kolegica Kociper, o zgodovini naj odločajo, naj razpravljajo zgodovinarji, strokovnjaki, o arhivih tisti, ki so strokovnjaki na področju arhivov.
Poslanke in poslanci Državnega zbora smo dobili zaupanje državljank in državljanov in v danih okoliščinah, da ne zaidem iz področja o katerem je govorila točka, menim da imamo v Republiki Sloveniji takšnih točk in takšnih tematik o katerih bomo v naslednjih tednih in mesecih še kako veliko razpravljali, predvsem razpravljali zato, da bomo Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom Republike Slovenije zagotovili večje upanje v prihodnost in zaupanje. Nisem vesela ob današnjih razpravah, ki sem jih imela priložnost slišati in želim si, da bi tovrstnih razprav bilo čim manj, predvsem pa si želim tudi, da bi ohranili nivo razprave na tej točki, da ne bi šli na osebne žalitve, na žalitve ljudi, ki jih danes tukaj ni z nami in se torej tudi ne morejo braniti in predvsem pa, da poslanke in poslanci Državnega zbora ne glede na koalicijo ali opozicijo, poskušamo izpeljati in sprejeti tiste zakone, kateri bodo Republiko Slovenijo popeljali iz krize in dali mlajšim rodovom ponovno zaupanje v delo politike. Zatorej sem zadovoljna v toliko, da matično delovno telo ni sprejelo sklepov temveč, da se zadeve rešujejo tam, če je kdo odgovoren za kakšna dejanja, kjer je njihova pristojnost. O tem naj odločajo organi pregona, o tem naj sodijo pravosodja in če je bila komu storjena krivica, če je kdo storil kaznivo ali kriminalno dejanje, naj za to odgovarja, vendar o tem ne moremo soditi, odločati poslanke in poslanci državnega zbora. Mi imamo lahko samo politično odločitev. Tovrstne odločitve, katere pa so nekateri od predlogov sklepov peljali v smer, kjer je izven naših pristojnosti, izven našega vedenja, pa so tisti, s katerimi se ne morem strinjati.
Predlagam, da v prihodnje poskušamo biti tudi s časom vsi čim bolj realni. Čim bolj tudi v tej smeri skrbni. Ljudje mislijo, da smo danes tukaj zato, da smo plačani po urah, pa nismo. Poslanke in poslanci smo poslanke in poslanci državnega zbora 24 ur na dan, vse dni v letu in to delo si želim, da vestno in korektno opravljamo in da ne žalimo drug drugega, niti drugih ljudi. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Besedo ima gospod Branko Kurnjek.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.
Pravzaprav se strinjam s svojo predhodnico, gospo Brunskole, da bi morali delovati tako, kot je povedala. Ampak kljub vsemu zaradi korektne obveščenosti javnosti, kot je predhodnik malo pred menoj govoril, bi pa le želel povedati nekaj glede glasovanja. Najprej kar se tiče glasovanja včeraj na komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, naj bi izglasovali seznanitveni sklep, da smo seznanjeni s sklepi, ki naj bi bili povedani, moram povedati, da sklepi na seji niso bili omenjeni niti z besedo in da sem jaz predlagateljem predlagal, da to naredimo tako, da povemo, da smo seznanjeni z gradivom v katerem so bili pa ti sklepi seveda navedeni, pa se s tem predlagatelji niso strinjali. Treba je tudi reči, da v bistvu gradivo, ki je bilo podano pravzaprav se na samo vsebino sklepov praktično v ničemer, vsaj večji del, ni nanašalo.
Druga stvar, če se vrnem malenkost v preteklost, na dve komisiji za peticije, ki smo jih obravnavali tudi glede področja delovanja SDV-ja, bi želel povedati, da smo na samem začetku, vsaj jaz osebno povedal, da v primeru, če so bile podane ovadbe in to je bilo eksplicitno rečeno, mi nismo bili pristojni, da bi v takšnem trenutku odločali o takšnih stvareh. To je bilo jasno in glasno povedano, pa se predlagatelji v bistvu z nami niso strinjali in seveda se je seja odvila tako, kot se je odvila. Če bi bili predlagatelji dobronamerni s svojimi sklepi na tistih dveh komisijah, moram povedati, da so prišli sklepi na mizo nas ostalih poslancev nekaj minut pred koncem seje. Torej tistih 6 sklepov predvidevamo, da je bilo dosti prej napisanih seveda z nekim namenom. Če bi bilo to narejeno prej, bi o tem lahko debatirali, bi se o tem lahko pogovorili, bi lahko mi imeli že pred tem tudi kakšne drugačne formacije. Glejte, vi ste razpolagali tam z nekimi informacijami, kot jaz, niti 40 let star človek, nikoli v življenju slišal nisem. In na podlagi tega, na podlagi gradiva, ki ste ga dali, ki je bilo ne samo pomanjkljivo ampak takšno, na podlagi katerih se sklepov ni dalo sprejeti, meni očitati, da nečesa nisem sprejel, glejte je res nedostojno.
Je pa nekaj res. In smo se pogovarjali tudi o tem, tudi sem jaz predlagal, ne zapovedal gospodu Gorenaku, kot je meni potem očital, predlagal, da v takšnem primeru, če seveda veste neke podatke, dosti več zgleda, kot jaz, dajte predlagati ustanovitev preiskovalne komisije, katere pristojnosti se seveda popolnoma drugačne, kjer pa lahko igrajo tudi tisti, ki so člani, vlogo sodnika in pa tožnika in naj se tam te stvari pokažejo. In gospod Gorenak je povedal, ja mi bomo to dali, če bomo želeli. Kaj to pomeni? Ali v bistvu gre za politično preigravanje? Ali gre dejansko za namen, da se določene stvari pokažejo takšne, kot naj bi bile, kajti pozor, jaz ne vem ali so se dogajale likvidacije s strani članov SDV-ja, ali so se dogajale v Sloveniji, kdo jih je izvajal, kdo je bil žrtev, jaz tega podatka nimam in na podlagi ničesar ne morem o ničemer odločati. Jaz upam ,da to razumete tudi vi na drugi strani, na podlagi ničesar jaz ne morem, jaz ki v življenju človeku lasu nisem skrivil in seveda, nikomur ne odrekam dostojanstva dostojnega pokopa ali kar koli človekove pravice človeku pristajajo name leteti, ker ste me dostikrat omenili tudi kot člana koalicije, ki tako ali tako ravna je nedostojno.
Pa še glede anonimnih pisem, strinjam se z gospo Jerajevo, ki je rekla, ja žalostna je država v kateri morajo biti anonimna pisma. Ljudje se ne bi smeli bati z imenom in priimkom povedati kaj jim leži na duši oziroma kaj bi nekdo drugi naj storil nezakonitega. Tako bi moralo v naši državi funkcionirati.
In pa še to, tako predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti kakor tudi ostali člani komisije in tudi gospod Vinko Gorenak, ki sicer ni član te komisije je pred nekaj dnevi dobil v nabiralnike pošto v kateri se nekateri anonimno seveda, kjer je govora o nekih likvidacijah, ki naj bi se zgodile celo po osamosvojitvi. Poglejte, mene je to šokiralo. Ja, naslovnik ste navedeni v pošti, ki sem jo jaz dobil, povem vam, da piše notri, zdaj če ste jo dobili ne vem ampak, poglejte, morda bi potem bilo pametno tudi o tem kdaj razpravljati, če takšne informacije držijo je to grozljivo. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Besedo ima gospa Maša Kociper, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Glede na to, da mi je predstavnik predlagatelja namenil kar obsežen del svojega zaključnega govora se oglašam še enkrat. Jaz z gospodom dr. Gorenakom z užitkom kdaj izmenjam kakšne argumente, nedvomno je strokovnjak na temu področju ki ga pokrivava, pozna zlasti delovanje policije, tožilstva, na koncu je bil celo minister zato področje. Ne maram pa, kadar ta debata ni strokovna ampak postane diskretirajoča, se pravi da diskreditira. In kot vedno znova povem, ne maram da se pogovarjamo o konkretnih ljudeh, ki niso prisotni in, ki se ne morejo braniti.
ampak preden nadaljujem, najprej eno pojasnilo, ker nisem prišla do replike; rekel ste, gospod Gorenak, da sem kritizirala državno tožilstvo na seji odbora, da že leto in pol mrcvari gospoda Jankovića. Mislim, da tukaj se pa moram oglasiti in pojasniti morebitnim gledalcem, ki še vztrajajo pri tej seji da seveda nikakor ni bilo da bi uporabljala ali te besede ali takšno vrsto kritiko. Jaz sem, ko sem razpravljala o težavah na državnem tožilstvu govorila o tem kaj jaz vidim kot težavo in povedala sem, da vidim kot težavo to, o tem je bilo govora pri uhajanju informacij, da se zgodijo takšne zelo medijsko odmevne hišne preiskave, kjer so novinarji že pred vrati, še preden pridejo predstavniki policije in tožilstva, nato se pa leto in pol nič ne zgodi in ta oseba je v temu času pod seveda sumom storitve hudega kaznivega dejanja kar pomeni zelo, zelo hud poseg v osebnostne pravice te osebe, hkrati pa kot pri uhajanju informacij tudi takšni dolgi postopki zelo negativno vplivajo na kvaliteto kazenskih postopkov, na potek postopka ko se lahko pričam ali vmes kaj zgodi, zbolijo, odidejo, odpotujejo, pozabijo ali pa se pripravijo na zagovor in potem seveda postopek nima smisla. Na ostalo jaz niti ne bi odgovarjala, nima smisla.
Bi se pa na koncu odzvala na eno zadevo; predlagatelj nam poskuša zelo čustveno v tej razpravi v kateri sem že povedala kaj mislim na koncu servirati predlog šestega sklepa in kot najhujšo grozo na svetu problematizirati to, da ne sprejmemo sklepa v katerem bi Vlado Republike Slovenije pozvali, da stori vse potrebno da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in jih bodo lahko končno pokopali.
Poglejte, to se mi pa zdi resnično sprevrženo. Jaz ne rabim nobenega sklepa SDS, da si želim, da bi svojci in potomci našli neke posmrtne ostanke nekih oseb, ki jih pogrešajo in mislim isto za tiste, ki so bili ubiti v 2. Svetovni vojni ali po njej ali vmes ali pred ali po ali kadarkoli, vsi si to zaslužijo. In to, da nam na neke sklepe s katerimi hočete interpelirati vrhovnega državnega tožilca, na koncu nalepite nek sklep, za katerega mislite, da ga ne moremo zavrniti, to čutim kot izjemno sprevrženo in prisilno. Jaz ne rabim sklepa nasprotne opozicijske politične stranke, da menim, da morajo biti posmrtni ostanki ljudi najdeni in dostojno pokopani. In tudi Vlada ne potrebuje in ne bi smela potrebovati takega sklepa in ga tudi ne rabi, ker sem že večkrat povedala, da to spada v okvir pristojnosti tistih, ki se s tem ukvarjajo. In kot relativno mlada oseba, čeprav deleč od tega, da sem prav mladenka, se ne pustim zvleči te zgodbe stare 40 in 50 led o SDV in likvidacijah in ne vem kaj vse. Če vas to tako zelo veseli in intrigira in ne ve kaj, potem to počnite. Meni se zdi, da to zlorabljate v politične namene in se počutim zelo zelo slabo, ker bi se raje pogovarjala o prihodnosti, o tem kaj lahko naredimo, morda o tem pri čemer lahko stopimo skupaj, ne pa da vedno znova pogrevamo za nazaj ravbarje in žendarje in partizane in bele in črne in rdeče. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Besedo ima gospod Mirko Brulc.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Poglejte, pravzaprav bi se morali opravičiti volivkam in volivcem zato, da danes zapravljamo čas že cel dan in razpravljamo o vsem mogočem, za kar pa ni kriva Socialna demokracija, ampak nekdo drug. Pravite, kaj je z naravno nesrečo. Na Odboru za kmetijstvo smo včeraj sprejeli skupaj z opozicijo ustrezne ukrepe za spremembo zakonodaje, ampak mi imamo interpelacijo Pikala, pogovarjali se bomo o zamenjavi himne in še kaj. Interes je, da država ne funkcionira, in da opozicija nagaja. Poglejte, zapomnimo si, tožilec mora biti samostojen in pika. Niti minister, nihče drug nima pravice tožilca preganjat kakorkoli že. Če dela narobe imamo za slabo delo tožilca tudi mehanizme, ki pa niso tu v parlamentu. Ne bom našteval kaj vse, ampak nekateri tožilci so že izgubili službo, so šli drugam in tako dalje, bili t udi kaznovani in tudi v postopkih so. Poglejte, če policaj prekorači svoja pooblastila, kaj to obravnavamo v Državnem zboru? Če zdravniku po napaki umre pacient, obravnavamo to v Državnem zboru? Zakaj prav na tožilstvo posegate? Interesi so seveda veliki. In rušenje ostalih vej oblasti v državi je na vrsti. Seveda je Masleša naslednji, potem je varuh človekovih pravic je bil že na odboru imenovan, pa da ne govorim še kdo in tako dalje, po vrsti. Vse je treba, zato da bo pritisk na te organe, da ne bodo upali delati po svoji vesti in v skladu z zakoni.
Kolega Horvat je že zjutraj rekel, ja nimamo podatkov o delu državnega tožilstva. Pa seveda ne. Ta dokument ne razkriva situacije, ni nobene analize narejene, noben ni te analize, če bi bila strokovno pregledal, pripravil gradivo za Državni zbor in potem bi rekli, to in to je treba spremeniti na področju zakonodaje. Mi vemo, da nismo zadovoljni s tožilstvom, da želimo, da bi več delali. Ampak tako kot delajo zadnja leta, ljudje dragi, če bi delali to pred 10 leti mi ne bi imeli take luknje in še marsičesa ne.
Dr. Fišerju se očita marsikaj, ampak zapomnite si, on ni obsodil nikoli nobenega. Potrebno je, ja gospod Jerovšek, poudariti je potrebno, da je bil vedno tožilec, da državni tožilec, njega veže legaliteta, ve se da je to, da mora sprožiti, obtožiti osebo, če so dani za to pogoji in potem sodnik sodi, ne pa tožilec. In krivdo ali ne krivdo določi sodišče, ne tožilec. To, kar se je sedaj zgrnilo na dr. Fišerja je seveda ena interpelacija, skrita v nekem dokumentu, ki je tukaj tako kot je oziroma gradivo, ampak to je interpelacija ali pa lustracija, kakorkoli hočete. In ponavljam, Masleša je naslednji in tako dalje. Ta veriga bo šla, seveda, naprej.
Poglejte, v Državnem zboru smo sprejeli nekatere zakone, ki posegajo na to področje, da bo lažje prišlo do zaplembe premoženja, da bo tudi tisi, ki so naredili te luknje, ostali, danes smo jih že naštevali, pa ne bom ponavljal imen, tudi ti prišli na vrsto in čakajo na vrsto in končno doktor Fišer si ne dovoli, da bi kdorkoli na njega pritiskal zaradi kakršnegakoli imena, zato da se ubrani tega pritiska je pravilno, da je tudi kdaj grob do poslancev, ker mi imamo tukaj svoje delo, ne pa v tem, da bomo rekli, ja zakaj pa Pepija niste že zaprli, zakaj pa ste onega spustili in tako dalje. To ne sme biti razprava, ampak v gradivu so take ocene veste, poimensko, kaj je kdo, kako je kdo sodil. Kako lahko jaz Mirko Brulc ocenjujem delo enega tožilca, če je prav sodil ali ni. In takih nas je tukaj cela vrsta. Jaz ne mislim, da lahko končamo s to razpravo, škoda osem ur in pol je bilo dela in koristi. Ta država niti enega promila ne bomo imeli, da bi imeli za to boljše gospodarstvo, boljše razvojne poti in tako dalje. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. V tej fazi ni replike. Besedo ima magistrica Majda Potrata.

Socialni demokrati (SD)
Hvala za besedo gospod predsednik. Meni se zdi popolnoma razumljivo, da smo na dveh bregovih, ko govorimo o delu tožilstva in če je osrednja oseba bila pač zagovornica umestitve tožilstva v Ministrstvo za notranje zadeve, verjetno ne more soglašati z načinom dela in s to odločitvijo, da se je tožilstvo vrnilo pod ingerenco Ministrstva za pravosodje. Sama se do besedila, ki ga dobim, vedno opredeljujem tudi s stališča tistega, kar mora besedilo, ali zahteva za sklic nujne seje ali izredne seje vsebovati in povedala sem, da v tej zahtevi vidim temeljno metodološko težavo v tem, da besedilo, da gradivo, ki ga imamo ni zvezano s poimenovanjem točke dnevnega reda, se pravi s tezo in da je zato v neskladju in nemogoče izpeljati predlagane sklepe. Od tod naprej je pa zame nesprejemljiva argumentacija, da so sklepi moralne narave. Od kdaj pa. Zakonodajno telo odloča po morali. Po etiki ja. Upam da ločite razliko med etiko in moralo. Po pravu, po ustavi, po zakonih se moramo odločati in sklepi, ki so bili predlagani so presegali pristojnosti, so posegali in bili formulirani na način, da tega ni bilo mogoče podpreti. In zdaj ne samo zdaj ob tej seji ampak tudi že ob dveh izpeljanih na Komisiji za peticije se na nas pritiska tako silovito z moralnimi diskvalifikacijami, da to posega v posameznikovo itnegriteto. To je za delo državnega zbora slabo. Zaradi tega, ker je nemogoče zadržati neko digniteto v ravnanju in hkrati tudi tisto, o čemer sem že govorila, da je poslanec za enkrat kazensko ni odgovoren za tisto, kakor se odloča in glasuje in ga nima nihče možnost klicati na odgovornost za tisto, kako glasuje. Da so vlagatelji drugačnega mnenja kot smo mi, da presojajo drugače in da svoje gradivo presojajo kot ustrezno in argumentirano se razume samo po sebi zaradi tega, ker vsak kovač se ve kaj in zdaj če gremo naprej. Poglejte to kar se je včeraj dogajalo na komisiji za peticije, kjer je gospa predsednica sklicala zainteresirano delovno delo po tistem, ko matično delovno telo ni sprejelo nobenega sklepa in se mi nismo mogli o ničemer dogovoriti in ji ni bilo mogoče dokazati, da se pogovarjamo o lanskem snegu, oprostite, o lanskem snegu zaradi tega, ker nismo imeli možnosti odločati o tem, ali podpiramo sklepe, ki jih ima matično delovno telo, ali imamo k njim kaj pripomniti, zato ker sklepi na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti, se na njej predlagateljem tega ni dalo dopovedati, pa gre za kršenje poslovnika. In še več, jaz sem si večerni posnetek na tretjem parlamentarnem programu ogledala, ker v drugem delu seje nisem bila, pustimo zdaj ta detajl, da so o meni govorili, ko me na seji ni bilo, ampak gospa predsednica je trdila, da bo sprejeti sklep del poročila o delu komisije, ampak sklep ni bil izglasovan, trije glasovi za, štirje glasovi proti, kaj bo del poročila peticijske komisije, to pa so že nedopustna dejanja. In še enkrat povem, moralno obsojanje poslancev za njihovo ravnanje oziroma glasovanje je v tem postopku nesprejemljivo in zavržno, zato ker sem že nekajkrat povedala, da je Državni zbor sprejel zakone, po katerim je žrtvam že bilo odmerjeno nadomestilo in /Izklop mikrofona./ zakon še ni zaprt.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Besedo ima gospod Jože Tanko.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za besedo.
Moram reči, da sem nad tole razpravo kar nekoliko razočaran, vsako delovno telo, tudi zainteresirano, lahko sprejme sklepe in jih predlaga naprej v postopek. Nobene težave ni in nobenega zadržka in morda bi bilo dobro, morda bi bilo dobro, da bi tiste sklepe, ki so bili predlagani in na delovnem matičnem telesu in na zainteresiranem, vsaj z vidika pietete poskušali nekoliko razumeti in podpreti, gre za elementarne civilizacijske norme, praktično, pri teh sklepih.
Zdaj tu poslušamo stalno očitke o tem, da bi se radi pogovarjali o prihodnosti. Ukrepov za prihodnost ni, razen zadolževanja, nobenih ukrepov za prihodnost vlada ne predlaga, mi smo žrtve te koalicije in radi bi sodelovali pri oblikovanju rešitev za naprej, ampak ne moremo, sistemske ukrepe, interventne ukrepe, če želite, kakršnekoli druge lahko predlaga vlada, in teh ukrepov ni. Vi predlagate samo ukrepe za sedanjost, ampak to so davčni ukrepi, to se pravi tisto, kar bo ljudi še obremenilo.
Bi pa rad spomnil na nekatere stvari, ki se mi zdijo pomembne pri tej točki dnevnega reda. Danes smo slišali izjavo generalnega državnega tožilca, da se gre opozicija lustracijo institucij. Nemogoče. Ukrepe sprejema vedno večina in če govorimo o lustraciji, potem pomeni, da je to nek ukrep, ki mora biti večinsko sprejet. In tako grobo podtikanje ne sodi nekemu funkcionarju v tej državi, celo najvišjemu funkcionarju ene izmed struktur in se hvali celo s tem, da je bil ustavni sodnik. To je neverjetno.
In drugi očitek, ki si ga je privoščil danes ali včeraj, danes je bil publiciran, je pa to, da se SDS maščuje za svoje pravne poraze s pomočjo politike. To je izjava, ki ne sodi, ki ni primerna za generalnega državnega tožilca. Še toliko bolj se mi zdi to neprimerno, če vemo za ta primer Fišergate 1, ko je pravzaprav na osnovi nekega zahtevanega postopka ene izmed tako imenovanih neodvisnih institucij naredil neko komisijo, v kateri so vsi možni vrhovi teh institucij, to gre za neko preiskavo, za neko parcelo v Trenti pri predsedniku naše stranke.
Vendar ko naprej gledamo, odnos do kriminala pa vidimo, da tistega pravega kriminala, pa naj gre to za gospodarski ali bančni kriminal se ga lotevajo le delno, parcialno s posamičnimi primeri, da se intenzivno ukvarja s posebnimi in multidisciplinarnimi skupinami pri namišljenem kriminalu, ki ga obesijo našemu predsedniku, da se ne naredi pa popolnoma nič pri recimo raziskavi političnih umorov, »nothing«, nič, popolnoma nič. Da je stvar še bolj zapletena in še hujša je generalni državni tožilec z ugotovitvijo upravnega sodišča kršil zakon in mu je očitalo nezakonitost in zlorabo oblasti. Upravno sodišče, se pravi je akt sodne veje oblasti. In kaj seje zgodilo? Ali se je v tej državi, kakšen organ, ki je odgovoren za to da veje oblasti delujejo zakonito zganil in naredil kaj državno tožilski svet v temu primeru? Če se za generalnega državnega tožilca ugotovi, da je storil nezakonito dejanje bi se morali sprožiti vsi mehanizmi v tej državi pa državno tožilski svet ni ukrepal, vlada ni ukrepala, koalicija ne predlaga nič. Torej očitati, da se nekaj gremo je nekaj hudo narobe.
In očitno so tisti, ki so pravi in celo na vrhu piramide odločanja, storijo nezakonito stanje so v določenih primerih celo zaželeni na teh funkcijah. Očitno. In kako naj pričakujemo od institucije tožilstva, če v takšnem primeru ni reagirala, da bo delala tako kot je za vladavino prava pričakovano v tej držav državi? Kako? Da bo do vseh enaka. Nemogoče, v temu primeru je ravnala drugače, da bodo vsi procesirani po nekih normah, nemogoče. Ker imamo ene in druge, nekatere, ki se postopki ne začnejo in druge, ki jih povozijo v nekaj sekundah in tako naprej. In to je tragedija ali pa žalost tega trenutka.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa, gospod predsednik.
No, nekateri so nametali nekaj nesprejemljivih tez in odšli v ne napovedano obstrukcijo ampak pustimo to. Gospod predsednik, iz tega mesta, kjer so zlorabljali današnjo razpravo vas proceduralno pozivam, da za ponedeljek skličete izredno sejo Državnega zbora v katerem vlada poroča o stanju v državi o naravni katastrofi. To bi morala že zdavnaj storiti, jaz sem pričakoval, da bo vsaj včeraj to storila, zamuja ampak vi bodite v imenu Državnega zbora na nivoju in skličite sejo. Lahko tudi v nedeljo, da ne bomo jutri ker je praznik, v nedeljo tudi lahko, bom tukaj. Toliko za začetek.
Zdaj pa, danes je bilo najprej bi moral gospodu Brulcu, ki mi je podtaknil, kot da sem jaz govoril da je gospod / Nerazumljivo./ koga obsodil. Jaz zelo eksaktno vem za katero stvar se gre, sem ga že k temu pozival, da je ovadbo napisal 1977 leta zoper tiste, ki so se poklonili na morišču. Zdaj, če bi bilo to ista legaliteta, ista morala bi danes ovadil proti gospodu Stanovniku, ki je storil ravno isto. Jaz upam, da zdaj gospoda Stanovnika ne bo preganjal sodno zaradi tega ker je to storil. Ali morda? Ne vem.
Zdaj potem so bile tudi nekatere stvari tako vmesno / Nerazumljivo./ se čudim gospe Jelušičevi, da je na nek način našo stranko obsodila, da je, ko je bila na oblasti šla pospraviti kakšne arhive Udbe. Mislim, to je norost. Arhivi Udbe so prejšnji sistem, prejšnja oblast pospravila zelo temeljito. Zdaj pa jih je groza ker je od 5 5 kar se še nekaj pomika vidno vso grozljivo ravnanje takratnega režima in to če hočejo preprečiti z zapiranjem arhivov.
Zdaj, bilo je tudi na zelo čuden način rečena resolucija evropske ljudske stranke, kakšna da je… Poglejte, pa da to ne bi smeli pozivati. Poglejte, glede Pussy riot je levica pa tudi vsa Evropa izjemno pritiskala, resolucije sprejemala in bila učinkovita. Putin je moral za olimpijske igre pravzaprav dvigniti roke. Ja potem je tisto tudi protizakonito, saj za ene je dovoljeno, za druge pa ne. Sami s sabo so v nasprotju. Potem, kolegica Kociprova je rekla, da sprejemati sklep o pravici do groba, da je to sprevrženo v tem državnem zboru, pa da ne rabi takega sklepa, da ve, da se morajo biti posmrtni ostanki pokopani. Ja, ona morda ve, samo noče, da ta država poskrbi, da bodo zvedeli kje so posmrtni ostanki, saj v tem je štos sklepa. Saj svojci bi že pokopali, če bi vedeli, pa se ne ve za številne, za ker je en Bisterčan tudi dachavska žrtev, pa tudi ne vedo svojci. Pa mnogi ne vedo. In to pa moramo to zavezo narediti, da naj tisti partnerski funkcionarji, ki so sklep recimo takrat sprejeli, koga je treba likvidirati pa ugrabiti, pa še tisti živeči navedbodajalci, naj vsaj to povedo kje so posmrtni ostanki. To pa je civilizacijsko. In če je to sprevrženo za gospo Kociprovo, pa za to koalicijo, potem nam bog pomagaj. Pa kaj bo Evropa rekla, ko bo to slišala, da je to sprevrženo?
Potem odtekanje informacije je bilo problem, …/nerazumljivo/… kot da je zdaj iz sodišč in tožilstva samo eno. Glejte, bodite dosledni. Tudi to, da je upravni odbor podelil gospodu Možini, je bila …/znak za konec razprave/… zaupna informacija takrat in še do danes in drugih, ne vemo. To so pa spravili ven, to je pa vse v redu, da so skušali narediti medijski umor narediti nad njim. To pa je v redu, ker je pač politično druge strani, tam je pa vsakršna stvar legitimna in pozitivna in so jo hvalili in pisali naročene kolumne novinarji in ne vem kaj. Ja glejte, mi se borimo ravno proti tej dvoličnosti. In zato …/znak za konec razprave/… državno tožilstvo transparentno, da ukrepa do vseh enako in da se začne lotiti tega bančnega ropa enkrat.
Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala tudi vam.
Dr. Vinko Gorenak ima naslednji besedo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, hvala lepa.
Zdaj, moram reči, da skoraj nobenega več ni, ki bi mu kaj lahko odgovoril. Poglejte kako sprenevedanje, popolno sprenevedanje. Gospa Potrata pravi: mi smo že sprejeli zakon, po katerim jim pripada nadomestilo. Ja koga in komu? Če ga je avstrijska policija tega fanta vodila kot iskano osebo do prejšnjega meseca. Kako? Kako, če svojci sploh ne vedo kaj je bilo z njim, če ga 40 let pogrešajo. In uporabljati zakon za žrtve vojnega in povojnega nasilja in v to vpleta žrtve službe državne varnosti. To dvoje sploh ni povezano. In jaz ne vem, jaz ne morem drugače reči predsedniku, kot to, da se je zlagala, čeprav je zdaj tukaj ni.
Zdaj, v nadaljevanju pa naslednje. Gospod Brulc je, jaz bi zelo rad prebral sedaj en mail, ki leti na gospoda Brulca in je prišel z njegovega okolja, pa ne bom tega naredil zato, ker ga ni tukaj. Ampak poglejte, opozicija nam nagaja, je rekel, opozicija nam dela težave in tako naprej in tako naprej, namesto, da bi nam pomagala. Mi smo v prejšnjem mandatu vložili 200 zakonov, 200 zakonov v treh letih. Niti eden ni bil sprejet. Niti eden ni bil sprejet. Zakaj bi pa potem to počeli? Slabo delo tožilcev in za slabo delo tožilcev je predpisana kazen, je rekel. Ja, glejte, tožilec je ravnal nezakonito. In kaj zdaj? Tožilec je ravnal koruptivno, kar še ni pravnomočno, ampak nezakonito je pa že ravnal, dr. Fišer. To je ugotovilo sodišče. Kakšna kazen ga je doletela? Nič. Tožilstvo je že ravnalo narobe v zadevi Tovšakove, kar bodo davkoplačevalci plačali 16 tisoč evrov. Je kakšna kazen doletela koga? Nobenega, nobena kazen. Fišer ni nikogar obsodil, da seveda jaz sem na seji odbora rekel, da je bil sodnik, bil je pa tožilec v tisti isti zadevi, saj vsi vemo, da se lahko človek zmoti. Ampak v tisti zadevi, ko je obtožil duhovnika in tisto gospodinjo in sta bila potem oba duhovnika seveda obsojena in naredili strokovno napako. Zakaj? Ki jo je odpravljal leta 1995 Vrhovno sodišče, ki je reklo, da tisto ni bilo kaznivo dejanje miti po stari zakonodaji. Se pravi, ni ravnal zakonito in je naredil napako in se mu ne zgodi nič in se na sejah odbora z nami zajebava, trdi da bi mogel biti prisoten na seji Državnega zbora, nas uči, da je ne vem kaj vse, itd. Zamenjati ga pa tako ali tako ne moremo. Tudi minister ne. Ker je prejšnji minister spisal tak zakon. To natančno vemo.
Potem je bilo govora, ne vem kdo je že govoril o tem… Ja, vi ste govoril, mislim da o tem tajnem vstopu pa o nekih umorih v 90. letih, da nekdo o tem piše, o neki anonim… Ne vem. Mislim, da je, ali pa niste. Saj je vseeno. Nekdo je o tem govoril. Ta blog piše gospod… Ta blog piše gospod Mitja Kunstelj. Obsojen za mamila, obsojen za kazniva dejanja, ne vem kaj vse, v ZDA so mu prepovedal blog, ukinili so ga oziroma blog v Sloveniji, financiramo ga pa, država. No, to je v redu. Država mu ga financira skozi bolnico Celje, občina Celje in nekatere druge organizacije. Ampak od tam imam jaz osebne stvari in bova osebno na sodišču skušala te zadeve urediti, posebej pa ne kaže verjetni, ker bo jutri napisal, da ste vi morilec. Pa ne bodite presenečeni, če boste sebe zasledil med morilci, ker je to sposoben napisati in to ne kaže kaj veliko se ozirati na njega s temi njegovimi blogi.
Potem je bilo veliko govora o tem, to pa zdaj moram, gospa Kociper je seveda govorila o tem, da je to sprevrženo dejanje. Sprevrženo dejanje, če mi predlagamo sklep, da naj država pomaga najti kosti. Ali je to sprevrženo ravnanje? Za mene je sprevrženo dejanje tisto, da nekdo ni sposoben glasovati za tak sklep. Prej je to sprevrženo dejanje in nič drugega. Tako, da jaz sem globoko prepričan, da ne glede na to, da na seji niso bili sprejeti sklepi oziroma na odboru, tako da danes ne bomo morali o njih glasovati, je vendarle prav, da smo na to temo spregovorili in da je prav, da smo tudi to temo odprli, pa tudi tista ideja je bila zelo dobra od gospoda Brulca za naprej še za tako sejo. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Besedo ima gospa Alenka Jeraj.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala za besedo. Torej tisto čemur sem jaz oporekala, daje država, Vlada se odločila 5. 2., torej dva dni nazaj, da iz interventnih sredstev da tožilstvu milijon 700 in Ministrstvu za notranje zadeve za povečanje števila delovnih mest kriminalistov tri milijone. Jaz imam težave s tem zato, ker je ta denar bil namenjen iz rezerve. Jaz bi pričakovala v trenutku, ko se država spopada z eno hujših katastrof, da bi namenili na primer 3 milijone gasilcem ali pa nekomu, ki odpravlja posledice nesreče, ne vem, elektru oziroma delavcem, skratka komurkoli, ne pa iz interventnih sredstev tožilstvu in kriminalistom. To mislim, da je redna dejavnost, da je treba stvari urediti znotraj proračuna, takrat ko je čas za to, ne pa na neki dopisni seji odločati takole spotoma o štirih milijonih 700.
Zdaj pa nekaj bolj pomembnega. Gospod Meh je rekel, da on ne ve kdo je Udba, kdo so udbovci, da to očitno vemo samo mi. Drugi se sprašujete zakaj se moramo s tem ukvarjati danes, in da, zdaj vam bom povedala, zakaj mi ne zapravljamo časa, ker se danes o tem pogovarjamo. Gospod Meh je bil gotovo junija 2012 na kongresu SD v Kočevju. Tam je bil tudi gospod Silvo Gorenc, eden od šefov zvezne Udbe v 70. letih, od marca 1972 do oktobra 1974. To je njihov član, član SD. Na tistem kongresu je povedal, da bi moral SD podpreti gospoda Türka za predsednika ne pa gospoda Pahorja in v nadaljevanju bom tudi povedala zakaj ne gospoda Pahorja. Verjetno je bil pa na tem kongresu še kdo, tudi gospod Veber in še kdo. In če ne ve kaj je Udba in kdo so bili šefi Udbe, naj gre malo na internet, vse bo izvedel, tam vse piše. Gospod Mitja Krajger, Dolanc, Zemljarič, tudi Tomaž Ertl, zato smo v SDS-u sprožili ustavno obtožbo proti predsedniku republike, ko je gospoda Ertla odlikoval z državnim odlikovanjem. Nam se je zdelo to nesprejemljivo, da takšnega človeka odlikuje. Če bi bili naši udbovci takšni kot kakšni drugi, šef Udbe na Hrvaškem je pred leti priznal, da je bil do komolcev v krvi, torej zelo hude stvari in če bi kakšen od naših to zmogel bi najbrž bilo drugače.
Zdaj bom pa povedala zakaj je problem bil imenovanje oziroma podpora Borutu Pahorju v času kandidature za predsednika; naj vas spomnim, da je gospod Borut Pahor, v času ko je bil predsednik Vlade prijavil Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami in Dagmar Komar protikorupcijski komisiji. Prijavil jih je pa zato, ker naj bi obstajal sum, da naj bi na vodstvo agencije vplivala predvsem lobista Janez Zemljarič in Drago Isajlovič oziroma kdo drugi. Najprej se vprašam kaj je s to preiskavo iz leta 20010, kaj je protikorupcijska komisija za to naredila in naj povem, da govorimo o letu 2010 torej štiri leta, tri leta nazaj. Gospod Zemljarič, gospod Isajlovič, nekdanja šefa Udbe odločata o tem kaj bo država prodala ali ne bo prodala, kako bomo upravljali s svojimi naložbami… Povejte mi ali ta Udba še živi potem ali kaj? Mi naj bi Udbo razpustili leta 1990, ko je nastopil nov demokratični režim. Gospod Zemljarič, gospod Isajlovič pa vplivata na to kaj se bo v državi dogajalo leta 2010 in zato jih takratni premier, sicer iz leve politične opcije in iz njihove stranke prijavi protikorupcijski komisiji. In kaj je s tem postopkom, kje se je zataknilo spet pri gospodu Klemenčiču, ki je tako hiter, kadar je potrebno kaj delati?
Poglejte, takšna prijava gospodu Pahorju se najbrž ni sanjalo nekaj ponoči ampak je imel najbrž neke resne dokaze za to, sicer, najbrž ne bi prijavil takšne zadeve protikorupcijski komisiji. In če takšno prijavo da predsednik vlade bi morali zvoniti vsi alarmi v državi in bi morali vsi, ki imajo torej, ki so del pravosodja organov pregona bi morali ukrepati in to takoj. Če ne bi zdaj prihajale nove stvari v zvezi z gospodom Zemljaričem, najbrž se ne bi zgodilo nič.
In kar jaz pričakujem od tožilstva je to, da bo pregledovalo to, da bo pregledalo gospoda Zemljariča, gospoda Isajloviča, če nimajo idej naj gledajo vsak dan poročila pa bodo videli kaj naj preiskujejo. Naj gredo pregledati sto najbogatejših Slovencev, bodo takoj ugotovili, das nimajo od kje dobiti milijone tako v nekaj letih, razen s korupcijo in z nekimi nepravilnimi, kaznivimi dejanji.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Besedo ima še gospod Franc Breznik. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Najlepša hvala.
Kot vidim prihajamo h koncu. Meni je žal, da ni nekaterih kolegov tukaj danes, ki so imeli marsikaj za povedati zakaj ta seja ni potrebna. Sam pa menim, da se je zgodilo v zadnjem mesecu v temu državnemu zboru nekaj dejanj, ki si zaslužijo največjo pozornost ne samo v slovenski javnosti, tudi v evropski javnosti. Na dveh sejah Komisije za peticije, ki bi lahko bili spokojni se je zgodilo nekaj kar ne pomni civiliziran svet zadnjih dva tisoč let.
V času razvoja rimske države, leta 459 pred našim štetjem, ko so tako imenovani Plebejci šli iz Rima zaradi tega, ker se pravila niso spoštovala in so zahtevali pismenost postopka, torej da nekdo nekaj napiše ne samo da trdi, se je izoblikoval prvi zakonik tako imenovanih dvanajstih plošč, eden prvih del razvoja rimskega prava, ki je potem šel nekako tudi v razvoj kvalifikacije in tako naprej, justifinanove/?/ kvalifikacije ter / Nerazumljivo/ Torej 459. let pred našim štetjem je del ljudi zahteval pismenost. IN danes se vsi resne zadeve pismeno, vsi pravni posli tečejo ne samo ustno ampak tudi pismeno. In nekaterih pravnih poslih pa se zahteva tako imenovana obličnost pravnega posla, to pomeni posebna oblika. Recimo, tudi ko se poročite vi ne rečete vaši ženi recimo, gospod Kurnjek, če ste poročeni, ne rečete jaz se s tem strinjam ampak tisti ki so poročeni ampak ne bom nič podpisal in ne bom ničesar izjavil pred pričami. In na teh dveh sejah za peticije so maske padle. Padle so maske, kaj smo sposobni narediti v smeri politike. Da smo sposobni del politike, sposobni poteptati človekove norme, ki se izvajajo v civiliziranih narodih zadnjih 2 tisoč let in to bo ostalo kot zapisano v zgodovini tega Državnega zbora. To je tisto, kar mene zgraža, zaradi česar sem jaz povedal, tisto kar menim, takšni ljudje v meni, imam prezir do takšnih ljudi, nimam prezira do svoje politične konkurence, ki ima drugačna razmišljanja o problemih v družbi, ljudje, ki pa ne morejo potrditi pisno svojih temeljnih civilizacijskih norm pa si zaslužijo resno presojo ali sodijo v Državni zbor ali ne. To pa je tisto, kar mene v tem trenutku zbuja strašno nezaupanje, še posebej ko pogledaš na internet, ko pogledaš v arhive, tiste, ki jih ljudje zadnje čase pošiljajo, ko vidiš da v Državnem zboru sedi kar nekaj pripadnikov bivšega SDV-ja. Ali se vam zdi, kot predsednik Državnega zbora, normalno? Se vam to zdi nekaj korektnega, nekaj higienskega in potem še napadi na predsednico te komisije, češ da ni vodila korektno. V čem ni vodila korektno, v čem ni vodila korektno, da je prosila ali da je vodila sejo na koncu prosi, da izglasujete temeljne norme, ki jih v civiliziranih narodih, tudi v rimski državi normalno tudi svoje vojaške nasprotnike po vsaki borbi so jih pokopali civilizirano. To so norme, ki se 2 tisoč let, nekako so nenapisane, ker tudi te osnovne človekove norme so, ne rabijo biti napisane, ker so se vedno spoštovale. In to je tisto, kar se je zgodilo, zgodilo se je nekaj takšnega, kot se je zgodilo recimo po drugi svetovni vojni v nuremberških procesih, kjer je del v Nuremberškem sodišče, del bivših nacistov sedel in govoril, da so ravnali vse po zakonu. In kaj se je zgodilo v pravni stroki, kakšen premik se je zgodil na nurembergu, zgodil se je premik, da se je zbrala največja pravna stroka in so dejali, to je bilo tako nepravično pravo, da ni bilo več pravo, in to ni bilo pravo civiliziranih narodov. In to kar se je zgodilo na Komisiji za človekove pravice, to niso bila dejanja nekaterih ljudi, ki zastopajo stranke, ki se imenujejo socialni, demokratični ali pozitivni. To je šlo nekaj izven konteksta.
In zdaj sprašujem še vas, kot predsednika Državnega zbora in tiste, ki ste ostali v tej dvorani in slovensko javnost. Kje so tisti temelji o katerih se lahko v tem trenutku slovenska politika poenoti? Če so ti temelji, niso osnovne človekove pravice o katerih govori deklaracija Združenih narodov iz decembra 1948 ali tudi evropska deklaracija o človekovih pravicah, potem smo spoštovani državljani, državljanke, spoštovani eminentni zbor, tisti, ki ste še ostali v tej dvorani zaključili. Zaključili smo kot narod, poteptali smo slovensko identiteto, poteptali smo tisti zdrav razumski način razmišljanja in kot bi rekel Pučnik, predvsem za tiste, ki ste t.i. politični konvertiti, lagali ste nam desetletja, ne vem zakaj bi vam verjeli še danes.
Najlepša hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala tudi vam.
Moram vas obvestiti, da mi poslovnik ne omogoča, da bi se vključeval v razpravo in odgovarjal morebiti tudi na vaša vprašanja. Tako, da ugotavljam, da ste vsi, ki ste bili prijavljeni na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora razpravljali in s tem zaključujem splošno razpravo o predlogu sklepa in v skladu z razlago Komisije za poslovnik dne 9. 12. 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga sklepa končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda, zaključujem tudi 54. izredno sejo Državnega zbora in želim vam miren vikend.
Nasvidenje.
Seja je bila zaključena 7. februarja 2014 ob 18.11.