35. nujna seja - Odbor za pravosodje

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
ODBOR ZA PRAVOSODJE
35. nujna seja
(5. februar 2014)
Sejo sta vodila mag. Branko Grims, predsednik odbora za pravosodje.
Seja se je pričela ob 8.34.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Vsem prav lep pozdrav. Začenjam 35. Nujno sejo Odbora za pravosodje. Opravičenih danes ni, je pa gospod Matjaž Zanoškar za nadomeščanje pooblastil gospoda Janija Möderndorferja, gospod Tomaž Lisec pa gospoda Štefana Tisla. Vsem članicam in članom, vključno z nadomestnimi, pa potem predstavnikom Vlade, pravosodja, tožilstva, prav lep pozdrav, pozdrav tudi predstavnikom sedme sile in pa vsem, ki v službah s svojim delom omogočate našo današnjo sejo.
Glede na to, da včeraj do poslovniškega roka ni bilo pripomb, ugotavljam, da je dnevni red tak, kot je bil poslan s sklicem seje.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA V ZVEZI S STANJEM NA VRHOVNEM DRŽAVNEM TOŽILSTVU V ZVEZI S PREGONOM NAJHUJŠIH OBLIK GOSPODARSKO-FINANČNEGA KRIMINLA IN V ZVEZI Z ODKRIVANJEM OSUMLJENCEV KAZNIVIH DEJANJ NEKDANJE SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI. Pričenjamo drugo obravnavo v kateri bomo opravili razpravo in glasovali o posameznih delih, o točkah predloga sklepa in o morebitnih amandmajih.
Najprej vprašam, če želi besedo predstavnik predlagatelja gospod Gorenak. Želite besedo? Prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Delegacija, pravzaprav bom rekel takole, delegacija, ki nas je obiskala s tožilstva oziroma z ministrstva je kar močna, to priča, upam o tem, da se zavedamo pomembnosti problematike, ki je na dnevnem redu.
Mi smo v uvodu k tej zahtevi za sklic Državnega zbora zapisali, da je stanje v državnem tožilstvu več kot zaskrbljujoče. Jaz bom rekel tako, če bi leta 1969 Armstrong ostal na Luni pa bi se tam utaboril, pa nas opazoval, potem bi verjetno danes imeli kakšno poročilo o tem, kakšno je stanje v slovenskem državnem tožilstvu. In to poročilo bi bilo zelo kritično.
Predlagali smo vrsto enih sklepov, jaz jih ne bom bral predsednik zaradi tega, da zadevo skrajšamo, ampak teh šest sklepov je in teh šest sklepov imajo tudi vsi udeleženci pred seboj oziroma je bila v naši zahtevi.
Kot prva zadeva bi vendarle morali slovensko tožilsko organizacijo postaviti v neke evropske okvire, ker smo evropska država in mi pogosto slišimo s strani generalnega državnega tožilca kako nima ljudi, kako nima denarja, kako nima ne vem česa vse. Nazadnje je bil tudi nek sporazum z Vlado pri proračunu na katerem so bila odobrena denarna sredstva, ampak najboljša primerjava je tista primerjava, kjer se pogledaš v evropsko ogledalo in vidiš koliko je ura in se primerjaš z drugimi. Ampak, ker tega nismo deležni s strani tožilske organizacije nikoli, tam slišimo to kako ni ljudi in kako ne morejo nič narediti, bom nekaj številk mogel povedati tudi za slovensko javnost.
Slovenija je ena tistih držav v Evropski uniji, ki ima daleč največ tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. V Avstriji podatki, ki pa jih navajam, so pa evropski podatki iz leta 2010, samo nekateri, ki jih bom posebej omenil, so iz leta 20…, ker novejših ni bilo, ampak večina je iz leta 2010.
Poglejte, številke govorijo takole. A Avstriji poznamo 2,6 tožilca na 100 tisoč prebivalcev, v Italiji 3,8, v Nemčiji 6,2, v Sloveniji pa 9. Se pravi, tožilska organizacija v Sloveniji ima na 100 prebivalcev daleč največ tožilcem med temi državami.
Seveda je pomembno tudi število zadev. Človek bi sedaj rekel, če pa je mogoče v Sloveniji število zadev tako veliko, da moramo imeti tako število tožilcev, pa vendarle je treba povedati naslednje. Število zadev, ki pridejo na enega tožilca, pripad na enega tožilca, je precej različen. Tako imamo recimo v Avstriji 2821 zadev na enega tožilca ne letni ravni, v Italiji 1317, v Nemčiji 967, pri nas pa pol manj, 519. Se pravi, tožilska organizacija po številu zadev, ki pripadajo, ni obremenjena in ima največje število tožilcev med temi državami. Še neka delovna storilnost bi lahko rekli. Recimo avstrijski tožilec spiše 353 obtožnih aktov ali spisov na letni ravni, v Italiji 257, v Nemčiji 234, ne boste verjeli v Sloveniji 71. Se pravi, na noben način slovenska tožilska organizacija ni obremenjena tako, da ne bi mogla normalno funkcionirati in vse jamranje je odveč. Vse jamranje je odveč. Tudi posledično denarno na število prebivalcev damo za tožilsko organizacijo izjemno veliko, je pa treba v korist tožilske organizacije zelo jasno povedati, da razmerje denarja, ki ga tožilska organizacija dobi znotraj pravosodnega sistema v evropski uniji in v Sloveniji, je pa vendarle tako, da je nekoliko v škodo tožilske organizacije napram ostalemu delu pravosodja.
Skratka, slovenski tožilci dobijo nekoliko manj, kot pa dobijo v razmerju celotne mase sredstev za pravosodje v nekaterih državah Evropske unije in zato bi kazalo tudi verjetno razmišljati, tudi o tem, o tem podatku.
Zdaj, v nadaljevanju bom, prav včeraj sem še ene podatke pridobil, šel skozi stvari, ki se mi zdi, da jih je treba jasno in glasno povedati. Prvič, nezakonitosti dr. Fišer. V tožilski organizaciji se dogajajo nezakonitosti in dogaja se korupcija, o kateri se še ne sme govoriti, zaradi prepovedi vrhovnega sodišča. Ja, gospa Mežnarjeva, točno tako. Poglejte. Tik pred imenovanjem Janševe vlade ste naredili, kaj? Objavili ste razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja Vrhovnega državnega tožilstva in na tistem razpisu je bilo nekaj kandidatov, ker ste vedeli, da prihaja neka nova oblast, neka nova vlada, ste javni razpis prekinili in na to mesto imenovali gospoda Škrleca. Vi ste podali predlog, gospod Zalar je pa to potrdil. To se je zgodilo 9. 2. 2012, en dan pred prihodom Janševe Vlade. Prav neverjetno kako se je to lepo izteklo, kako se je to lepo poklapalo, bi človek rekel. Ampak, poglejte. Jaz sem že takrat zelo jasno povedal, da ste naredili nezakonitost. Dejanje, ki ste ga opravili ni imelo podlage v zakonu. In to nobene podlage. Na delovno mesto generalnega direktorja ste imenovali prvovrstnega funkcionarja LDS. To je bil državni sekretar namreč. Torej, zavestno ste kršili zakon, takratni minister gospod Zalar, tako vi dr. Fišer, tako gospa Mežnarjeva. Če je vama smešno, meni ni.
24. 5. 2012 sem vladi predlagal in vladaje je to imenovanje tudi razveljavila. Dr. Fišer, na mesto, da bi spoštovali odločitve Vlade, je uporabil salto mortale in na nek drugi način s pomočjo predsednice Državno-tožilskega sveta gospe Mežnarjev postavil to isto osebo, ki je bila nezakonito imenovana na isto delovno mesto. Seveda se je gospod Škrlec pritožil in na Upravnem sodišču izgubil. Jaz ne vem, če se mi sploh zavedamo, kaj je reklo Upravno sodišče. Upravno sodišče je reklo, da ste ga imenovali nezakonito in da ste samovoljno izvrševali oblast. Torej, imenovan je bil nezakonito in vi ste samovoljno izvrševali oblast. Vi ste seveda rekli za medije in v slovenski medijski krajini kakršna pač je, ki vam vse verjame, ste rekli, da je sodišče spravilo situacijo v prejšnje stanje. Kakšno prejšnje stanje? Sodišče je reklo, da ste nezakonito ravnali.
V zadevo se je vklopil tudi gospod Klemenčič in seveda poskušal to proučiti. On to vedno prouči. Sem mislil, da je to naredil na mojo pobudo, pa očitno ugotavljam, da je to naredil na sovjo pobudo in je že marca, v bistvu že junija 2012 sam začel te postopke in marca 2013 je ugotovil, kaj? On je v svojem aktu zapisal naslednje: da gre za sum korupcije in nasprotovanja interesu, ki so ga osumljeni gospod Zalar, dr. Fišer in gospa predsednica Državno-tožilskega sveta. Vendar, poglejte ga vraga. Zdaj o tem govoriti ne smemo. Namreč zadeva ni pravnomočna, ker je Vrhovno sodišče reklo ne, ne tega pa ne smete objaviti, je zadržalo to objavo. In ta dokument ni, ne vem kako rečete, skratka ni pravnomočen, ni dokončen ali kakorkoli že.
Zelo zanimivo je, da take pravice ni bil deležen gospod Janković in take pravice ni bil deležen gospod Janša. Pri njih je sodišče odločilo, da ne zadrži objave. Ko pa je šlo za koruptivno ravnanje dr. Fišerja, se pa o tem ne sme govoriti oziroma je začasno zadržano. To so zelo zanimive situacije kako se pokrijemo s tem plaščem.
1. 2. 2013 sem se odločil v takratni vlogi ministra za notranje zadeve pristojnega tudi za tožilstvo za nadzor, ampak ne za kak nadzor nad delom tožilske organizacije, šlo je izključno za nadzor poslovanja kot pravi zakon poslovanja državno-tožilske uprave izključno v zadevi imenovanja gospoda Škrleca. Se pravi, po tistem, ko je sodišče ugotovilo nezakonitost in zlorabo, po tistem se odločil za nadzor samo te zadeve. Seveda je dr. Fišer odletel pred medije in začel govoriti kako pritiskam na njega, ker so politični pritiski in tako naprej. To niso politični pritiski, temu se reče ščitenje lastne umazanije v lastni hiši, nič drugega to ni bilo. Seveda je bil deležen tudi izjemne pomoči gospe Mežnarjeve, ki je zavlačevala svoj del postopka kolikor se je dalo. In ni odločila, pa bomo odločili, ko boo odločili, ko se bomo sestali in tako dalje, skratka zelo zanimiva zadeva, zelo lepa pomoč je bila pri tej zadevi, ampak Vlada je vseeno odločila, torej nadzor bo, ker namreč dr. Fišer je takrat odklonil ta nadzor. Vi ste odklonili ta nadzor. Ampak to pravico imate po zakonu, zato je Vlada odločila, kar imamo spet pravico po zakonu, da ta nadzor bo. Vendar to je bilo odločeno 17. 3. 2013, tri dni pred odhodom vlade, no in potem je vlada odšla in zaživeli ste v svojem svetu, kot se temu reče.
3. 4., je gospod Škrlec dobil vsa pooblastila s pomočjo državno-tožilskega sveta in karavana gre dalje, kot se temu reče. Minister ni opravil nadzora, ampak je vlada celo konec leta 2013 rekla, da se nadzor ne bo opravil.
Zdaj, karkoli vi rečete na to temo, ampak jaz se bom oslonil samo na odločitev sodišča. Šlo je za zlorabo in šlo je za samovoljo pri izvrševanju oblasti in nič drugega. In tako tudi je. Seveda je neka podobna situacija takrat ko je treba reševati svoje vojake nastala tudi v primeru tukaj prisotnega gospoda Furlana. On je bil 7. 2. Imenovan za vodjo specializiranega državnega tožilstva, 13. 2., se pravi po mojem prihodu na ministrstvo, pa razrešen nalog šefa NPU. Se pravi, da je približno 6, 7 dni, kakor jih štejemo opravljal dve funkciji in sprašujem ali je imel tudi dve plači. Na to nisem dobil nikoli odgovora. Ampak, ko je treba reševati svoje zveste kadre, ste pripravljeni narediti tudi take stvari.
Če grem naprej, v nekatere napake tožilske organizacije, po mojem mnenju, drugače temu ne moremo reči, bom zelo pavšalno naštel, zelo na hitro, tako da ne bi zavlačevali, o Fojkarju(?) ne bom govoril, 11 let ste ga nezakonito mučili, 11 let, potem pa seveda se umaknili. 11 let so bili vodeni vsi postopki zoper njega, na koncu je pa bil oproščen vsega. Oropan lastnega dostojanstva, familije, staršev in še česa. Primer Hilde Tovšak je, pa to ni vaša stvar, to moram biti zelo objektiven, to se ni dogajalo v vašem času, tako da tega niti ne bi smel vam očitati. Je pa značilen primer gospe Tovšakove, ko pride do tistega zapleta, šestnajstdnevnega nezakonitega pridržanja, se zgodi kaj? Seveda vsi letite pred kamere in poveste, da bo šlo za nadzora, najprej predsednik sodišča, tudi minister in vi, dr. Fišer ampak vi ste že prej, predno je nadzor stekel, govorili o tem, da disciplinskih postopkov pa tako ni mogoče nič narediti ampak da nadzor boste pa vseeno naredili. No, in nadzor ste naredili. Ugotovili ste manjše nepravilnosti, ki bodo državo stale 16 tisoč evrov. Približno 16 tisoč evrov. Ampak to so majhne nepravilnosti, to ni nič. Ampak davkoplačevalci jih pa bodo plačali.
Seveda je popolnoma drugače v primeru gospe Štiblarjeve, ko je malo pokritizilirala tožilsko organizacijo, zato ste toliko časa izvajali nad njo tudi mobing, če želite, da je šla med odvetnike.
Ampak to so malenkosti. Najpomembnejša stvar, ki, sem vesel, da je gospod Kozina tudi tukaj z nami, so pa kje drugje. Glejte, junija 2012 ste dobili dva zaupna poročila o približno taki vsoti denarja, kot je seveda bila tudi sedaj dokapitalizacija bank. Skratka govorim o tisti bančni luknji.
Glejte, seveda bi po moji oceni in po mojem prepričanju in po mojem takratnem pričakovanju kazalo izmed 180 tožilcev izločiti neko izjemno močno skupino ljudi, enako bi morala ravnati policija, pripravljena je bila v tistem času, vsaj kar se mene tiče in narediti eno ekipo, ne vem, 15, 20 tožilcev ali kaj vem koliko. Namreč gre za 5 milijard denarja in pri 5 milijardah denarja tožilska organizacija določi tukaj prisotnega, gospoda Kozino. On se ukvarja s 5 milijardami. Govorim za takrat, za lansko leto. Kasneje smo izvedeli, da mu pomaga še ena tožilka, no in iz Financ lansko leto, častnika Finance, pa smo izvedeli, da sta zraven še dva tožilca in 6 kriminalistov. Oprostite, pri 180 tožilcih in pri 8 tisoč 500 policistih se hecate s to državo. Se hecate s to državo, drugega ne morem reči. Namesto, da bi reagirali tako, kot je potrebno, napeli vse sile, seveda gre ta vlak naprej precej drugače.
Poglejte, še nekaj vas moram spomniti, dr. Fišer. Lansko leto ste mi tri mesece pred mojim odhodom iz ministrstva, mogoče je bilo tri mesece in pol, poslal predlog za imenovanje, a je to državno tožilski svet, gospe Irene Kuzma za vrhovno državno tožilko. V času Vlade Janeza Janše nismo odločili o tem, tudi zato bom rekel, vsaj zadnji mesec dni, tudi zato, ker nisem hotel početi to, kar ste počeli vi. Pomeni tik pred odhodom nameščati neke kadre. Ampak to niti ni tako pomembno. Vsakih 14 dni ste spomnil medije ali mene, da oviram delo tožilske organizacije, da nočem imenovati gospe Irene Kuzma in tako dalje in tako dalje, na Vladi. Sedaj je pa minilo že 8, 9 mesecev nove Vlade in gospa Irena Kuzma še vedno ni vrhovna državna tožilka. Zakaj že? Zato, ker je posegla v krog gospe Bratuškove …/Nerazumljivo./… v svoji zgodovini in zato seveda ni imenovana. Če to niso politični kriteriji, potem pa ne vem kaj je. In nisem slišal vsakih 14 dni, da bi vi poslal kako protestno pismo Vladi ali kaj takega. Nič se ne dogaja. Se pravi ravnali ste politično.
Kar naprej seveda govorite o tem kako malo je tožilcev ampak te številke sem približno vam že rekel, kako je z zadevami in tako dalje. Ampak jaz sem prepričan, da vi ravnate tudi prvovrstno politično, prvovrstno politično igro se greste in nič drugega. Jaz na anonimke nebi dal nič. Načeloma ne dam na anonimke nič. Ko pa seveda neka anonimka postane resničnost, potem se pa na drugo anonimko ne moremo več ozirati in reči, ne, saj nič ni, saj to je anonimka.
Ampak poglejte, mediji so leta 2012, ob sestavljanju te Vlade poročali, vsaj nekateri mediji, tisti, ki pač niso režimski, odnosno naklonjeni sedanji Vladi, da ste posegli tudi v imenovanje predsednika Vlade, takratnega. Namreč ko je gospodu Jankoviću spodletelo pri prvem poskusu sestavljanja Vlade, je predsednik države zelo jasno govoril o tem kako ga bo ponovno imenoval, potem pa po poročilu medijev se vi sestanete z gospodom Kučanom in seveda gospod Danilo Turk odstopi od imenovanja gospoda Jankovića. Zanimivo. Ali je to res ali ne se ne bom spuščal.
V času, ko smo imeli v Ljubljani in Mariboru masovne proteste, govorim o masovnih protestih z ogromno nasilja, ogromno nasilja, nismo bili in policija ni bila deležna pomoči tožilske organizacije. Vsaj v začetku v Ljubljani ne. Vsaj v začetku v Ljubljani ne. To je bilo izjemno demotivacijsko, to je treba zelo jasno povedati, pri 90 in toliko poškodovanih policistih, so mediji poročali o tem, da ste rekel tožilcem, da je treba v času Vlade Janeza Janše, uporabljati najmilejše ukrepe. Tako so poročali mediji in to sem jaz tudi izvedel takrat. Ampak pustimo zdaj to.
Tisto kar sem rekel prej o anonimkah. Glejte, prišla je anonimka Fišergate 1. Jaz nisem kaj veliko tisto zadevo, vsaj na osebni ravni moram reči, da nisem, sem prebral, sem poštudiral kaj bi lahko bilo res, kaj nebi bilo res ampak kaj veliko pozornosti, vsaj z moje strani, ta anonimka ni bila deležna. Ta anonimka je v osnovi govorila o tem kako vi, s pomočjo gospoda Škrleca, usmerjate vse aktivnosti, vezane na nekatere preiskave, zlasti preiskave vodje opozicije, gospoda Janše in seveda kako pripravljate finančno preiskavo zoper njega. To je pisalo v tisti anonimki. Ampak glej si ga zlomka. Pazite. Zdaj, vi ste takrat rekli, odnosno dali sporočilo za javnost, ne, ne, dokument, ki je objavljen, ni pristen dokument. Pazite, dokument, ki je objavljen, ni pristen dokument. V redu, dokument ni pristen dokument ampak takoj za tem, ja, finančno preiskavo pa res vodimo. V redu. Prav. Vprašanje za vas in tu, vas bom desetkrat vprašal, če bo to potrebno in upam, da bom dobil odgovor …/Glas iz dvorane./… Saj nimate besede še. Ali nič pomagal tečaj za 5 tisoč, javnega nastopanja? Pazite, 5 milijard evrov je bila oškodovana ta država. 5 milijard evrov. Koliko finančnih preiskav ste uvedli? Upam, no, dobro, me zelo veseli, da bo kak odgovor. Me zelo veseli. Nisem zasledil finančne preiskave zoper gospoda Jankovića, ki je menda osumljen 2,5 milijona, videl sem pa finančno preiskavo zoper gospoda Janšo, ki ste jo pa potrdili. In takoj za tem ste šli iskati hišno preiskavo pri gospodu Kalohu, dokument, ki ni bil tajen, za katerega ste vi rekli, da ni tajen dokument. V redu. Ne vem kaj bo tu sodišče reklo. Potem je prišla nova anonimka. Zdaj kaj se dogaja s to anonimko ne vem ampak situacija je taka. V tisti drugi anonimki je napovedana vaša aktivnost, aktivnost tožilske organizacije zoper predsednika države, ki naj bi bil, jaz se gledalcem opravičujem za besede ampak tako tam piše, neškodljivo bodalo, ki je zasedlo ta položaj in zato ga je treba od tam odstraniti s kakimi preiskavami. Daleč smo prišli, če bi bilo … jaz tega sploh nebi omenjal, če se nebi prva anonimka pokazala za točno. Sploh nebi tega omenjal. Ampak če pogledamo naprej, je treba zelo jasno nekaj reči. Nekatere stvari, ki jih počnete, imajo izrazito, izrazito politično noto. Izrazito politično noto. Vi na eni strani preiskujete žvižgača recimo, tistega o Damjani Žist in Večeru, zelo zanimiva zadeva. Tistega je treba najti za vsako ceno. Da pa bi v podobnih situacijah v preteklosti tožilska organizacija kaj takega naredila, pa nisem zasledil. Namreč zelo velikokrat se je zgodilo to, da so bili novinarji prej na kraju dejanja, kot pa kriminalisti. Tak primer je gospod Magajna, tak primer je Srečko Prijatelj in še bi jih lahko naštevali, zelo veliko je takih primerov. Ampak nikoli v nobenem primeru niste šli tako daleč, kot ste šli v primeru gospe Žistove, iskati tega policijskega žvižgača. Recimo tudi v času vaše predhodnice ali pa kakorkoli gledava, so mediji mirne duše, bili so pa pravi mediji, Mladina je to bila, objavili obtožnico odnosno ovadbo, tisti akt, kar že, zoper Janeza Janšo v zadevi Patria in to je bilo pa domoljubno dejanje ali kaj je bilo, ne vem. Tisto kar pa objavi nekdo drugi pa ne. To, da bi pa kdo preiskoval zakaj letalo ni vžgalo pa tako ali tako verjetno nikomur ni padlo na pamet, veste pa, da to lahko prepričate samo kakšnega otroka ali je tisti avion vžgal, mene že ne.
Če sklenem, odnosno če preidem k zaključku, je treba reči naslednje. Glejte, za nek dokument, ki gre v javnost pa bi naj bil zaupne narave, se v posameznih primerih angažira celoten sistem in celoten sistem začne delovati v posameznih primerih, ki pa so tudi z lune vidni, da bi morala biti reakcija, pa seveda tega nikakor ni. Poglejte, eden od takih primerov. Mi smo imeli nekaj dni nazaj tisto znamenito oddajo, ki jo je naredil v dveh letih gospod Erik Valenčič, ki sam sebi pravi, da je anarhist, ki sam sebe ima za anarhista, to piše v medijih, sam sebe ima vsaj zagovornika levega ekstremizma, naredil je pa oddajo o desnem ekstremizmu, je tam kazal zelo jasno neko poročilo SOVE, ki je zaupne narave. Nihče ni naredil nič. Razen s tistim pismom, ki sem ga jaz vam poslal in sem eksplicitno na koncu napisal, da ga lahko štejete tudi za kazensko ovadbo. No, in kaj ste naredili? Odstopili ste najnižjemu tožilcu. Prav. Tisti tožilci na elementarni ravni se bodo torej s tem ukvarjali.
Pred seboj pa imam pismo gospoda Erika Valenčiča, v katerem priznava, da razpolaga s strogo zaupnim dokumentom SOVE in to pismo vam bom tudi odstopil. Ampak tu ni kakih posebnih aktivnosti in tisto kar je najhujše, tisto kar je najhujše. Glejte, raziskovalci Omerza, Leljak in tako naprej, že dolgo razkrivajo nekatere zadeve, pa ne reči, da so to kak frišne zadeve, kake sveže, od zdaj. Recimo lansko leto je izšla knjiga 88 stopnic do pekla, ali pa od Belce do Velikovca, raziskovalca Igorja Omerze. Tam notri so sumi kaznivih dejanj ampak to ni nič. Zdaj potem pridemo že do umorov tukaj v Ljubljani, govorimo o Stjepanu Crnogorcu, o načrtovanem umoru Nikice Martinović in izvedenem v Celovcu, kjer so naši državljani vpleteni in po mojih podatkih, tistih, ki izhajajo iz medijev, kaj se je zgodilo. Policija je po poročanju medijev, zahtevala od vas usmeritve oziroma želela usmeritve, kaj s tem narediti, kako narediti zadevo. No, in seveda vse, kar je bilo narejeno na Vrhovnem državnem tožilstvu, je to, da so spisali nek dokument, v katerem so rekli, »v prilogi vam odstopamo,« pa so to poslali v Ljubljano na najnižje tožilstvo, in to je to. Nisem zasledil, da bi bila ustanovljena kakšna delovna skupina. Namreč, imate primere - lahko mi rečete, da sem politično pristranski, ni problema -, ko za 200.000 evrov vodimo finančno preiskavo – vemo, o kateri govorim, kajne -, kjer mora biti šef kriminalistične policije, tako si je zamislil gospod Pintar, kjer mora biti šef davčne uprave in tako dalje. Ko pa govorimo o umorih Službe državne varnosti, pa temu ni tako, ampak je, »v prilogi vam pošiljamo…« in gre na najnižje tožilstvo.
Skratka, po naši oceni je situacija preprosto taka, da zahteva ukrepanje. Seveda bi bilo prav, da bi vas Državni zbor razrešil, to bi bila edina logična poteza, edina normalna poteza, ki bi jo verjetno Armstrong predlagal tudi z Lune, če bi še tam bil. Ampak problem, ki ga imamo, je ta, da je Vlada Boruta Pahorja v prejšnjem mandatu sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tožilstvu oziroma nov Zakon o tožilstvu, v katerem vas je naredila za nerazrešljivega. Pravzaprav bi lahko bila vaša usoda, tako zakon, v rokah gospe Mežnarjeve, od katere pa ni pričakovati, da bi kakšne postopke v tej smeri izpeljala, ker je popolnoma jasno, kako je tudi z njenim odnosom do tega tožilskega zakona. Namreč, ko smo obravnavali ta zakon, je gospod Zalar naredil politično skropucalo iz tega zakona, ki ste ga podprli tako vi kot gospa Mežnarjeva na tisti javni predstavitvi mnenj – precej sem vas opazoval, tako ste kimali, da je bilo kar težko pričakovati, da ne bi komu glava dol padla, novemu zakonu, ki je takrat prihajal, seveda. Ampak, poglejte, star zakon je imel Državnotožilski svet, ki je bil popolnoma profesionalen organ, imel je 5 ali 6, ne vem točno, koliko, ljudi, ki so bili tožilci, enega je pa lahko imenoval minister, pa še ta je moral biti tožilec. No, potem smo pa dobili nov zakon, v katerem se je zgodilo – kaj? – to, da imamo zdaj 9 članov Državnotožilskega sveta, ki so pa prvovrstni politiki – prvovrstni politiki! oprostite, gospa Mežnarjeva, med njih vas štejem, imenovani s strani predsednika republike. Predsednik republike je tisti, ki je to poslal potem v parlament, in zdaj imamo Državnotožilski svet, takega, kot ga imamo. Pri takem Državnotožilskem svetu seveda ni mogoče pričakovati realnosti, ker ta Državnotožilski svet po sodbi Upravnega sodišča, tako tam piše, izvaja nezakonitosti in zlorablja oblast. V takih primerih ni mogoče pričakovati, da bi Državnotožilski svet kaj naredil. Mi tudi ne pričakujemo, da bo koalicija kaj naredila. Je pa zelo jasno treba javnosti povedati, kje smo v državi, kam plovemo v tej državi in kje so problemi te države, in to sem pravkar naredil. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Vprašam predstavnico Zakonodajno-pravne službe, ali želi besedo? Prosim.
Špela Maček Guštin
Hvala lepa.
Torej, izhajajoč iz ustavnega položaja Državnega zbora, ki ima poleg zakonodajne oblasti tudi nadzorno in volilno funkcijo, v mnenju najprej ugotavljamo, da lahko Državni zbor obravnava in odloča samo o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti. Če so nekatere oziroma določene zadeve v izključni pristojnosti drugih organov oziroma niso določene kot pristojnosti Državnega zbora, jih Državni zbor po našem mnenju ne more obravnavati niti o njih odločati.
Za presojo predlaganega akta, torej tega predloga sklepa, je nadalje pomembna tudi skladnost njegove vsebine z izbrano formalnopravno obliko. Ugotavljamo, da v obravnavanem primeru so nekatere točke predlaganega sklepa po vsebini takšne, da bi morale biti glede na poslovniško ureditev oblikovane kot priporočilo ali deklaracija ali resolucija in ne samo kot sklep. Tako, recimo, če primeroma povem oziroma za vsako točko posebej, 2. točka in drugi del 3. točke po našem mnenju ustrezata priporočilu. V prvem delu 3. točke je poudarek na oceni stanja na posameznem področju iz pristojnosti države, kar po poslovniški ureditvi ustreza resoluciji. 4., 5. in 6. točka pomenijo predvsem izražanje splošnih stališč Državnega zbora do vprašanj notranje politike oziroma do vprašanj, ki imajo pomen za vso državo, kar ustreza deklaraciji, edino 1. točka lahko ostane v obliki sklepa.
Posebej smo opozorili tudi na morebitno spornost predloga, da Vlada uporabi vse potrebne zakonske ukrepe za dejansko razjasnitev stanja na Vrhovnem državnem tožilstvu. Ugotavljamo namreč, da veljavna zakonodaja ne določa podlage, da bi pristojni organi izvrševali svoje z zakonom določene pristojnosti na podlagi posebnega predloga Državnega zbora, pri čemer je tudi ocena, ali je sploh treba ukrepati v takšnih primerih, kot izhajajo iz predloga sklepa, del pristojnosti prav teh organov, torej ne Državnega zbora. Pri tem gre za njihovo ustavno oziroma zakonsko določeno samostojnost in neodvisnost pri izvrševanju njihovih pristojnosti.
Tako glede na naše mnenje predlagamo razmislek o morebitnih spremembah besedila predlaganega sklepa oziroma o njegovi dopolnitvi. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Gospa Kociper, proceduralno, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Spoštovani predsednik, v Pozitivni Sloveniji se glede na pravkar povedano sprašujemo, ali sploh obstajajo poslovniški pogoji za današnjo sejo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Seveda obstajajo.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ali lahko imam proceduralne tri minute, lepo prosim?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Na to sem že odgovoril. Imate še kakšen predlog?

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Kako vi hitro odgovorite, še preden slišite vprašanje, ali ni to zanimivo?
Skratka, mnenje Zakonodajno-pravne službe je treba spoštovati, to pravite tudi sami večkrat, ko vam ustreza, jaz se popolnoma strinjam s tem. In če smo lahko prisluhnili temu mnenju, jaz sem tudi zelo pazljivo proučila to, kar so napisali v svojem pisnem prispevku, ugotavljamo, da imamo pred sabo neko gradivo, ki temelji na Demokraciji, Reporterju, Požarreportu in tako naprej. Hkrati pa predlogi sklepov, ki v delu presegajo pooblastila Državnega zbora, so pa popolnoma nepotrebni. Mi v Državnem zboru, poslanci naše stranke, ne potrebujemo sklepa SDS, da se seznanimo s stanjem na področju dela državnega tožilstva, ker štejemo to kot naše delo, kot našo pristojnost, ki je točno določena po zakonodaji, na kakšen način se z delom vrhovnega in sploh generalnega tožilstva seznanjamo. Imamo letna poročila o delu tožilstev, o delu sodišč in tako naprej in na ta način se seznanjamo, ne rabimo posebne seje na zahtevo SDS.
Dalje. Veliko zadev, ki jih je omenila gospa iz ZPS, 4., 5., 6. člen, gre za pristojnosti, ki so jih organi dolžni izvajati že po samem zakonu, in je žaljivo od Državnega zbora, da jim nalagamo to dodatno, na nekih izrednih sejah. Da je treba neka kazniva dejanja preučevati in kaznovati storilce, a drugih kaznivih dejanj, za katera SDS misli, da niso problematična, pa ni treba preganjati in kaznovati storilcev. Ali umora neke ženske, matere, žene ni treba preganjati in kaznovati storilcev?
In še bistveno, 2. in 3. točka. V 2. točki popolnoma presegate pristojnosti, kot je ugotovila ZPS. Sklep temelji na neki predhodni ugotovitvi Državnega zbora, da obstaja resen sum, da je prišlo na Vrhovnem državnem tožilstvu do zlorab in tako naprej. Se pravi, spet želi vaša stranka prevzeti vlogo tožilstva, sodišča in ugotavljati stopnje suma v določeni zadevi. Zakonodajno-pravna služba vas lepo poduči, da Državni zbor sicer lahko v okviru svoje nadzorne funkcije ugotavlja sume kršitev zakonskih določb in moralnih norm nosilcev javnih funkcij, vendar samo v enem primeru, to je kadar to naredi preko inštituta parlamentarne preiskave, sicer gre za eklatantno kršitev načela delitve oblasti.
Dalje. Popolnoma nejasen drugi del sklepa. Besedilo sklepa ni jasno, saj ni natančno navedeno katere zakonski ukrepi so mišljeni, zlasti pa je sporno ali sploh ima Vlada v skladu z zakonom o državnem tožilstvu konkretne pristojnosti za dejansko razjasnitev stanja. Zdaj bo pa Vlada razjasnjevala stanje. Rekla sem nekatere pristojnosti imajo organi po zakonu in ni treba jih žaljivo na to opozarjati.
In tretja točka. Prekoračitev pristojnosti popolna. Državni zbor predlaga Državnemu tožilstvu in Državnotožilskemu svetu, da zagotovita ustrezno število tožilcev. Lepo vas poduči Zakonodajno-pravna služba kako je dodeljevanje zadev državnim tožilcem urejeno z državnotožilskim redom in pravi, da je to po njihovem mnenju prekoračitev pristojnosti Državnega zbora, saj gre za predlog, ki je vezan na pregon izrecno konkretiziranih vrst kaznivih dejanj. Spet ne za vse ampak za tiste, ki se eni politični grupaciji zdijo pomembna. Če pa želimo, kot je to benevoletno naredila Zakonodajno-pravna služba, ta sklep razumeti širše, kot predlog za zagotovitev novih zaposlitev, pa kot veste, je predsednica Vlade to že naredila, na predlog ministra za pravosodje bo prav danes, mislim, da zagotovljeno dodatnih 5 milijonov in se pravi potrebna sredstva za nove zaposlitve in tudi ne glede na to, da to veste, opozarja Zakonodajno-pravna služba, da je, če ste mislili to urediti na ta način, sklep popolnoma pomanjkljiv in po mojem mnenju neprimeren za obravnavo.
Skratka premislite še enkrat, predsednik, vi si tolmačite Poslovnik in povejte, naša poslanska skupina meni, da poslovniški pogoji na podlagi takih sklepov, za takšno razpravo niso podani. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Jaz upam, da se zavedate, gospa Kociper, da je v enem delu vaša razprava celo protiustavna. Namreč ena od ključnih funkcij Državnega zbora ni samo zakonodajna ampak je tudi kontrolna in v tem okviru ima v okviru svojih pristojnosti Državni zbor pravico in dolžnost sam ali preko pristojnih delovnih teles, oblikovati stališča, opozorila Vladi, priporočila in točno to je tudi predmet današnje seje. Potem če temu oporekate, to pomeni, da oporekate neki ustavni pristojnosti in v tem delu je vaša razprava celo očitno v nasprotju z Ustavo. Prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Glejte, gospod Grims, vi pač ne morete povedati kaj je protiustavno, kaj pa ni …

Slovenska demokratska stranka (SDS)
… lahko pa povem kaj je …

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
… zato imamo Ustavno sodišče Republike Slovenije …

Slovenska demokratska stranka (SDS)
… očitno protiustavno, ker oba zelo dobro veva …

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
… tudi očitno protiustavno to ni in se morate tudi kot predsednik odbora, ki ga vodite, malo naučiti pravilno izražati. Lahko rečete, da ste vi prepričani ali menite, da so podani elementi protiustavnosti, ne morete pa reči, da je nekaj očitno protiustavno. Seveda ima Državni zbor tudi nadzorne, kontrolne pristojnosti, ki jih tudi izvaja v skladu s Poslovnikom in zakonom, s tem, da se seznani z letnimi poročili organov v pravosodju, jih obravnava, daje predloge nanje, zahteva izboljšave, zahteva spremembe zakonodaje in takšno zakonodajo tudi sprejme. Ne more pa zakonodajno telo kršiti načela delitve oblasti in v konkretnih zadevah soditi in obsojati organe, ki to delo opravljajo po zakonu. Povedati, ne veste kaj, vi pa niste prav sodili ali v tem primeru, vi pa niste prav tožili ali obtožili, ne. Ne more. In tudi nadzorne pristojnosti po zakonu so večinoma v rokah izvršilne oblasti v tem primeru. Ponovno vas prosim, da se mogoče posvetujete s strokovnimi službami in premislite ali obstajajo pogoji za to razpravo. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala gospa Kociper. Imate zelo zanimivo pojmovanje kaj je kontrolna funkcija Državnega zbora. Svetujem vam, da malo pogledate še kakšne druge primere parlamenta po svetu in boste videli kako zelo široko se pojmuje pojem kontrolne funkcije Državnega zbora oziroma nadzora, dajanja priporočil in zajema vse veje oblasti. Veste, to je izraz …/Nerazumljivo./…, jaz bi vam zelo priporočal, da preberete enkrat kaj to pomeni. To pomeni, da lahko o katerikoli veji oblasti izraziš neko mnenje, priporočilo, seveda ima pa tudi tista pravica, da preko svojih pristojnosti vpliva oziroma daje impulze delu zakonodajne veje oblasti. Tako to v praksi deluje.
Besedo ima gospod Brulc. Prosim.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa za besedo.
Danes zjutraj smo dobili tudi mnenje varuha človekovih pravic in bom prebral samo zadnji stavek. Torej, opozarjamo na potrebo po spoštovanju z zakonom določenih pristojnosti in pooblastili posameznih državnih organov, njihovo neodvisnost in samostojnost pri odločanju ter spoštovanja načel pravne države in delitve oblasti. To je nadaljevanje tega kar je že omenila gospa Kociprova. Kar se sedaj dogaja je eklatantno kršenje Ustave in mislim, da bi bilo najbolj dobro za naš demokratični sistem, da prekinemo z razpravo na današnji seji. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Verjamem, da bi to komu pasalo, samo potem bi se odpovedali sami neki pravici, ki jo imamo in tudi nebi opravili tistega kar je bilo dodeljeno, saj nam je bila ta stvar v obravnavo dodeljena s strani vodstva Državnega zbora, tako mimogrede, ki je seveda vse te stvari tudi preučilo tako da tudi to je eden od razlogov, ki sem jih prej omenil, da so izpolnjeni zelo dobro vsi pogoji za današnjo sejo. Imamo gradivo, imamo predloge sklepov, o vsakem bomo posebej odločali, imamo predstavnike Vlade, ki se jim zahvaljujem za prisotnost, vključno z ministroma, predstavnike Vrhovnega državnega tožilstva, se pravi predlagam, da opravimo raje razpravo in da se o teh stvareh pogovarjamo kje drugje.
Prosim.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo gospod predsednik in lepo pozdravljeni vsi prisotni.
Glejte, tudi sama sem si pripravila moje mnenje o dopisu varuha človekovih pravic, ki smo ga zjutraj dobili na mizo, pa me je zdaj že gospod Brulc prehitel, vendar kljub temu mislim …
… brez zamere, jaz bi predlagal, da se vrnemo na današnjo obravnavo in bi predlagal, da se pogovarjamo o gradivu, ki je pred nami.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Gospod predsednik, to je gradivo, to spada v ta spis, ker je naslovljeno na Odbor za pravosodje Državnega zbora v zadevi vabila, ki ga je prejel varuh človekovih pravic in jaz ne govorim o ničemer drugem, kot o odgovoru varuha človekovih pravic na povabilo. In v tem dopisu piše zakaj se ne odzovejo in navajajo katere so njihove pristojnosti in kdaj varuh človekovih pravic začne obravnavati določen postopek in opozarjajo na spoštovanje z zakonom določenih pristojnosti in pooblastil posameznih državnih organov, njihovo neodvisnost in samostojnost pri odločanju ter na spoštovanje načel pravne države, spoštovani prisotni, in delitev oblasti. Torej tudi jaz predlagam, da o tem razmislimo in da ne obravnavamo stvari, ki ne spadajo v našo pristojnost in da zaključimo sejo. Hvala lepa.
Če že vsi vztrajate, potem bom zaradi javnosti prebral cel odstavek, da bo sploh jasno, da se to ne nanaša na to o čemer je bilo zdaj govora ampak na varuhinjo človekovih pravic. Če bomo torej v zvezi z izpostavljeno problematiko, torej varuhinjo človekovih pravic, prejeli kakšno pobudo, jo bomo tudi obravnavali v okviru naših pristojnosti in pooblastil. Hkrati pa se bomo v primeru informacije oziroma podatkov, ki bi morda kazale na nezakonitost in nepravilnost pri delu pristojnih organov in bile te pomembne za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost naši državi, odločili za morebiten začetek postopka na lastno pobudo. V zvezi s tem opozarjamo tudi na potrebo po spoštovanju zakonov določenih pristojnosti in pooblastil posameznih državnih organov, njihovo neodvisnost in samostojnost pri odločanju ter spoštovanje načela pravne države in delitve oblasti. Ona je samo sporočila, da bodo sami ukrepali v okviru svojih pristojnosti in nič drugega.
Želi še … razprava je odprta. Želi še kdo besedo oziroma zdaj bom najprej vprašal Vlado. Gospa Maša Kociper, imeli ste že proceduralno. Imate še eno? …/Glas iz dvorane./… Ja, samo v okviru Poslovnika sem tudi pristojen za to, da opozarjam na morebitne zlorabe Poslovnika, tako da bi vljudno prosil, če imate res kakšen proceduralni predlog, da ga poveste, sicer bi pa dal besedo ministru oziroma ministru oziroma državni sekretarki, ki sta tudi z nami. Prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Bom kar takoj povedala, proceduralni predlog gospod predsedujoči, da ne bo dvoma o zlorabi.
Predlagam, glede na to da si poslanci nismo složni glede tega ali obstajajo poslovniški pogoji za obravnavo na današnji izredni seji, nekateri kot vidite očitno mislimo, da ne obstajajo. Tega mnenja nismo kar tako iz neba potegnili, naše dvome je potrdila Zakonodajno-pravna služba, opozarjam, da je to drugačna situacija kot da bi tukaj na seji ta dvom izpostavili in zahtevali mnenje Zakonodajno-pravne službe, prekinili sejo in tako naprej. Tukaj je dvom bil podan in potrdila ga je Zakonodajno-pravna služba. Jaz predlagam, da vi kot demokrat, že toliko let ste v parlamentu, daste na glasovanje da odločamo poslanci o tem ali so podani poslovniški predlogi, da na podlagi takšnih sklepov, ki presegajo pristojnosti Državnega zbora ali so pa popolnoma nepotrebni v skladu z našo zakonodajo, sploh izvedemo današnjo sejo.
Prosim, če daste ta predlog na glasovanje.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
O tem je že odločil predsednik Državnega zbora, ki nam je to stvar poslal v dodelitev. Vsi pogoji so izpolnjeni tudi vsaj eden od sklepov, kot je povedala služba, več kot ustreza, boste imeli priložnost zanj glasovati. Za tiste, za katere menite, da niso ustrezni boste glasovali pač proti.
Besedo pa ima predstavnik vlade… / Oglašanje iz klopi./ Želite proceduralno? Prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Zdaj, če bi, no gospod predsednik jaz predlagam, da sejo nadaljujete tako kot ste rekli, da ne bomo zdaj po tri četrt ure mojega nastopa slišali odgovore dr. Fišerja. To bi bilo tudi do njega nekorektno. In seveda vso takšno zavlačevanje, gospa Kociprova, to je pa takšen pleh kot se… Armstrong vidi iz lune, veste. Po takšni logiki kot ste jo vi predlagala, potem ta državni zbor ne bi nikoli in nikdar obravnaval nobenega predloga opozicije, razen na Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki ima opozicija večino.
Se pravi, če bi to bilo možno kar vi predlagate potem lahko vržete iz dnevnega reda vse kar predlaga opozicija. To pa malo sodi tam, kam že, v Bolivijo mogoče, ne v Slovenijo. Tako da res predlagam, da nadaljujemo in da dobi besedo seveda dr. Fišer. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Besedo dajem zdaj predstavniku Vlade, želi besedo gospod minister? Prosim. Potem takoj za njim pa vrhovni državni tožilec. Prosim, gospod minister.
Hvala. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Fišer in drugi kolegi iz državnega tožilstva, spoštovani kolega, državni sekretar iz Ministrstva za notranje zadeve.
Jaz mislim, da bi morali začeti s tem, z nekim zavedanjem, da se pogovarjamo o delovanju državnega tožilstva, ki je eden zelo pomembnih državnih organov v naši državi. Potrebno je imeti pred očmi okvir v katerem je gospa Kociper govorila in tudi nekateri drugi, torej, da imamo v Sloveniji tri veje državne oblasti; zakonodajno, izvršilno in sodno. Da ni nobenega dvoma o tem kam sodi državno tožilstvo, da sodi v okviru izvršilne veje oblasti, o tem govorijo odločbe Ustavnega sodišča. Da pa kljub temu, da sodi v okvir izvršilne veje oblasti uživa, takšna je ureditev v Sloveniji in tudi primerjalno je v glavnem to tako, precejšnjo mero samostojnosti. Samostojnosti v smislu, ko gre za vsebino zadev s katerimi se ukvarja, ko gre za pregon posameznih ali kaznivih dejanj… To zato govorim, ker je to nekaj pomembnega, da imate poslanke in poslanci pred očmi, da ko gre za pregon posameznih kaznivih dejanj, ko gre torej za konkretne zadeve in mora biti ta samostojnost, ki jo pri tem uživa državno tožilstvo za vse nas sveta in / Nerazumljivo./
Torej v to ne smemo posegati, velja podobna logika kot pri delovanju sodstva, torej tudi ko gre za delovanje sodstva, vsi vemo, da ko gre za konkretne zadeve se zakonodajna in izvršilna veja oblasti ne smeta spuščati v konkretne zadeve.
Tako da, to je tisti okvir, ki ga je potrebno imeti pred očmi. Torej, ta okvir pa seveda ne pomeni, da bodisi izvršilna veja, ki jo predstavljam tukaj sam, bodisi zakonodajna veja, ne bi smela ali pa celo morala se ukvarjati s tistimi zadevami v zvezi z delovanjem, konkretno državnega tožilstva, ki so v njuni pristojnosti. Torej, bodisi zakonodajne, bodisi izvršilne veje oblasti.
Jaz bom zdaj povedal to, kar sodi v okvir izvršilne veje, ki je kot minister za pravosodje predstavljam na tej seji. Torej, odgovornost Ministrstva za pravosodje oziroma odgovornost Vlade v zvezi z državnim tožilstvom je, da zagotavlja pogoje za delo, tega državnega organa. Zagotavljanje pogojev za delo pomeni na eni strani ustrezno zakonodajo, katere ključna vsebina poleg množice drugih vprašanj je ravno tisto o kateri sem prej govoril, torej čuvanje samostojnosti kakor je za konkretne zadeve, ko gre za pregon posameznih kaznivih dejanj na eni strani. Na drugi strani pa seveda zagotavljanje pogojev tudi v temu smislu, da je delo državnega tožilstva učinkovito. Torej, da dela hitro, da dela kakovostno in da dela nepristransko, da dela, ko gre za hitrost in učinkovitost seveda. Nepristranskost v temu smislu, da ta hitrosti in kakovost, da se nanaša na vse zadeve s katerimi se ukvarja, brez izjeme. Torej, za vse morajo veljati enaki kriteriji hitrosti, kakovosti in vsega tistega za kar je izvršilna veja v zvezi v razmerju državnega tožilstva pristojna. Torej, pristojna je za zagotavljanje kakovostnega in kvalitetnega dela državnega tožilstva.
Kot rečeno, v ta okvir sodi ustrezni zakonodajni okvir na eni strani, na drugi strani zagotavljanje materialnih pogojev. V Materialne pogoje sodi zagotavljanje prostorih in podobnih pogojev in seveda kadrovskih pogojev, torej da ima državno tožilstvo primerne prostore in da ima torej ustrezne kadre in da jih ima teh kadrov toliko kot jih rabi, zato da lahko dela kakovostno in hitro, učinkovito torej.
Jaz ocenjujem, da v zadnjem letu, dveh je to vprašanje o katerem edini kot minister za pravosodje lahko govorim, torej kakovost, torej učinkovitosti, da je v zvezi s tem državno tožilstvo doseglo pomembne pozitivne premike v temu zadnjemu letu, dveh.
Kar nekaj odmevnih primerov je bilo sprocesiranih do sodišča, potem kako se je nadaljevalo naprej ne bom komentiral, ker to ni zdaj tema. Tisto kar bi rad ponovno poudaril v temu okviru, ko govorim in ocenjujem delo državnega tožilstva v zadnjem letu, dveh naj povem, da si želim, da bi takšna učinkovitost veljala tudi naprej, da bi torej državno tožilstvo z enako učinkovitostjo, še večjo učinkovitostjo pravzaprav delovala še naprej. in ponovno poudarjam, brez izjem, v vseh primerih.
Ko govorimo o tem kaj si kot minister za pravosodje želimo in kaj pravzaprav pričakujem od državnega tožilstva ali pa kaj vlada pričakuje od državnega tožilstva naj posebej poudarim temo ali pa neko konkretno vsebino, ki je znotraj dela državnega tožilstva z vidika vlade še vedno pomembna in to je odvzem premoženja nezakonitega izvora. Poleg vsega ostalega kar so pristojnosti državnega tožilstva, torej pregon različnih kaznivih dejanj je ta tema, torej odvzem premoženja nezakonitega izvora, še posebej pomembna glede na stanje v katerem je slovenska država, glede na vse to kar se je preteklih letih dogajalo najbrž lahko vsi razumemo to, da državljanke in državljani od nas to pričakujejo. Od vseh nas, od vsakega skladno z njegovimi pristojnostmi, da tukaj naredimo vse kar se da, da se premoženje, ki je bilo v preteklosti nakradeno, očitno, vsaj del tega premoženja vrne nazaj v Slovenijo nazaj našim državljankam in državljanom v proračun in preko tega njim, državljankam in državljanom.
Ko že govorimo o tem bi rad spomnil še na to, ker velja za vse nas, tudi za državno tožilstvo in za pravosodje na splošno in to je to, da vsi delamo za državljane in državljanke. Vse nas plačujejo državljanke in državljani, vsi se financiramo iz davkoplačevalskega denarja in vsi moramo imeti pred očmi vsako jutro ko se zbudimo ravno to. Torej, naša naloga je, da naredimo maksimalno za njih, za tiste, ki nas plačujejo.
V teh, zadnjih dveh letih odkar sem v politiki sem pogosto imel občutek, da marsikdo v pravosodju na splošno, sodstvu, državnem tožilstvu in še kje drugje, ne razume dobro te logike, ki jo ravnokar omenjam. In sam bi si želel, da bi ta logika in to dejstvo ali pa to pravilo bilo bolj prevladujoče pravzaprav nosilno načelo pri vsakodnevnem delu vseh, ki delujete ali pa delujemo v pravosodju. Seveda enako velja za ostale, za zakonodajno vejo in ostale kolege v izvršilni veji oblasti.
V zadnjem času dobivamo od državnega tožilstva zahteve po tem, da se jim zagotovijo dodatna finančna sredstva, dodatni kadri ker ocenjujejo, da z obstoječimi kadri ne bodo mogli zagotavljati takšne učinkovitosti, kot so jo v zadnjem času kot rečeno pokazali oziroma še večjo kot jo pričakujem sam kot minister in kot celota.
Moje mnenje v zvezi s tem je naslednje, in sem ga gospodu Fišerju, predsedniki vladi in marsikomu drugemu že dostikrat povedal. Jaz sem za to, da se ta denar zagotovi in kot je gospa Kociper povedala sem se za to tudi zavzel vendar pa pričakujem od državnega tožilstva tudi ustrezno zavezo, da bo s temi kadri, s tem denarjem povečala svojo učinkovitost. Jaz bi rad spomnil na nek akt, ki smo ga vlada in sodstvo sklenili v lanskem letu v katerem smo zelo natančno določili cilje ki jih imamo, skupne cilje, v temu primeru v zvezi s sodstvom. Se pravi, ti cilji so tam bili povezani s skrajševanjem sodnih postopkov in z zmanjševanjem sodnih zaostankov, čisto natančno določena s številkami in tudi smo se zavezali, državljankam in državljanom, da bomo do določenega roka, ki bo nastopil sredi letošnjega leta, naredili vse kar lahko, vsak skladno s svojimi pristojnostmi, da bomo te cilje dosegli.
Torej, mi smo svoje naredili kot vlada, spremenili, predlagali spremembe različnih zakonov, parlament jih je sprejel, zagotovili dodaten denar in kadre. In kot vidimo je sodstvo svoje naloge oziroma vidimo da jih, tudi izvaja. Sodni zaostanki so se zmanjšali in čas trajanja sodnih postopkov se je ravno tako skrajšal. Torej, vidimo da takšen akt, takšna zaveza kjer en in drugi organ nekaj konkretnega, se nekaj konkretnega zavežeta ima učinek. To kaže sodna statistika, kažejo dejstva.
Hkrati naj povem to kar se mi zdi zelo pomembno, tudi v zvezi z delovanjem državnega tožilstva, pokazalo se je, da je zelo pomembno pri izkušnji so sodstvom, da je zelo pomembno ravnanje tistih, ki nso vodilni v nekem sistemu. Predsednik vrhovnega sodišča, gospod Masleša je vzel stvari v svoje roke, je začel hoditi po Sloveniji se pogovarjati s predsedniki sodišč. Torej, začel je neke procese motiviranja, tudi uveljavljanja različnih sprememb v organizaciji dela na sodiščih in vse to je privedlo skupaj z zavezo, ki sem jo ravnokar omenil, k pomembnemu skrajšanju sodnih postopkov in zmanjšanju sodnih zaostankov, torej tistemu cilju, h katerem smo in še vedno težimo.
In, nekaj podobnega mislim da velja tudi razmerje do državnega tožilstva. Jaz sem gospodu Fišerju predlagal da ne podoben akt, vlada ali pa Ministrstvo za pravosodje, minister za pravosodje in državno tožilstvo skleneta, se v njem zavežeta za konkretne stvari, ne recimo to konkretno pomeni ministrstvo, vlada zagotovi dodatna materialna sredstva, dodatne kadre, še kaj če je potrebno, spremeni tudi zakonodajo, če bomo ugotovili, da je to potrebno, o tem bom nekaj še v nadaljevanju povedal. Državno tožilstvo se pa zaveže da bo s konkretnimi številkami učinkovito delalo še naprej, zlasti pri pregonu tistih kaznivih dejanj, ki jih skupaj ocenjujemo kot najpomembnejša. In tukaj gre za kazniva dejanja, povezana z gospodarskim kriminalom, korupcija in še nekatera druga kazniva dejanja.
Torej, kot rečeno, pokazalo se je da je vodenje ali pa način vodenja zelo pomemben. To velja za vse sisteme, vsi vemo da tudi v podjetjih, v državni uprav, kjer koli že je zelo veliko odvisno od vodenja, to se je kot rečeno pokazalo v primeru sodstva. In jaz mislim, da enako velja tudi v primeru državnega tožilstva. Jaz bi si želel tukaj bolj učinkovitega vodenja, sam celo ocenjujem, da bi zato, da bi to vodenje lahko bilo bolj učinkovito bilo potrebno v nekem manjšem delu Zakon o državnem tožilstvu spremeniti ravno v tej smeri, torej okrepiti pristojnosti in s tem seveda tudi odgovornosti tistih, ki volijo, začenši z generalnim državnim tožilcem in potem vsemi ostalimi navzdol, ni pa to nujno. Jaz mislim, da že obstoječa zakonodaja to v veliki meri omogoča samo uveljaviti jo je potrebno v večji meri.
Na kratko bom še pokomentiral nekaj konkretnih zadev, ki izvirajo iz teh konkretnih vprašanj, ki izvirajo iz predlaganih sklepov, pri čemer bom ponovno izhajal iz tistega, kar sem uvodoma povedal, da v konkretne zadeve se pa seveda ne bom spuščal, ker se ne morem in ne smem.
Tukaj je najprej vprašanje imenovanja gospoda Škrleca kjer sem razumel gospoda Gorenaka, da tudi meni očita nezakonito ravnanje ali da vladi to očita, pri čemer, o tem se pa opravičujem, torej neko nepravilnost ali nekaj kar naj ne bi bilo v redu s tem. Na kratko naj pojasnim, zakaj je vlada sprejela takšen sklep, kakršnega je sprejela, se pravi sprejela pa je sklep o odpravi sklepa prejšnje vlade, ki se nanaša na imenovanje gospoda Šrkleca. Na kratko, da ne obremenjujem tukaj časa in ne odvzemam časa državnemu tožilcu, gospodu Fišerju, naj povem, da je to vlada naredila samo zato, da odpravi določene procesne napake, ki so bile napravljene. Zlasti to, glavna napaka je bila pa ta, da ni bilo pridobljeno… ali pa pomanjkljivost, da ni bilo pridobljene mnenje državno tožilskega sveta in preprosto to bo pridobljeno, upam da bo, državno tožilski svet je to mnenje dal in se bo potem postopek odvrtel tako kot zakon to predvideva. Mi smo to morali narediti, ker preprosto drugače bi bilo naše ravnanje nezakonito.
To je na kratko v zvezi z gospodom Škrlecem. Če bo pa potrebno bom potem v nadaljevanju komentiral tudi nekatera druga konkretna vprašanja, kot rečeno, recimo vprašanje nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in še nekaj drugih stvari. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Besedo dajem generalnemu državnemu tožilcu, dr. Fišerju. Prosim.
Zvonko Fišer
Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Dnevni red je bil določen na podlagi zahteve in naj bi se nanašal na stanje na vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. Jaz bom poskušal ostati v teh okvirih in zaenkrat v tej svoji uvodni besedi ne nameravam širiti tematike preko tistega kar v temu gradivu ni zajeto.
Poglavitni očitek te zahteve izhaja iz podmene, da je delo državnega tožilstva politično motivirano in moje osebno, ker je bilo moje ime tolikokrat izrecno navedeno, da tega ni mogoče spregledati. Očitek v celoti odločno zavračam in ga poštno obratno vračam pošiljatelju. Gre za poskus dela politike, ki pač doživlja poraze na pravnem področju, da bi te nadomestila na političnem in medijskem. To počne že nekaj časa in sicer, na način da tožilce spreminja v obdolžence z obtožbami, ki temeljijo na popolnih izmišljotinah, govoricah, manipulacijah, izkrivljanju dejstev in ideoloških očitkih. Ta poskus ne bo uspel.
Torej vlogo, ki mi jo namenja del politike ne bom sprejel, ne bom se zagovarjal v zadevah v katerih je tožilstvo in o katerim se tudi sam osebno že vse povedal. Politična gluhota nekaterih ne razlog za to, da bi v nedogled ponavljali že povedano. Jaz rad povem, da se v mlinu pove dvakrat… Za pametne bo bodi dovolj, ostali bodo morali živeti še naprej sami s svojimi travmami.
To, kar se dogaja v teh dneh in tednih, kampanja blatenja in diskreditacije v nekaterih medijih v katero je bil zdaj potisnjen na nek način žal še parlament je bilo vse napovedano v tistem trenutku, ko je bilo povedano, da bo boj zoper obsodilno sodbo v neki kazenskimi zadevami ne bo tekel samo s pravnimi temveč z vsemi sredstvi. Mnogi so ob tej izjavi odmahnili z roko, češ da za pretiravanje… Pa še nek problem je, ta družba se je preveč navadila na nek nedopustno nizek nivo javnega diskurza, na splošno in v zadevah, ki obravnavajo pravosodno področje.
Mi te izjave nismo podcenjevali in smo nanjo opozorili takoj, pričakovali smo močnejšo in odločnejšo kritiko, obsodbo pa tudi z druge strani podporo tistih, ki so dolžni, da poskrbijo za to, da teče življenje v družbi normalno in v strpnih okvirjih, zlasti pa, da je zagotovljeno tudi normalno institucij v tem konkretnem primeru pravosodja.
Jaz vendarle sem upal, da se odbor in državni izbor ne bosta pustila potegniti v to dogajanje in da se ta seja in seja Državnega zbora v nadaljevanju ne bosta spustila, zdaj bom pa šel na penalistično področje, za primerjavo zgolj seveda nekakšen predobravnavni nalog za sojenje, ki naj bi potekalo v Državnem zboru ne da bi imeli pravico biti tamkaj navzoči možnost povedati kar mislimo, da je potrebno. V pravosodju tako ne delamo. Ne odločamo o odsotnosti tistih o katerih odločamo, to zahtevajo že elementarna pravila poštenega postopka, mi govorimo po navadi kontradiktornosti zlasti.
In tudi, ko se domnevno odloča o naši odgovornosti pač ne sme biti drugače. Napravil bom tisto v nadaljevanju, ne bom kratek, jasno, kar je moja dolžnost v vlogi generalnega državnega tožilca. Opozoril bom na tisto kar tožilstvo v resnici dela v zvezi s pregonom gospodarskega kriminala in drugih zadev, ki so apostrofirane, kakšne rezultate dosega in kateri so bistveni pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi moral biti pregon, ki je že do sedaj uspešen še uspešnejši.
Prvič, nekaj besed o seji parlamenta in njegovih organov o položaju v državnem tožilstvu. Parlament je najvišji organ zakonodajne oblasti v državi vendar tudi zanj in še posebej tudi zanj zaradi zgleda, ki bi ga moral dajati veljajo pravila o vladavini prava in o pravni državi. Če tega ne upošteva in širi svoje pristojnosti ne dela nič dobrega. Ne širi meja demokracije, kot se zdelo na prvi pogled temveč nedopustno posega v vladavino prava. Poseg je zaradi njegovega izpostavljenega položaja še posebej problematičen.
Tudi državni zbor ima namreč samo tiste pristojnosti in sme početi samo tisto za kar ima izrecno podlago v Ustavnem zakonu. To velja na splošno in to velja tudi glede državnega tožilstva. Četrti odstavek 10. člena državno tožilskega zakona pravi, da im a državni zbor v razmerju do državnega tožilstva samo tiste pristojnosti, ki jih določa zakon, ta določba je nadvse jasna. Državni zbor ima do državnega tožilstva nekaj pristojnosti, poročilo je bilo prej že omenjeno pa volilne nekatere druge ima a nobene takšne na katere bi lahko oprl takšno sejo kot je ta. Ni domneve o neki splošni kompetenci v vladavini prava zlasti za državne organe velja da smejo početi samo tisto kar jim je izrecno dovoljeno.
Posebej pomembno se je tega potrebno zavedati, ko se delo parlamenta stika ali pa nanaša na druge veje oblasti in tukaj seveda s tem ne mislim da je tožilstvo druga veja oblasti in na organe, ki so samostojni, to pa tožilstvo nedvomno je.
Državni zbor glede izvajanja kazenskega pregona, prej je bilo že pravilno poudarjeno nima prav nobenih pristojnosti. Ne more odrejati kaj naj kdo tukaj dela in tudi komentirati tega ne. Zgolj mimogrede, da ne pozabimo, to seveda velja tudi za izvršilno oblast, to je bistvo načela delitve oblasti, to je ustavno načelo, res tukaj so »check's and balances« in na koncu ni nekega nad-nadzornika, ki bi pa lahko rekel, jaz imam vse. Če bi bilo drugače bi vsakokratna politična oblast lahko organu pregona določala kaj, kako, kdaj naj kaj počne, pa tega ne sme, poudarjam, ker je tudi tožilstvo, ker je tožilstvo vezano samo na Ustavo in zakon in ne na nikakršne politične smernice.
Kaj to pomeni, kaj bi to pomenilo? Poglejte, tako upam, vsakomur jasno bom pa sedaj nekaterim / Nerazumljivo./ ravno to; kazenski pregon, ki je strokovno in politično aktivno bil podvržen vsakršnemu političnemu nihanju enkrat tako ko se politična oblast zamenja pač drugače. In ravno v tem je bistvena razlika med političnem odločanjem v parlamentu in odločanjem v pravosodju. Na to sem v preteklosti do zdaj že večkrat opozoril, tako v parlamentu in njegovih organih, ob drugih podobnih priložnostih ker to ni prvi poskus takšen, k igre preko roba. In ne bom odnehal, v to ste lahko prepričani. To je moja dolžnost predstojnika organa pregona, ker se moram boriti prvič na eni strani za njegov samostojni položaj v sistemu oblasti in, ki mora na drugi strani vendarle skrbeti tudi za neko elementarno zakonitost v družbi. In to je moj mali prispevek k pravni državi. Tako moram posebej opozoriti za ta konkreten primer, da je pristojni Odbor Državnega zbora na zahtevo po izredni seji od držav z ljudskem nadzoru, na tožilstvu v zadevi Škrlec. Ta se izrecno zato, bo to najbrž edini primer, da bom kakšno zadevo konkretno tukaj omenil, ker se navaja tudi v gradivu za tokratno sejo na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora enkrat že sklenil, da takšna seja ni dopustna. Se pravi 2012. Ta odločitev je precedenčno pomembna saj gre tokrat kot rečeno v tem delu ne samo za enak temveč celo za isti primer. Enako odločanje v enakih situacijah seveda utrjuje pravni red, vladavino prava v pravni država drugačno pa ga ruši to mora biti popolnoma jasno. In, če prav razumem stališče Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je bila predstavljena po prej, jaz ga seveda nisem imel pravočasno, da bi ga lahko obširneje upošteval v tem svojem stališču. Ima tudi ta resne pomisleke glede takšne seje, ni pa primerno, da se mnenje ne opredeljuje prav do določbe člena 4. odstavka oziroma 4. odstavka 10. člena ZZT, ki sem ga malce prej omenil. Pravniki namreč opozarjamo in povemo, da je to lex specialis, ker je v državno tožilskem zakonu posebej povedano kaj Državni zbor do tega organa sme početi.
Drugič. Česa Državni zbor tudi ne sme obravnavati in zakaj ne. Državni zbor v skladu z zgoraj povedani tudi ne sme obravnavati vseh tistih primerov, ki se nanašajo na konkretne zadeve o katerih odločata tožilstvo in sodišče. To so praktično vsi konkretni primeri, ki so našteti v tej zahtevi, nekateri so bili prej tudi izrecno omenjeni, nekateri ne. Nekatere zadeve s področja gospodarskega kriminala pa domnevna kazniva dejanja pripadnikov nekdanje SDV. Konec koncev moram povedati, da tu ni nobene posebne potrebe, da bi to počeli kajti državno tožilstvo v tem delu pa na sploh tudi dela zakonito, učinkovito, izvaja kazenski pregon, dosega pri tem dobre rezultate. O tem bomo v nadaljevanju še nekaj povedali in morda je prav to tisto kar koga moti. Če organ, ki takšne pristojnosti nima, to se pravi, da bi obravnaval konkretne zadeve iz sodne in tožilske pristojnosti pa čeprav gre za najvišji organ zakonodajne veje oblasti obravnava zadeve o katerih mora odločati drugi. To pomeni, da se od nedopustno vplete v katujo pristojnosti. In še posebej hudo je, če to stori pred odločanjem pristojnega organa, ker to pomeni neposreden in nedovoljen pritisk na njegovo odločanje. Že prej sem povedal zdaj smo pa spet pri delitvi oblasti za kaj gre pri Državnem zboru to je političen organ, ki se je s tem seveda moramo ta enačaj preprosto potegniti, politika neposredno vpletla v odločanje. Kot to stori v zadevah iz sodne pristojnosti tako omeni poseg v zadevo subivnice. To je tudi elementarna, elementarno pravilo. In, če to stori po odločanju, napaka ni nič kaj bistveno manjša, po odločanju opozarja, ker je kakšno od teh zdaj tudi že odločena. Ker se v tem primeru postavlja v položaj nad sodnika kar Državni zbor tudi ni. Zakonodajni organ, ker se govori veliko o napakah tožilcev ni pristojen za obravnavanje napak državnih tožilcev in sicer na nobeni ravni, ne profesionalni, ne disciplinski in tudi ne kazenski. Ne tistih namišljenih ali bom rekel celo izmišljenih, ki se nekatere zatrjujejo v zahtevi ne morebitnih pravih napak, napake se dogajajo to smo si jasno. Zato obstojijo mehanizmi v tožilski organizaciji in zunaj nje, vendar kot rečeno ne v parlamentu. Govorimo o cenah službe morebitni disciplinski odgovornosti in tudi kazenski odgovornosti. Namreč vsi ti mehanizmi delujejo, imamo primere prenehanja službe zaradi negativne službene ocene. Sveže, ne govorim o zgodovini. Tečejo disciplinski postopki zoper tožilce, ki so storili disciplinske kršitve imamo tudi primere uveljavljanja kazenske odgovornosti. In pri tej informaciji se mora Državni zbor ustaviti. Obremenitve državnih tožilcev vprašanje, ki bi potencialno lahko sodilo v pristojnost Državnega zbora je vprašanje kadrov seveda, če bi ga obravnavali v zvezi z zakonodajnimi pristojnostmi Državnega zbora in razlika je bistvena. Kajti, če sme Državni zbor storiti marsikaj kot zakonodajni organ to še ne pomeni, da sme ta isto stvar početi kot organ nadzora. Seveda pa ne, na podlagi podatkov s katerimi je postregla ta zahteva, z njimi celo začenja, ki so pol resnice in napačne informacije, napačne interpretacije s katerimi se želi dokazati, da je tožilcev v Sloveniji. Tako, da ne bomo dosti lepo misli preveč in, da delajo premalo. Te storitve se ponavljajo že nekaj česa tako bi rekel že kakšno leto in še več. Nekaterih kar še naprej širijo in ponavljajo jih že kot pravo mantro. Uporabljajo se ne pravi iz konteksta iztrganim in napačno interpretirani podatki. Če bi hoteli priti do prave slike bi morali napraviti celovito analizo, ki bi se začela s pravnim položajem organa, njegovimi pristojnostmi, pravno ureditvijo, materialnem in procesnem pravu, upoštevala prakso pa še in še pa tja do materialnega položaja nosilcev funkcije bi prišli. In potem bi morali po enaki metodologiji napraviti enako za državo s katero bi se želeli primerjati. Očitno je to za zastavljavce zahteve pretrd oreh. Jaz mislim, da je tudi nevaren in to dobro vedo. Jaz osebno vem, da bi dal rezultate, ki bi tiste trditve demantirali.
Zato jaz ne bom odgovarjal s kakšnimi ne pričakujte pa, da bo kakšno tako analizo dela tožilstvo imel dosti več pomembnejšega dela in se ne moremo ukvarjati s takimi analizami pa čeprav bi rekel bi mene kar zanimalo. Zato ne bom odgovarjal s kakšnimi lastnimi stališči ali ugotovitvami, to bi seveda zlahka naredil. Temveč bom opozoril, da so bili rezultati iz raziskave in študije SPŽ-ja na to se namreč ta primer nanaša …/nerazumljivo/… v slovenski strokovni javnosti učinkovito zavrnjeni, v zelo dobrem javno objavljenem in vsem dostopnem članku sekretarja vrhovnega sodišče višjega sodnika, ki je pokazal s konkretnimi primeri tudi dokazal, da temelji poročilo na hudih metodoloških težavah. Jaz bi kar, fin je bil, vred z napakam, ki jih skriva enotni vprašalnih v katerem niso jasne. Zdaj pa dobro se oproščam poslušajte niti tako temeljne kategorije kot kdo je sodnik in enako tudi kdo je tožilec, kaj je sodišče in kaj je sodna zadeva, če seveda tega ne definiramo pravilno in ne zberemo pravilnih podatkov potem seveda ne vem kam bomo šli. Ampak prav tako niso bili enotno definirani pri vprašalniku za to študijo, parametri trajanja postopka kako so definirane kazenske zadeve in kaj šteti za sredstva, ki so bila porabljena za delovanje pravosodja. Na kratko povedano dve strani. In zato rezultati seveda ne morejo biti relevantni. Elementarna korektnost bi zahtevala, da bi ob citiranju rezultatov, ki naj bi bili za slovenske tožilce tako zelo neugodni, metodološke probleme vsaj omeni. To se ni zgodilo saj razumem, udarnost rezultatov bi izpuhtela kot spomladanska meglica na soncu. Politična zaslepljenost in želja dokazati kako zanič je slovensko tožilstvo sta bila pač cilja, ki sta enkrat toliko upravičevala tudi takšno sredstvo.
Zakaj je treba okrepiti slovensko tožilstvo, v resnici je ključni problem slovenskega tožilstva, ki nam preprečuje boljše rezultate kadrovska podhranjenost. To je v sklepih ta se zdaj vleče že nekaj let. Jaz sem jo podedoval in trudim se, da je nebi predal tistemu, ki bo prišel za mano ali pa, da bi jo predal saj v manjšem obsegu. Tisto kar je v zvezi z kadri …/nerazumljivo/… je treba poudariti je dejstvo ampak jaz upam, da je to vendarle zdaj že vsem znano, jasno, da je tožilstvo kot organ pregona procesni organ, ki mora odločiti o tistem kar kot je seveda dobi z leve strani od organov odrivanja, sprožiti oziroma odločiti o pregonu in, če so pogoji zato dati desno naprej na sodišče. Z drugimi besedami povedano količine svojega dela ne v prvem ne v drugem delu ne določa ali oblikuje samo. Preprosto mora servisirati tisto kar dobi od drugih. Če tožilcev ni dovolj ali pač ne bo odločeno o vseh ovadbah ali pa bo zastajalo delo na sodiščih, ker se pač ne bodo mogli udeležiti narokov pred sodišči. Nastala bo disfunkcija v sistemu in ne eno ne drugo ni dobro, ni sprejemljivo. Zato pravim, da ni smiselno vlagati v organe odkrivanja pred nami in v tiste za nami, sodišča, če se na ta način ustvarja ne uravnotežen in ne optimalen sistem kazenske represije. Da se razumemo niti najmanj me pri tej trditvi ne vodi, ne zapelje, da bi bil zavisten drugim, ki stojijo bolje. Gre za globalno opozorilo kaj je družbeno sprejemljivo, pametno in kaj ni. Če upoštevamo že nekajkrat ponovljeni podatek, da je tožilstvo na dan zadnjega januarja lani še zmeraj samo 73% zasedeno. Prej smo govorili o številka 70,71 in tako naprej glede na sistemizacijo, ki jo je določila Vlada ne mi sami pač ni presenetljivo, da je na sestanku pri predsednici Vlade 9. januarja letos to spoznanje o nezadostni zasedenosti tožilskih mest prišlo v polni meri do izraza pri vseh prisotnih in je bilo odločeno, da dobi tožilstvo pomembno kadrovsko injekcijo. Glede na razmere, ki vladajo v tem trenutku pri nas na področju pregona, ko je ključno, da je poglavitni problem pregon gospodarskega kriminala je bilo na istem sestanku ob enem ugotovljeno, da bo težišče dela zlasti pri obravnavanju najtežjega kriminala padlo na specializirano državno tožilstvo. Pregon gospodarskega kriminala je prioriteta tudi po našem dokumentu o politiki pregona, ki je bil sprejet leta 2012 in zato bo kadrovska injekcija v največji meri usmerjena v specializirano tožilstvo in na ta način bi omogočili temu organu, da se kadrovsko okrepi in usposobi za nadaljnje delo torej, ki ga čaka pri pregonu korupcije in gospodarskega kriminala.
Tu bo treba najbrž že poseči tudi v zakonodajo kajti sedanji zakon tukaj ne omogoča zadostnega manevrskega prostora. Konec koncev ni naključje, da je evropsko poročilo o korupciji, ki je bilo v ponedeljek objavljeno posebej priporočilo kadrovsko okrepitev posebnega tožilskega organa, ki se ukvarja s pregonom korupcije. Mi smo v okvirih sedanje ureditve do cela izčrpali možnosti, da prerazporeditvami držimo po konci specializirano državno tožilstvo. Ljudi preprosto nimamo več, mnogi pa tudi ne želijo delati v razmerah, ko bi se morali ukvarjati z zelo zahtevnimi zadevami v neurejenih razmerah. V tem pogledu moram poslancem, poslanke in poslance vendarle opozoriti, da je bilo še nedavno in bojim se, da je pri nekaterih nosilcih politične moči še vedno prikrito ali jasno nasprotovanje specializiranemu tožilstvu, ki se je kazalo v preteklosti na zelo različne načine in, ki se na nek način se mi zdi, da vleče, vleče še vedno. V tem pogledu, če zdaj bi rekel nekako …/nerazumljivo/… ta delo okrog kadrov je gradivo, ki je predloženo za sejo Državnega zbora samo s sabo na nek način v nasprotju. Po eni strani trdi, da je tožilcev preveč in, da so neučinkoviti, da ne rečem leni po drugi strani pa, da specializirano tožilstvo posveča nekaterim segmentom svojega dela premajhno pozornost. Številka, ki je bila prej ponujena, ki bi se morala število tožilcev, ki bi se moralo ukvarjati samo s kaznivimi dejanji v bankah, s kaznivimi dejanji v bankah ne z bančno luknjo. Jaz se z bančno luknjo se tožilstvo ne ukvarja. S kaznivimi dejanji v bankah pa ja je seveda odločno večja od tistega kar ima specializirano tožilstvo na razpolago za vse svoje delo. Torej specializirano tožilstvo kot rečeno čakajo pomembne naloge v prihodnje pri pregonu korupcijskih kaznivih dejanj in gospodarskega kriminala. Zato je kadrovski vložek ven, vanj absolutno nujen, škoda je samo, da to tega ni prišlo že prej, ker pač moramo vedeti tožilce, ki bomo predvidoma dobili jaz upam, da jih bomo res dobili bomo morali še usposobiti za delo na zahtevnejših zadevah. Ob tem ne smemo pozabiti, da mora državno tožilstvo s kazenskim pregonom zagotavljati kompleksno varnost ljudi kar pomeni, da ima gospodarski kriminal sicer prednost vendar nimamo pravice zapostavljati drugih področij našega dela. Prav nobenega izmed njih ne, ker gre za kazniva dejanja, ki v njihovem okolju ljudi prizadevajo in vzbujajo nelagodje in strah. In nimamo ne moralne še manj pa zakonske pravice ali legitimnosti, da bi rekli, da bomo pač zdaj na račun gospodarskega kriminala karkoli zapostavili. Pričakujemo torej, da bomo na podlagi odločitve Vlade dobili možnost, da čim prej v tem letu zaposlimo 30 novih tožilcev, 40 strokovnih sodelavcev in pripravnikov, 15 pripravnikov ter ustrezno število administrativnega in podpornega kadra ob enem pa seveda zanje zagotoviti opremo, ki je potrebna za delo. Zdi se veliko, ja za tako majhen organ je veliko to, da račun za dolgoletno kadrovsko zapostavljanje tožilstva je treba enkrat plačati. In z optimizmom, z optimizmom, ki me preveva tudi sicer kar zadeva delo v tožilstvu čakamo odločitev Vlade in se zavedam, da pravzaprav s prihodom novih ljudi in z nalogami, ki so pred nami vedno iste torej v okviru pregona kaznivih dejanj, da bomo to dosegli. Neugodnim razmeram navkljub je delovni elan v tožilstvu za razliko od tistega kar trdi zahteva na solidni višini in dosegamo pri pregonu kot bomo videli takoj v nadaljevanju dober rezultat.
In samo še o tem kaj počne tožilstvo, kaj je počelo v lanskem letu zlasti. V preteklem letu smo po preliminarnih podatkih tožilci v Sloveniji dosegli za 20% več obsodilnih sodba kot v letu poprej, v globalu. V absolutnih številkah je to za kakšnih 1.000 oseb več. Narokov, ki smo se jih morali udeležiti pred obravnavnih in glavnih obravnav v glavnem je več celo za 23% , 4.000. In, če samo ti podatki so taki, da so glede na težavne razmere v katerih smo …/nerazumljivo/… ugodni in kažejo na velik angažma, ki so ga tožilci vložili v svoje delo zato jim gre vse moje priznanje in javna pohvala in zahvala. Čeprav se tožilci ne ukvarjamo s pregonom, samo s pregonom gospodarskega kriminala, to sem ravnokar povedal moramo poskrbeti za pregon vseh storilcev kaznivih dejanj pa smo vendarle posebej ponosni na dosežke na področju korupcije, pregona korupcije, gospodarskega kriminala in sorodnih kaznivih dejanj. Za kakih 10% tudi to so preliminarni podatki več je bilo obsodb za gospodarska kazniva dejanja. Še bistveno več je bilo obsodb za korupcijska, procentualno seveda …/nerazumljivo/… za korupcijska kazniva dejanja to so kot sem rekel samo prvi delovni rezultati. Pa še nekaj drugih podatkov na področju pranja denarja je Slovenija na primer postala prva članica manivala, ki ji ni več treba podajati naknadnega poročila in je med 3 najbolje ocenjenimi državami v Evropi kjer je tveganja, da bo prišlo do pranja denarja najmanjše Norveška ima faktor na lestvici od 1 do 10, 3,1, Slovenije 3,3, Estonija 3,31 nisem opazil, da bi kdo temu dosežku razen Vlade, ki ga je omenila posvetil kakšno posebno pozornost čeprav gre za odličen. Res pa je, da ni samo naša zasluga je zasluga jaz si ne bom nikoli lastil tistega kar ni naše tudi drugi seveda specializiranih organov, ki se s tem področjem ukvarja. Odlične rezultate statistično in vsebinsko so dosegli tudi državni tožilci, ki delajo na vrhovnem tožilstvu. Če se vrnem k gospodarskemu kriminalu ali bi pred letom dni kdo pripravljen verjeti, da bodo pravnomočno obsojeni. …/nerazumljivo/… in nekdanji poslanec Prijatelj župana Popovič, Rupar in še mnogi drugi. Ne pravnomočno pa na prvi stopnji torej Gorše, Bavčar, Šrot, spet Črnigoj, Kangler, bivši župan in dva nekdanja predsednika Vlade, Krašovec, Oven, Thaler in seznami s tem niso končani, ker sem pač izbral samo nekatere, nekaj jih je v preiskavi. Bojim se, da se tu vmes skrivajo tiste »napake« zaradi katerih naj bi se podpisani »zagovarjal« pred parlamentom.
Pomembno pa je še nekaj drugega. Ta imena segajo na zelo različna področja družbenega življenja. To niso samo gospodarstveniki in tako naprej, kar pomeni, da bi ob uspešno obvladujemo zelo različne sfere in področja in da je to dodatna težava ampak niti najmanj ne dvomim, da bomo enako uspešno obvladovali in se spopadali tudi s tistimi, ki bodo prišli v nadaljevanju. Deloma se že s kaznivimi dejanji v bankah, pa s korupcijo v zdravstvu in tako naprej. Za vsemi temi rezultati je veliko prizadevnega zavzetega in strokovnega dela ter tožilskega znanja in izkušenj. Dobre rezultate smo dosegli zaradi dobrega sodelovanja z drugimi organi, organi odkrivanja nadzora v družbi in se mi tudi zavedamo, da se tožilsko delo pač nikoli ne konča, da mora teči trajno in stabilno in ne po željah in volji politike. Povsem drugače torej od tistega kar se trdi v zahtevi za sklic izredne seje.
Če zaključim z enim stavkom. Zadnji del gotovo zveni neskromno, jasno povem ampak od tistih, ki so govorili pred menoj, nisem pričakoval pohvale. Zaradi vseh doseženih rezultatov pri delu tožilstva in ker sem ponosen, da …/Nerazumljivo./… organizacije ostro zavračam kot politično skrpucalo, ta izraz je seveda že uporabljen v nekem drugem kontekstu, očitke v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala gospod Fišer.
Glede na to, da spoštujem ustavno pravico do svobode javne besede nisem posegal v vaš nagovor. Vi ste si tukaj dovolil podučevati vse, tudi žaliti. Vas pa želim opozoriti, da ste vmes tudi izjavili, da v parlamentu nihče nima pravice komentirati, tega kaj počne državno tožilstvo. Z vsem dolžnim spoštovanjem, je svoboda govora ustavna pravica in s tem ste direktno odrekel uresničevanje ustavne pravice poslankam in poslancem, ki je ne samo njihova pravica ampak celo dolžnost. Moram reči, da to postavlja pod velik vprašaj vašo funkcijo, ki jo očitno razumete popolnoma politično, to je bilo pa kristalno jasno iz uvoda, vaše današnje besede, ker ste začel s popolnoma političnimi kvalifikacijami, s stvarmi, ki niso imele nobene zveze s tem predlogom sklepa, z gradivom, ki je na razpolago, niti s katerokoli od razprav, ki je bila pred tem, kar seveda tudi zelo jasno odraža, da je več kot upravičen predlog sklepa, ki je danes pred nami.
Zvonko Fišer
9 let sem bil ustavni sodnik in si ne bom dovolil, da mi kdo razlagal …/Nerazumljivo./… ne gre za pravico govora. Gre za nekaj čisto drugega, kar je bilo tam povedano. Ne gre, prosim …

Slovenska demokratska stranka (SDS)
… spoštovani gospod Fišer, jaz tukaj vodim sejo, nisem vam dal besede. To je prvo. Drugo. Rekel ste, da tukaj nihče nima pravice dajati obveznih navodil v postopkih. Tukaj se absolutno strinjava in nihče tega niti ne namerava, vsaj kolikor jaz razumem ne, če bo pa kdo kaj takega poskušal, verjemite, da bom prvi, ki bom proti. Ampak rekel ste tudi, da nihče nima pravice komentirati vašega dela. To pravico, gospod Fišer, pa imamo. Pa ne samo, da jo imamo, še dolžni smo to narediti, če ocenimo, da na kateremkoli področju ene stvari ne funkcionirajo tako, kot bi morale. In da ne funkcionirajo nas ne opozarja samo javnost, opozarja nas celo Evropska unija. Dobili smo resolucijo o Sloveniji, v kateri zelo jasno piše, da se slovenske institucije zlorablja za politična obračunavanja. To je točno to, kar je bilo tudi očitno iz vaših besed v tem Državnem zboru in s tem se ne strinjam.
Zvonko Fišer
Proceduralno.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Vi nimate nobene pravice za proceduralne predloge, gospod Fišer …/Glas iz dvorane./… Ne vem kdo je tisto sejo vodil ampak gostje pravice do proceduralnih predlogov nimajo, razen če se to dobronamerno nekomu dopusti ampak iz vaših besed jaz kakšne dobronamernosti tukaj ne vidim. Želite besedo? Prosim.
Alenka Mežnar
Alenka Mežnar, predsednica Državnotožilskega sveta.
Državnotožilski svet, se opravičujem, ker imam malo šibek glas zaradi prehlada. Državnotožilski svet je v tem tako imenovanem gradivu večkrat omenjen in sicer v zvezi z nezakonitim ravnanjem. Jaz bi želela tu poudariti samo na dve stvari in sicer najprej na mojo vlogo v tem Državnotožilskem svetu, ki je bila s strani gospoda Gorenaka večkrat omenjena. Jaz sem predsednica Državnotožilskega sveta od 12. decembra lanskega leta, torej dobra dva meseca in zato mi ni treba pripisovati moči, ki naj bi jo imel predsednik Državnotožislkega sveta, sploh pa ne za obdobje, v katerem sem bila članica Državnotožilskega sveta.
Da je Državnotožilski svet sestavljen tako, kot je, torej podoben Sodnemu svetu in ima zdaj v sestavi tudi zunanje strokovnjake, je bila odločitev Državnega zbora, ki se mi zdi dobra in moram odločno nasprotovati navedbi gospoda Gorenaka, da gre pri zunanjih strokovnjakih za prvovrstne politike, kot se je izrazil ampak smo zunanji strokovnjaki, med njimi bi omenila samo dva, ki sta zagotovo prvovrstna strokovnjaka, prof. dr. prava na Pravni fakulteti. Jaz sem pa upokojenka in mi bi lahko očitali nič drugega, kot to, da še naprej še potem, ko sem že v pokoju, želim samo uporabljati zdrav razum in na ta način pomagati tej državi.
Kar se tiče konkretnih nezakonitosti, ki so tu očitane Državnotožilskemu svetu, želim opozoriti na poseben odstavek, nezakonito ravnanje generalnega državnega tožilca, ministra za pravosodje in Državnotožilskega sveta v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. To se ponavlja v tem gradivu na večih mestih, med drugim je zapisano, da je, ko se je Boštjan Škrlec pritožil na Upravno sodišče Republike Slovenije, to pa je razveljavitev njegovega imenovanja potrdilo, odločitev o njegovem imenovanju s strani takratnega ministra za pravosodje, Aleša Zalarja, pa razglasilo za nezakonito, zdaj pa pride ta dodatek, citiram: »in dodalo, da gre za samovoljo pri izvrševanju oblasti s strani Državnotožilskega svet« pa naprej generalnega tožilca in tako dalje. No, če preberemo sodbo Upravnega sodišča, je v njej pod točko 29 res omenjen Državnotožilski svet, vendar nikakor seveda ne v skupaj s Sintagmo, ki jo tako radi predlagatelji uporabljajo in sicer glede samovolje pri izvrševanju oblasti ampak je Državnotožilski svet omenjen v točki 29, kjer Upravno sodišče opozarja na to, da bi edina možnost, zakonita možnost bila dodelitev Boštjana Škrleca, kot tožilca, po členu 62., na Vrhovno državno tožilstvo namesto generalnega sekretarja. Če citiram: »v kolikor naj bi naloge generalnega direktorja upravljal državni tožilec, gre lahko le za dodelitev za upravljanje nalog generalnega direktorja na VDT iz 62. člena ZDT 1 in to na podlagi odločitve Državnotožilskega sveta.« Torej Državnotožilski svet se v sodbi Upravnega sodišča omenja samo enkrat in to na tem mestu, kot sem ga zdaj navedla in Državnotožilski svet je tako tudi ravnal in je Boštjana Škrleca, na podlagi tega člena, Zakona o državnem tožilstvu, dodelil na mesto generalnega direktorja in to povsem zakonito, zato si seveda nikakor ne moremo dopustiti, da bi v tem gradivu kdorkoli navajal delovanje Državnotožilskega sveta za nezakonito. Kar se tiče še enkrat se pojavlja potem ta v zvezi s to samovoljnostjo, državno tožilski svet. In tukaj bi jaz omenila samo še to, glede te samovoljnosti ki se tako rada vpleta v vsa ta gradiva; če bi predlagatelj zelo pozorno prebral to sodbo ali pa ne vem, če bi jo pravilno razumel bi prišel do zaključka, da se ta samovolja nanaša na tistega, ki je sprejel odločno o imenovanju in nikakor ne na koga drugega.
Opozorila bi pa mogoče samo še na en absurd v zvezi s tem; v točki trideset navaja Upravno sodišče tako: »Izpodbijana odločba in sklep torej nista samovoljna kot trdi tožnik v tožbi.« Se pravi, prvi je uporabil to besedo tožnik v svoji tožbi. Za samovoljo pri izvrševanju oblasti je nasprotno mogoče šteti odločbo o imenovanju, se pravi da upravno sodišča pravzaprav niti ni lahko bi rekli samo prišlo do zaključka glede samovolje ampak je uporabilo izrazoslovje oziroma besednjak, ki ga je uporabil tožnik in ga je obratno uporabilo v argumentaciji svoje odločitve. In seveda, napeljalo vodo na mlin vsem tem dogodkom oziroma tem predlogom, ki smo jim zdaj tukaj priča.
Še en, čisto na kratko smo bili omenjeni še v enem primeru in to v primeru nadzora, mislim da ko se je izvajal nad vodjem specializiranega tožilstva. Res je, v tej zadevi je državno tožilski svet sprejel izdelavo ocene tožilske službe, pri čemer vas želim opozoriti, da se izdelava tožilske službe dela zelo natančno, zelo pozorno, kot je že omenil gospod generalni državni tožilec je državni tožilski svet bil tudi v situaciji, ko ni sprejel oceno tožilske službe za določene tožilce, je štel da tožilec ni primeren za tožilsko službo. V primeru gospoda Furlana pa je bil izdelan celo razširjen, obširnejši pregled njegovega dela, ne samo za zadevo, ki je bila tukaj omenjena ampak za celoletno obdobje.
In na podlagi teh pregledov je državno tožilski svet izdelal oceno kakršno je in seveda ima to pristojnost, ki jo tudi v zakon nalaga in jo je tudi izvršil. To bi bilo z moje strani, vse, hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Želi besedo se predstavnik specializiranega državnega tožilstva. Prosim.
Harij Furlan
Hvala za besedo.
Če bi začel najprej pri kadrovski problematiki specializiranega državnega tožilstva in potem še malo povedal o teh finančnih preiskavah kar je bilo prej slišano; dejansko že takoj po nastopu svoje funkcije, vodje SDT sem zaznal, da bo največji problem kadrovsko okrepiti specializirano državno tožilstvo in to zato, ker specializirano državno tožilstvo pri kadrovanju tožilcev ni v enakem položaju kot so ostala tožilstva po Sloveniji. V čem je problem? Mi ne moremo kadrovati zunanjih kandidatov, ki sicer izpolnjujejo tožilske pogoje. Ta problem ni od včeraj, ta problem vsaj jaz ga poznam od leta 1999, od takrat ko sem že prvič postal član skupine tožilcev za posebne zadeve.
Takoj sem napisal predlog na ministrstvo, da se v temu delu spremeni zakon, ta svoj predlog sem ponovil vsaj še štirikrat, petkrat do sedaj. Zaenkrat ostaja vse kot je, čeprav v novem predlogu zakona, kolikor sem seznanjen naj bi bila ta pomanjkljivost sanirana.
Zdaj, zakaj je to problem? Zato, ker moramo vedeti, da posamezne volje tožilcev ne spodbujajo svojih najboljših tožilcev, da postanejo člani SDT, ker potem izgubijo svoje ljudi in za to nima ustreznega nadomestila. Na žalost smo še zmeraj ljudje tako naravnani da marsikdo ne vidi čez ograjo svojega vrta oziroma, noče videti. Zakaj beležimo sedaj uspehe v pregonu tega najhujšega kriminala? Zato, ker deluje celotna veriga pravičnosti, od NPU-ja, SDT-ja do specializiranih sodišč. In zato, ker so se nekateri instituti, ki so bili vneseni v ZKP po mojem zelo pozno, dobro prijeli. To je sporazum o priznanju krivde in to je priznanje na pred obravnavanem naroku.
Slovenija je tako majhna in ta organiziran kriminal je tako prepleten, da bi se moral obravnavati z enega centra, zbrati najboljše ljudi, tako v policiji, tako v tožilstvu, tako v sodstvu in stvari vzeti iz lokalnega okolja in jih obravnavati z enega centra in imet pregled nad vsemi zadevami. To je vsa logika.
Zdaj, SDT, kakor je zdaj kadrovsko okrepljen, kljub temu slabemu SDT-ju, na račun slabega SDT-ja smo imeli tudi razveljavljen razpis za že prijavljene tožilce na specializirano državno tožilstvo. Klima ni bila dobra za se prijaviti, kljub vsemu smo uspeli nekako se zakrpati tudi s temi začasnimi dodelitvami vendar to ni dolgotrajna rešitev. Mi lahko takšen tempo zdržimo še leto, dve. Težko je planirati delo z nekom, ki ga imaš samo za eno leto, ker ne veš kaj bo človek potem razmišljal, ti postopki trajajo vsaj štiri, pet let, to niso kratkotrajni postopki. Seveda je treba postaviti na dolgi rok, na rok petih let, desetih let in tudi za možnost, da bo lahko sam kadroval. Mi potrebujemo seveda te izkušene tožilce, potrebujemo pa tudi mlade ljudi s svežimi znanji, polni energije. In potrebujemo stabilnost zakonodajo in da se stabilno SDT formira, kadrovsko, ne glede na to kdo ga bo vodil. Saj ljudje smo vsi zamenljivi, sistem je potrebno vzpostaviti.
Kar se tiče finančnih preiskav in / Nerazumljivo./ res to je zelo pomembno področje pa tudi eno najtežjih za dokazovati. Postavljeni smo v težak položaj; iz kazenske sfere je bila stvar prenesena v civilno. Tudi tukaj smo poudarili večkrat, dajte nam možnost, da zaposlimo strokovnjake od zunaj iz civilnega področja, tudi tega še zagotovljenega. Sicer pa imamo v letu 2013 je bilo v sedemindvajsetih kazenskih zadevah izdanih sklepi o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper sedeminšestdeset fizičnih oseb in šestindvajset pravnih oseb v višini več kot dvesto milijonov evrov. Imamo devet finančnih preiskav, zdaj zoper koga jih n bom povedal, ker ne smem, ker po ZOP ne smem, ker so tajni. Imamo devet finančnih preiskav, vse se vodijo na SDT, vse se vodijo na pobudo tožilcev SDT. In imamo trideset finančnih preiskav po Zakonu o kazenskem postopku, to sta dve stvari, eno je protipravna premoženjska korist, eno je premoženje nezakonitega izvora. In v praksi so tukaj že problemi razmejitev tega oziroma preiskovanja. Tako da stvari niso preproste, tudi težke so s strokovnega stališča.
Kar se pa tiče obsodilnih sodb, mi smo imeli v letu 2013 v triintridesetih zadevah izdanih obsodilnih sodb zoper štiriindevetdeset fizičnih oseb, v večini primerih na zaporne in denarne kazni, kar je skoraj enkrat več kot v letu 2012.
Tako da mislim, da SDT dela v tej situaciji po svojih najboljših močeh. Ne bom rekel, da smo idealni, smo vsi samo ljudje, tudi tožilci samo kar bi rabili za svoje delo je mirno delovno in stabilno okolje ter zakonodaja. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Za besedo se je zdaj javil dr. Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa…

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Če dovolite… Vi ste želeli še dopolniti? / Oglašanje iz klopi./ No, kot vabljeni vam dajem prednost zdaj, prosim.
Jože Kozina
Najlepša hvala spoštovane poslanke in poslanci.
V zvezi s pregonom bančno kaznivih dejanj je bilo že večkrat izpostavljeno tudi v javnosti, da naj bi tožilstvo se lotilo tega resnega akutnega, ekscesnega pregona, zelo na lahkoten način. Bile so informacije, češ tožilec dela s polovičnim delovnim časom in podobno.
Uvodoma bi rad poudaril, da je leta 2012, v avgustu prišla pobuda za organiziran pristop k tem ekscesnim dejanjem prav s strani gospoda Gorenaka. To sem že večkrat poudaril in je že skoraj odveč, da to ponavljam. Minilo je leto in pol, ustanovljena je bila posebna skupina, ki dela izključno na zadevah NLB, Factor in Probanka. Če upoštevam tožilce, ki delajo še na Hypo banki in pa NKBM nas dela pet, to je pa četrtina celotne ekipe specializiranega državnega tožilstva. Kot je že prej povedal kolega Fišer smo tožilci v sredini, na levi strani je policija, so organi odkrivanja, na desni je sodišče. Procesni red še posebej pa, kadar gre za takšna sistemska kazniva dejanja, kot so bančna, zahteva določeno strategijo. In mi smo se takrat odločili, da gremo frontalno zoper najbolj ekscesna kazniva dejanja smo jih tudi primeroma določili kot dvajset največjih in se zaradi narave stvari in ekonomičnosti preiskujejo hkrati.
Zato se ustvarja vtis, da ni še nobenega obsojenega ali obtoženega vendar morate vedeti, čas hitrih sodišč je minil, in to je v redu. Treba je delati kontinuirano, treba je delati korak za korakom in težišče dela v temu trenutku je vendarle na policiji. To se vidi tudi iz tega da se policija v temu trenutku krepi, ker je vidno, da so banke začele sodelovati in Factor banka, Probanka in tudi Nova ljubljanska banka in temu ustrezno sledi tudi v prvem koraku krepitev policije.
Pričakujem, da bo v sredini leta se težišče dela preusmerilo na tožilstvo, torej začele bodo padati kazenske ovadbe v teh največjih zadevah in temu primerno smo že na tožilstvu dogovorjeni, da bomo krepili tudi te ekipe. Zdaj potreb ni kajti tožilstvo s to ekipo več ali manj usmerja predkazenski postopek in deluje kot transmisija med policijo in sodiščem, kadar rabimo določene ukrepe, več pa v temu trenutku tožilstvo nima dela. Kar pa ne pomeni, da se na drugi način ne ukvarjamo z vsem kar je potrebno, da bi te postopke pospešili. Tako smo na primer bili prejšnji teden pri predsedniku uprave NLB, ker se je izkazalo, da imamo ozko grlo v programski opremi na NPU-ju, potrebujemo nek strežnik oziroma programsko orodje, ki bi uspelo sprocesirati, bom rekel, v giga, megabite-ih ali pa celo v drugih enotah, podatkov ki jih zasežemo na digitalnih napravah in zgolj na zadnji hišni preiskavi je bilo zaseženo šesto takšnih kaset, ki bi jih policija z vsemi zmogljivostmi, ki jih ima, pregledovala dve leti. Zato smo zaprosili Novo ljubljansko banko da bo s svojimi lastnimi denarji zagotovila sto dvajset tisoč evrov, kupila temu primerno zmogljiv strežnik in že pri njih selekcioniral podatke, ki so potrebni.
In seveda to kaže na konkreten, bom rekel korak Nove ljubljanske banke da se tudi sama angažira in sodeluje z organi pregona. In to pa izpostavljam zgolj iz razloga, da vidite, da se ukvarjamo tudi s povsem tehničnimi problemi.
Jaz sem se decembra javno zavezal, da bodo glavnina bančno kaznivih dejanj na levi strani, torej predkazenski postopek in faza preiskave sprocesirana do približno meseca decembra 2015. To zavezo še enkrat ponavljam, stojim za njo in bom prevzel tudi odgovornost, če do tega ne bo prišlo. Vendar pa tako kot je rekel kolega Furlan, potrebujemo neko dozo zaupanja in pa miru, da svoje naredimo in potem tudi odgovarjamo če tega, kar smo se zavezali ne bomo naredili. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Prvi se je zdaj za razpravo javil dr. Gorenak, prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Za začetek naj rečem naslednje pravzaprav, jaz sem bil v mojem uvodnem nastopu izjemno oster, jaz se tega zavedam. Dobro se zavedam, da je v slovenskem prostoru, tam okoli sto osemdeset tožilcev, ki svoje delo lahko v veliki meri upravljajo dobro. Jaz sem hotel v uvodnem nastopu opozoriti na vrh tožilske organizacije, tu na dr. Fišerja, to je zelo jasno. In meni tudi ni nikoli težko v razpravi reči oprostite in se opravičiti, če sem kaj narobe naredil in to bom zdaj naredil. Jaz se opravičujem, gospa Mežnarjeva, ker sem vas vse skozi imenoval kot predsednico državno tožilskega sveta. Seveda niste bila, to je moja napaka, ste šele dva meseca. Res pa je, da ste članica in da vse tiste besede, ko sem govoril o predsednici ne držijo, držijo pa kot članici.
Zadnji nastop, ki smo ga zdaj slišali, to je nastop gospoda Kozine, jaz moram javno v kamere reči, hvala bogu, da obstajate in da vas imamo. Ste eden redkih, ki stvari pomembno premikajo naprej. Še jih je takšnih tožilcev ampak ste pravzaprav eden najbolj izpostavljenih na temu področju in bom rekel, jaz sem vam zelo hvaležen za tisto kar počnete ampak vse kar sta povedala oba, jaz pri gospodu Furlanu nisem razumel tistega prvega podatka ali gre za dvajset ali dvesto milijonov, tega nisem razumel… / Oglašanje iz klop./ Dvesto? Torej, gre za dvesto.
Če povzamem razpravo gospoda Furlana in gospoda Kozine, ta se idealno uljema s tem kar je tukaj, kar smo mi predlagali. Kaj pa smo mi predlagali? TO kar je želja gospoda Furlana, več tožilcev, da bo lažje delal. Saj nismo drugega predlagali, to je tudi eden od sklepov. Ampak, res je, da jih gospod Furlan ne more poloviti po cesti ali pa tam pred pravno fakulteto, ker ne rastejo kot gobe po dežju ampak mora dobiti izkušene in dobre tožilce iz terena, ki so tam že zaposleni. Tukaj se pa njegova pristojnost seveda konča in ima zvezane roke. Ampak ne odigra pa vloge generalni državni tožilec, ki pa bi jo moral odigrati.
Zakonodaja je seveda tudi takšna, da smo mi dobili sedaj enajst samostojnih tožilstev pa eno krizanetno/?/ tam na vrhu gor, ki ima pristojnosti takšne kot ima in jaz sem že v postopku sprejemanja tega zakona opozarjal, da ne moremo imeti v Sloveniji enajst tožilstev ampak moramo imeti eno tožilsko organizacijo. To sem opozarjal že takrat.
In, ta ena tožilska organizacija ima na vrhu generalnega državnega tožilca, ki ne odigra svoje vloge. Če bi svojo vlogo odigral potem nastopov kakršne smo imeli s strani gospoda Furlana in gospoda Kozine ne bi bilo. In tudi te seje ne bi bilo, jaz sem prepričan, da te seje ne bi bilo. Če je kaj cilj te seje in kasneje seje državnega zbora, ob omejenih pristojnostih razreševanja gospoda Fišerja, ker se vemo koliko je ura, tega Državni zbor ne more narediti, da dosežemo vsaj cilj, da opozorimo, da specializirano državno tožilstvo potrebuje kadre. Jaz nisem govoril o tem, da je kadrov na specializiranem državnem tožilstvu preveč, govoril sem o nekih številkah, ki jih seveda potem gospod Fišer vzame Jupol pa to »poštriha« in čisto drugače prikaže zadevo, kot je resnična. Govoril sem o številkah, da je v evropskem prostoru tako kot je. To pa ne pomeni, da znotraj tožilske organizacije ne bi moral generalni državni tožilec zagotoviti dovolj kadrov za specializirano državno tožilstvo.
In podatek, do konca leta 2015 bo glavnina končana, čestitke, kaj čem drugega reči. Verjetno bi bilo pa kaj prej, če se ne bi ukvarjali s kadrovskimi problemi in težavami, zagotovo. In pristop, ki je bil takrat lansko leto, odnosno leta 2012, jaz moram reči, da tudi v vlogi ministra nisem čutil, da bi tisti prvi, kot se temu reče v državi na področju tožilske organizacije kaj naredil razen to, da je odstopil. V prilogi vam pošiljam, pa je šlo h gospodu Furlanu. Slikaj se gospod Furlan… To je tisto izgledalo. Namesto, da bi vrhovni državni tožilec rekel, kaj pa gospod Furlan ti potrebuje? Pred teboj je problem številka ena, pet milijardna luknja, odnosno kazniva dejanja na temu področju. Če bi pa takšnega vprašanja ne bi bilo, če bi bila pa tožilska organizacija urejena z urejenim vrhom bi takšno vprašanje vi dobili ni bi dobili potem ustrezne kadre in ustrezno pomoč.
Kar se tiče državno tožilskega sveta in tega, kar ste vi povedala, poglejte, vse lepo in prav, vzamem nazaj kot sem rekel in se opravičujem v tistemu delu, ko sem vas imenoval za predsednico. Ampak, veste, ni mi pa všeč, da spet lepo lakirate situacijo in govorite o nečem… Namreč vam, torej vi pravite vi ste polemizirala z odločbo sodišča. In ste rekla, da je paradoksalna situacija in tako naprej, se pravi, poglejte absurd, vam je dovoljeno kritizirati odločbo Upravnega sodišča. Ko pa v stranki SDS kaj rečemo pred sodiščem, 5. junija lanskega leta je pa to pritisk na sodišče. In tisto, če jaz nekaj opozorim je pritisk na sodišče, če pa vi polemizirate z odločbo, s sklepom torej upravnega sodišča kar ste zdaj naredila, lahko pogledate magnetogram, je pa to kaj, tovariška kritika ali kako se to imenuje, ne vem. Ne vem kako se to potem imenuje. Ne morete vi mimo odločitve Upravnega sodišča, ker jaz upam, da bi spoštujete odločitve sodišč, saj to jih moramo vsi spoštovati. Lahko jih pa kritiziramo ampak potem jih dajmo vsi ali pa nobeden, ne pa da vi lahko jaz pa ne.
Pravite, da nisem pravilno razumel, jaz ne vem zakaj me učite, saj znam brati. Sem se naučil brati približno takrat kot vi, poletih, tukaj nekje. Pravite, da državno tožilski svet nima nič v zvezi s samovoljo in tako naprej… Ne bo držalo, državno tožilski svet, zdaj ste vsi skupaj, vi ste zdaj pokazala na eno osebo, ki se piše Aleš Zalar, ker je on podpisnik tiste odločbe bil veste ampak pred tem imamo pa postopke dr. Fišerja in postopke državno tožilskega sveta, kjer ste vi članica. In vsi tisti postopki so pripeljali do nekega akta, ki ga je podpisal res gospod Zalar in ta akt je seveda bil razglašen za nezakonit akt in za samovoljo pri izvrševanju oblasti, torej ste vsaj žakelj držali z gospodom Fišerjem, tam zraven, kot je gospod Aleš Zalar podpisal nezakonit dokument. Tako da ne minimalizirati svojih odločitev.
Poglejte, zdaj pa kar se tiče nastopa gospoda Fišerja; jaz, spoštovani gospod predsednik če bi vodil sejo, ne želim vas, imate daljši staž od mene v Državnem zboru poučevati ampak, poglejte, kaj smo mi slišali od dr. Fišer? In še enkrat ponavljam, jaz ne vidim takšnega problema o tožilski organizaciji kot v osebi dr. Fišerja, da smo si na jasnem. Poglejte, on najprej naredi predavanja, kot da smo tukaj študentje pravne fakultete, kaj se sme, kaj se ne sme, kaj je pristojnost državnega zbora in kaj ni pristojnost Državnega zbora in tako naprej. Dr. Fišer o pristojnostih Državnega zbora nimate nobene pravice odločati in nimate nobene pravice govoriti o tem kaj Državni zbor sme, kaj Državni zbor ne sme, to piše v Ustavi, to piše v Zakonodaji in mi imamo samostojno vejo oblasti, upam da še to priznavate, tudi državni zbor, ki ga vodi predsednik, ki je to gradivo dodelil gospodu Grimsu, odnosno temu odboru in postopek je stekel. Vi pa ste namesto, da bi odgovoril na kritike vašega dela ste pa začeli seveda predavati kaj Državni zbor sme, kaj ne sme in tako dalje in tako dalje. Ne, ne bo šlo. Če mi ne smemo kritizirati vašega dela potem ne bom si dovolil, da boste vi kritizirali Državni zbor in postopek tukaj v Državnem zboru.
Vi ste začel debato tako, »obtožbe temeljijo na izmišljenih stvareh« in tako naprej in tako naprej… Ne, prva obtožba, če jo tako imenujete, temelji na sodbi upravnega sodišča. In upravno sodišče je reklo, da ste ravnali nezakonito in da ste se šli samovoljo pri izvrševanju oblasti. Poglejte, tega sploh niste omenili, kot da to ne piše notri ampak ste šli nam predavanje delati. Nič niste omenili na to temo ampak ste lepo seveda šli spet po svojih kriterijih naprej. Seveda ste zašli v politiko in ste spet prišli tam do gospoda Janšo in njegovih izjav lani 5. junija ampak oprostite, tisti je eden od državljanov te države, ima enake pravice in enake dolžnosti in enake odgovornosti kot vsak drugi državljan. In, če vi lahko kritizirate delo državnega zbora ne vem zakaj ne bi smel on delo sodišča ali pa tožilstva. Ampak seveda, vi ste šli mimo vsega tega.
Parlamentarnih pristojnosti vi ne morete odločiti, rekli ste celo to, da je seja nedopustna… Kdo pa ste? Vi ste generalni državni tožilec, odgovoren za vodenje tožilske organizacije in ne presojanje tega kaj državni zbor sme in ne sme. Mi imamo drugo osebo v tej državi, to je predsednik Državnega zbora, ki odloča o sejah Državnega zbora. In predstavnik sodne veje oblasti, generalni državni tožilec nima nobene pravice govoriti o tem kaj v Državnem zboru je in ni dopustno. To ni vaša pravica. To bi bilo popolnoma enako kot da predsednik Državnega zbora, predsednik tega odbora ali pa jaz rečem, da je nedopusten nek kazenski postopek. Te pravice jaz nimam, to pravico ima tožilstvo, to je stvar sodstva in ne stvar parlamenta. Enako seja Državnega zbora ni stvar vas ampak je stvar Državnega zbora.
Polemizirali ste s tem, da ne morete biti prisotni na seji Državnega zbora. Poglejte, to je popolnoma enako, to je Poslovnik Državnega zbora, saj ga morate vi tudi spoštovati, kajne? To je popolnoma enako, kot bi jaz rekel ni dopustna ta in ta finančna preiskava. Ja kako pa, to jaz ne smem reči, to je stvar tožilstva. Poglejte, meje boste morali spoštovati, meje so pa v Ustavi in v zakonih.
Da zaključim, da ne bi javnost imela vtisa nekega napada na tožilsko organizacijo in tako naprej, jaz še vedno trdim in se zahvaljujem vsem svojim tožilcem, ki svoje delo opravljajo korektno, ki svoje delo opravljajo odgovorno in, ki pri svojem delu dosegajo uspehe. Eden takšnih je z nami, to je gospod Kozina. Kritiziram pa seveda delo generalnega državnega tožilca, dr. Fišerja, tukaj pa kritiziram delo in nič drugega. In to mora biti jasno kot beli dan. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Želite besedo? Dobro, jaz bi prosil zdaj gospo Mežnar, bi ji dal prednost, ker se je že prej javila za reliko vmes.
Alenka Mežnar
Hvala lepa.
Zdaj bom samo z enim stavkom; gospod dr. Gorenak je omenil, da sva se v istem času naučila brati, samo zdaj ne vem kakšne učitelje je imel on, ker namreč jaz v tej sodbi upravnega postopka ne morem nikjer zaslediti vloge državno tožilskega sveta v postopku imenovanja oziroma v postopku sprejemanja te sporne odločbe.
To bi bilo z moje strani vse in lahko zaključim samo / Nerazumljivo, latinščina./

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Vam bi še dal besedo, želi še kdo od vabljenih na sejo zdaj besedo, če ne bi potem naredili en krog vsaj med poslanci. Prosim.
Mirko Vrtačnik
Moje ime je Mirko Vrtačnik, namestnik generalnega tožilca.
Bom čisto kratek samo glede nekaterih dejstev, ki se nanašajo na delo vrhovnega državnega tožilstva v zvezi s poročilom, ki ga je gospod Gorenak poslal na vrhovno državno tožilstvo oziroma generalnemu državnemu tožilcu. To poročilo smo mi dobili v času ko sem seveda bil jaz tudi angažiran v zvezi s to zadevo, gospod Gorenak to ve, jaz sem že nekajkrat to povedal, tudi v odgovoru na poslanska vprašanja.
Ko smo dobili to poročilo sem osebno govoril s takratno državno sekretarko Barbaro Brezigar, ki me je poklicala kot kolega in sicer z željo, da tožilstvo čim prej zagotovi enega izmed tožilcev, ki bo usmerjal delo policije, ki se bo po njenih zagotovitvah takoj lotilo vprašanja tistih vpisov slabih posojil oziroma te bančne luknje kako je nastala.
No, najbrž bo potrdil tudi gospod Kozina, ker sem šel osebno do njega in sem ga vprašal kako je z zadevami, ki jih obravnava, koliko je obremenjen in je on rekel, da je pripravljen delati na tej zadevi predvsem zaradi tega sem ocenil, da je Jože Kozina primerna oseba zato, ker je on že obravnaval nekatere osebe, ki so bile povezane z različnimi bančnimi posojili in tako dalje, v drugih kazenskih zadevah. On je odgovoril, da je precej obremenjen in da pristane na to, če bo razbremenjen drugih zadev v predkazenskem postopku, ki jih ima trenutno v obravnavi. Takrat ni bilo vodje specializiranega državnega tožilstva, Harija Furlana, ker je bil na dopustu in sem govoril z namestnico in je ona zagotovila, da bo razbremenjen drugih zadev in da gospod Kozina lahko takoj začel delati na tej zadevi oziroma, da bo lahko usmerjal predkazenski postopek.
Dogovorili smo se tudi, on je potem naslednji dan povedal da rabi pomoč in v nekaj dneh je dobil tudi pomoč, ne vem če je bila takrat strokovna sodelavka ali zdaj že okrajna državna tožilka, Ksenja Bukovec iz Ljubljane. To je bil recimo opis tega prvega ukrepanja in prvih reakcij na to poslano poročilo.
Tako da bi rekel, da v temu smislu da ni bilo reakcije na vrhovnem državnem tožilstvu lahko zagotovim, da je bila in da je zadeva šla takoj v delo in da je bilo delo tudi organizirano. Kako so naprej zadeve potekalo pa tako gospod Kozina povedal. Jaz sem mu nekajkrat poslal vprašanja v zvezi s tem in on je potem tudi pisno odgovoril. Ti pisni odgovori so bili potem posredovani tudi ministrstvu zaradi odgovora na poslansko vprašanje. To je ta sklop, ki se nanaša na te finančne preiskave v zvezi z bankami.
Drugo vprašanje so pa seveda te zadeve v zvezi z SDV-jem. Tukaj je pa enako kar je prišlo na vrhovno državno tožilstvo, smo mi obravnavali in seveda zadevo nismo kar tako odstopili nekemu tožilstvu prve stopnje ampak pristojnemu tožilstvu. Ker namreč mi na prvi stopnji ne opravljamo operativnih nalog oziroma ne delamo na konkretnih zadevah. Mi smo seveda vedno pripravljeni in tudi vedno odgovorimo na pravna vprašanja, ki so nam postavljena v zvezi z obravnavanjem konkretnih zadev. Če pa želimo odgovoriti na pravna vprašanja rabimo pa dejansko stanje, kaj se je zgodilo, kdo je storil, kaj mu lahko očitamo, da pridemo do pravne opredelitve dejanja in potem sledijo lahko nadaljnja vprašanja v zvezi z zastaranjem in tako dalje. To bomo tudi naredili v trenutku, ko bomo dobili takšno vprašanje od pristojnih organov. Vnaprej reči, ne vem, neka zadeva je zastarala, da se potem nič ne dogaja… Mi seveda, tožilec je vedno zainteresiran za to, da se odkrije dejanje, da se odkrije storilec in, da se dejanje pravno opredeli in potem sledijo seveda ta stališča, ki se lahko zavzamejo.
Torej, zadeva je bila poslana na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Dobili smo povratno informacijo, postavljena je ekipa, ki zadevo obravnava oziroma ne ekipa, kriminalisti in tožilka, ki to zadevo obravnava. Ona mi je povratno odgovorila, da so imeli že sestanke in, da zadevo opravlja tako kot se opravlja pred kazenski postopek. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Dobro, potem gremo naprej po seznamu prijavljenih. Besedo ima gospod Brainselj, za njim je gospod Vogrin. Prosim.
Rihard Brinselj
Hvala lepa.
Jaz bom v tej zadevi zanalašč razpravljal, navezujem se na očitke predlagatelja, ko neki tožilki v neki zadevi očita, da se je zanalašč pritožila. Mislim,da je opravljala svojo službo in tudi jaz jo opravljam in bom zanalašč razpravljal o tej zadevi.
Zdaj, po navadi trasira razpravo in sklepe tudi predlagani sklepi in pa seveda gradivo, ki je predloženo k tem sklepom in jaz iz teh sklepov in iz tega gradiva pravzaprav ne morem razbrati, da bi ti sklepi lahko bili tudi sprejeti.
Namreč, prvi sklep govori o tem, da se odbor seznanil s stanjem na tožilstvu. Mislim da se bomo težko seznanili s stanjem na tožilstvu ker bi rabili veliko več materiala, veliko več analiz, veliko več podatkov. Rabili bi vsaj tisto kar dobimo vsako leto, ki se imenuje poročilo tožilstva. In to poročilo tožilstva tudi vsako leto obravnavamo in mislim, da smo ga obravnavali pol leta nazaj in se tudi seznanili.
Zdaj, kar se tiče tožilstva je že pravzaprav eno splošno sprejeto stališče, da tožilstvo dela dobro, tožilstvo dela boljše, želeli bi si, da dela tožilstvo še bolje. Za to pa potrebuje pogoje in tudi tukaj mislim, da smo enotni tako s strani ministra, tožilstva in pa s strani Državnega zbora, da potrebuje kadrovsko in finančno okrepitev. Ne smemo pozabiti, da čaka tožilstvo tudi velik zalogaj, to pa pomeni v konkretnem primeru izvajanje Zakona o odvzemu protipravnega premoženja nezakonitega izvora. Tukaj bo potrebno tožilstvo okrepiti, dati določena sredstva in pravzaprav iz tega naslova vsi skupaj veliko pričakujemo in želimo si, da bo tožilstvo pri tem uspešno.
Analiza oziroma predlagatelj nam postreže v gradivu tudi z neke vrsto analizo in primerjavo s podatki različnih tožilstev v različnih državah in po mojem predvsem enostransko potegne določene zaključke, ki mislim da vprašanje, če so korektni. V tej analizi manjka predvsem obremenjenost tožilcev, po določenih državah. Manjka kakšne so naloge tožilcev in še cela vrsta drugih parametrov iz katerih bi lahko pravzaprav potegnili pravilno analizo in tudi potem rekli ali so tožilci preveč obremenjeni, premalo ali so dovolj dobro plačani ali niso dovolj dobro plačani ali dovolj delajo in tako naprej in mislim, da ta analiza v temu konkretnemu primeru ne more biti podlaga za to, da potegnemo neke zaključke.
Predlagatelj tudi opira svoje ugotovitve in potem posledično tudi svoje sklepe tudi na resolucijo evropske ljudske stranke, ki se nanaša na to zadevo. Jaz opozarjam, da ne gre za inštitucijo Evropske unije, gre za združenje strank in mislim, da niso primerni, da v naši državi komentirajo stanje v tožilstvu. In zame osebno to ne more biti neki verodostojni pravni vir iz katerega bi lahko pravzaprav potegnil neke vzporednice in rekel, ja, ker so oni tako reli potem je seveda korektno, da mi takšne sklepe tudi sprejmemo.
Zdaj, cela vrsta nekih konkretnih primerov je tudi s strani predlagatelja bilo servirano. Jaz moram reči, da ni korektno, da jih pravzaprav izpostavljamo, ker gre za konkretna imena. Gre za konkretne spise v katere nimamo vpogleda in si težko tudi izoblikujemo svoja mnenja. V zadevi spolnega nasilja bi bil jaz zelo previden, ko bi tako elegantno zadevo izpeljal, da je bilo na tožilstvu vse narobe. Gre vendarle za delikatno kaznivo dejanje v zadevi / Nerazumljivo./ In mislim, da temu človeku delamo izredno škodo, ko ves čas to ime ponavljamo v javnosti. Gre za izredno delikatno kaznivo dejanje iz cele vrste dokaznega nabora in dokaznega napora. In tukaj pravzaprav tožilki očitate, da se je namenoma pritožila.
V zadevi Tovšak, ki jo spet omenjate pa jo spet ne vem kolikokrat na dnevnem redu… Če iz vsega tega sklepamo potem ugotovimo, da gre pravzaprav za uspeh tožilstva, ki je uspelo doseči, da je bila neka zadeva pridržana ozirom priprta. To je po navadi pri tožilcih uspeh. Stvar sodišča pa je ali to odbori ali ne. In predvsem stvar odvetnika pri temu primeru je ,da temu nasprotuje in ne nasprotuje in mislim, da celo v temu primeru tudi odvetnik ni nasprotoval. In zdaj iščemo pravzaprav napako na strani tožilstva, ki verjetno ni tam nastala.
IN pa še nekaj, dr. Gorenak, prej ste rekli, da na anonimke po navadi ne daste nič, v konkretnem primeru pa očitno pridejo pa prav te anonimke. In kar se mene tiče dejansko na anonimke ne bi dal nič in jaz bi si želel da v tej državi enkrat sprejmemo neko zavezujoče mnenje, da na anonimke v tej državi ne damo nič. Na podlagi anonimk se pravzaprav vrsta državnih organov mora zganiti, mora neke stvari sprocesirati pri tem pa ta, ki je napisal anonimko nima niti tolik poguma, da se podpiše pod to anonimko in jaz se bojim, da bomo, da postajamo že počasi pravzaprav tudi narod, ki vse skupaj rešuje z nekimi anonimkami.
Skratka, če rezumiram, prvi sklep, ki bi bil še edini pravzaprav korekten pa vendar ga verjetno ne bomo mogel podpreti, ker bom težko se strinjal s tem, da sem se pa seznanil na podlagi današnje debate in pa skromnega gradiva in pa nekorektnega gradiva, da sem se seznanil s stanjem v pravosodju. Za vse ostale sklepe pa smo že videli pravzaprav, da ne sledijo gradivu, ne sledijo pravzaprav tudi pristojnostim, ki jih imamo in mislim, da jih ne bo možno podpreti. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. V zvezi sklepi samo opozarjam, da ste prejeli zdaj na klop v temu času dva amandmaja, torej k drugi in tretji točki v katerih se povzema v veliki meri pripombe pravne službe.
Besedo ima pa zdaj gospod Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane dame in gospodje.
Poskušam začeti z Einsteinovo mislijo: Zelo malo ljudi je sposobnih neprizadeto izraziti svoja stališča, ki se razlikujejo od predsodkov njihovega družbenega okolja. Večina ljudi takšnih stališč sploh ne zmore oblikovati.
Poglejte, minister je opozoril, da bi se morali zavedati počasi vsi, da smo plačani od gospodarstva davkoplačevalcev. Ker to gospodarstvo peša je seveda tudi vedno manj denarja in seveda tudi vedno več nestrpnosti. Zakaj to pripovedujem? Tukaj je seveda bilo podanih nekaj podatkov o produktivnosti tožilcev ali pa tožilske organizacije, kjer seveda naj bi izhajalo iz teh podatkov, da je recimo bistveno več tožilcev na sto tisoč prebivalcev v Sloveniji kot drugje. Ampak, temu se ne smemo nič čuditi posebej, iz preprostega razloga, ker je takšno stanje v čisto celi državi, na vseh sektorjih.
Poglejte, jaz poskušam dopovedati, da ves čas kot poslanec in to seveda odgovornost imam, kajti Moliere je rekel, da ne odgovarjamo le za to kar naredimo ampak predvsem za to kar ne naredimo, da bo potrebno stopiti v korak z drugimi državami in delati približno enako, da bi imeli približno enake rezultate. Švica ima osem milijonov prebivalcev pa sedem ministrstev, Slovenija ima dva milijona prebivalcev pa trinajst ministrstev. Saj je logično in takšno razmerje se potem vleče po celem, bi rekel, javnem sektorju in ne more biti drugačno. Tudi produktivnost v podjetjih, če jo primerjamo, v Sloveniji in v drugih evropskih državah je za približno 20 % nižja. Kajti mi smo ustvarili en sistem ko delo ni vrednota.
In, škoda je, da je minister odšel, poglejte, nekaj mnenj je bilo danes tukaj pa ne bom našteval kdo je to izrekel, ker ni pomembno, da seveda mi kršimo Ustavo. Pač zaradi sklica seje, zaradi nekih stališč in tako dalje… Ne vem, kako bomo se mi spoprijeli z naslednjim problemov kršenja Ustave. Na 32. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije, 24. maja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi Ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave Republike Slovenije. V omenjenem ustavnem zakonu je zapisano: Državni zbor Republike Slovenije sprejme zakon iz tretjega odstavka 148. člena Ustave Republike Slovenije v šestih mesecih od uveljavitve tega ustavnega zakona. Glede na navedeno bi moral Državni zbor Republike Slovenije zakon sprejeti najkasneje do 24. 11. 2013 in ker tega v roku ni storil krši prav tako pa tudi Vlada sprejete obveznice in najvišji pravni akt v državi.
Zdaj pa jaz sprašujem pravzaprav vse nas, kako naj ta država funkcionira, če zakonodajalec svoje lastne sprejete odloke, zaveze ne spoštuje. Ne more funkcionirati. In to je eden temeljnih problemov, in seveda jaz trdim, nekaj predlogov je bilo s spremembo zakonov, da je temeljni problem dobrega delovanja te države parlament, ki sprejema neustrezne zakone. In zdaj seveda se podimo po Sloveniji in iščemo premoženje nezakonitega izvora, vsaka čast tistim, ki to delate. Ampak, poglejte, če pa to ni glavni problem, to je moje mišljenje in jaz sem povedal, da se moje mišljenje malce razlikuje od sprejetih. Glavni problem je premoženje zakonitega izvora, ki je pa nepravično pridobljeno po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je bil sprejet leta 1993. Takrat se je začelo pravzaprav beda Slovenije v kateri smo danes, kjer imate na eni strani bogataše na drugi strani pa reveže ki nimajo od česa živeti. Kajti družbeno premoženje, ki so ga ustvarjale naše mame, očetje, dedki, babice smo po zakonu olastninili in dali v roke 1% Slovencem in kaj se je zgodilo, vidite kje smo. Tu je problem, zdaj tudi to mislim, da ni rešitev zdaj bom to vprašanje tak, ki sem ga navedel okrog rešitve lastnega akta, ki ga je sprejel Državni zbor tako ali tako imam naslovljeno kot poslansko vprašanje na minister za pravosodje, čeprav veste, če človek poizkuša bi rekel analitično gledati kaj delamo težko razumem jaz nekatere stvari. Glejte pa jaz ne mislim povedati, jaz bi bil zelo vesel, če bi bil minister tukaj ampak midva dobro komunicirava in bova tudi o tej zadevi jaz mislim, da osebno komunicirala, ker pač zdaj nimava možnosti. Minister je rekel odpravili smo nezakoniti sklep prejšnje Vlade, izpostavili zakonito stanje, ki ga je izpostavila ta Vlada. Pa glejte, če pa je ta minister bil v prejšnji Vladi minister za pravosodje pa nikjer nisem zaznal, da bi zagrozil z odstopom ali z ne vem s čim, ker je bil nezakoniti sklep. In ne bomo mogli priti korak naprej, če bomo mi samo razlagali kaj so prejšnji delali slabo. Mi moramo kdaj delati dobro. Seveda jaz se strinjam z mnenjem gospoda Fišarja, tu se pa strinjam in sem že nekaj časa. Torej se strinjam eksplicitno razmišlja o tem kako, da Državni zbor na plenarnih sejah obravnava delo nekih institucij, v glavnem institucij državnih organov takšnih in drugačnih. Vendar niso prisotni predstavniki zato se jaz strinjam, da seveda na petkovi seji plenarni seji Državnega zbora bi bilo prav, da bi bil seveda doktor Fišer tudi prisotni in seveda vsi ostali povabljeni. To se mi zdi pač pošteno in korektno, ker drugače pravzaprav prepovedujemo bolj sami sebi.
Zdaj jaz menim, da seveda težko bomo prišli v kratkem času iz začaranega kroga iz enega preprostega razloga. Mi smo 20 let gradili en pošasten aparat, ki je pravzaprav požrl lastno državo. Povezava politike z podjetij v državni lasti z bankami, ki je napravila ogromno luknjo in, ko človek gre raziskovati bi rekel en primer v podrobnosti in to poizkuša aplicirati na celoto vidiš, da pravzaprav najbrž predno ne bomo totalno bankrotirali nam ni rešitve. Ker glejte mnogi najbrž čitamo tudi širše problematike antropologi ugotavljajo širše problematike, antropologi ugotavljajo, da je Slovenija zaradi majhnosti nacije pravzaprav ima incestna razmerja na vseh nivojih ampak glejte Grčija, Rim in tako dalje seveda in, ko je prišlo v teh imperijih do incestnih razmerjih v človeških stikih je se pravzaprav prišlo do degeneracije rojenih naslednikov in so pravzaprav imperije propadli. Recimo kleopatra je imela razmerje z svojim lastnim bratom, ker je pač se moralo vse obdržati v lastni hiši.
Gospod Vogrin saj tole je zelo zanimivo kaj vi predavate ampak jaz bi prosil, če se vrnemo na temo.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Zato jaz menim seveda, da je naloga vseh nas, da predvsem od obtožb, ki so kot živi pesek, ki v katerega se vedno bolj pogrezamo preidemo na iskanje rešitev in predvsem se zavedamo to kar je velikokrat povedano, da bomo morali začeti ustvarjati, da bomo imeli kaj deliti. Kajti v pogojih kakršni smo najbrž še več kot po en, dva kredita ne bomo mogli iti, potem pa ne vem kaj se bo zgodilo, kajti za enkrat nam vsi kazalci kažejo slabo. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima gospa Kociper.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Jaz bi najprej prosila, predsedujoči, da se tako vi, kot vsi poslanci držimo enega spoštljivega odnosa do vabljenih gostov, ki so najvišji predstavniki izvršilne veje oblasti oziroma tožilstva. Mnenje tako ali drugače je mogoče izraziti tudi na spoštljiv način, ki vsakemu priznava njegov status in njegovo vlogo. Sicer pa se v tej razpravi, čeprav bi želela biti bolj konstruktivna in bolj strokovna, ne morem izogniti političnemu delu vsaj na začetku in na koncu in povedati, da glede na naše izkušnje, govorim za Pozitivno Slovenijo in zase, v tem našem bivanju v državnem zboru žal nimamo nobenega upanja, da je sklic take seje in sklic izredne seje državnega zbora dobronamerna gesta, ki lahko v kakršnem koli načinu pripelje do boljšega delovanja tožilstva. Nikakor. To je nadaljevanje že videne politike, političnega boja, obračunavanja, ki smo ga zadnje čase lahko videli na vseh odborih, prednjači odbor gospe oziroma komisija gospe Eve Irgl, kjer prihaja do eklatantne kršitve po mojem mnenju. To pa zelo rečem samozavestno, človekovih pravic, domneve nedolžnosti in tako naprej. In tudi ta sklic seje je že na predlagane sklepe, ki posegajo baje celo na tri odbore, kaže na to, da gre samo nadaljevanje neke politične zgodbe. Tako, da žal nekega blaznega izplena v smeri boljšega delovanja tožilstva, si pač tukaj ni na dejati.
Gradivo, kot sem rekla, je sramotno. Temelji na člankih, nekih povzetkih, praktično o vsaki tej tematiki smo na zahtevo stranke SDS že se pogovarjali, imeli sejo, odločali. Mislim, da je na vsakega od teh primerov gospod Gorenak v preteklosti že imel vsaj svoj odbor za notranjo politiko in pravosodje, ki mu je predsedoval, v tem mandatu pa pač razne druge zadeve. Razlaganje in razpravljanje v parlamentu o konkretnih kazenskih zadevah, se pravi moje mnenje, to sem povedala že v proceduralnem predlogu, ne samo deplasirano in neprimerno, ampak tudi v nasprotju z načelom delitve oblasti. Še posebej se pa pridružujem gospodu Branislju, kot že večkrat povedano tudi z moje strani, da bi si pa res želeli, da se enkrat že nehate posluževati te prakse uporabe anonimk, ki smo jo večkrat že videli in ki praktično poteka vedno na isti način. Pojavi se anonimka, nekateri menijo, da jih napišete kar sami, potem pa na podlagi te anonimke razvijate neko zgodbo.
Na isti način lahko vidimo tisti, ki smo sedaj v politiki, tudi delovanje preko nekaterih medijev. V nekih medijih, sumljivega značaja, se pojavi neka zgodba, lansirana potem se pa na to zgodbo celo neki resni mediji priklopijo. Skratka to lansiranje nekih zgodb ali podajanje nekih ovadb, je postalo na enem delu političnega prostora že pravi šport.
O konkretnih zadevah bom nekaj več rekla kasneje, vseeno pa bi poskušala vendarle nekaj dobrega potegniti iz tega odbora in kratko razpravljati o problematiki dela državnega tožilstva, ki bi naj bila del te razprave, čeprav kot rečeno menim, da so sklepi nezakoniti, ker presegajo pristojnosti državnega zbora, tudi s temi minimalnimi popravki niste nič rešili. Jaz menim, da so vsi sklepi za zavrniti, ker je bilo o vseh teh zadevah že v preteklosti mnogo povedanega, zato ker se kot rečeno mnoge stvari že tako v pristojnosti organov pregona in sodstva in zato, ker nekatere stvari morajo biti narejene ne glede na te sklepe.
No, ampak kakorkoli. Tožilstvo, da situacija ni idealna se strinjamo vsi, verjetno tudi predstavniki tožilstva, vsaj tako sem jaz razumela in tudi sama sem mnenja, da za neko samozadostnost ali samozadovoljstvo ni čas. Ne samo na področju tožilstva ampak tudi na mnogih, če ne na večini področij v naši državi. Situacija v državi ni dobra in vsak na svojem področju, tam kjer je odgovoren, bo moral narediti vse, kar je v njegovi moči, da se situacija popravi. Eni na enem področju, mi v zakonodajnem telesu na področju zakonodaje, gospe in gospodje na tožilstvu na njihovem področju. Vsak pač bo moral po svojih močeh prispevati, da se ta situacija popravi.
Če najprej pometemo pod svojim pragom. Večkrat v preteklosti je bilo že omenjeno, da se sprejema nemogoča zakonodaja. Jaz se tu absolutno strinjam. V programu, ki sem ga jaz pisala na pravnem področju za našo stranko, je med prvimi napisana zahteva, da se spremembe zakonodaje zlasti v najpomembnejših procesnih zakonov, pa tudi materialnih zakonov, ne dogaja več s tako intenziteto, tako hitro in tako pogosto. Ne samo, da takšne spremembe zakonodaje vnašajo pravno nevarnost, ker jih uporabniki ne morejo spremljati, ne morejo vedeti kaj pravo od njih zahteva, kakšno je pričakovano ravnanje, ampak je tudi zelo neprimerno za tiste, ki morajo zakon uporabljati, tožilce, sodnike in vse ostale uporabnike, zlasti procesnih zakonov.
Včasih je sodnik ali pa tožilec za svoje področje na pamet poznal glavne zakone, glavne člene zakonov iz glave, jih nadgrajeval in tako naprej, zdaj mora vsakič, vsaj tak je moj občutek, pa tudi enega imam doma na podobnem področju, vsakič znova za vsak slučaj pogleda, če pa ni bila v 14ih dneh kakšna sprememba. In če je na podlagi te spremembe spet orientacijski tekmec, člena do člena potreben z možnostjo, da se razletimo na minskem polju, ker ne znamo člena tolmačiti brez, da bi imeli še štiri strani obrazložitve, kako naj se ta člen tolmači. To je problem in s tem se bomo morali soočiti. In v koalicijski pogodbi je koalicija posebno pozornost namenila temu področju in smo se zavezali, da se bomo vzdržali velikih posegov v zakone, recimo v ZKP, kjer se predlaga …/nerazumljivo/… preiskave. To zdaj ta trenutek ni možno. Pri tej obilici dela, pri vseh teh zadevah, tak poseg v ZKP trenutno po našem mnenju ne bi bil mogoč in bo povzročil silne probleme.
Večji poudarek bomo vsi skupaj dali implementaciji sprejete zakonodaje, večji učinkovitosti in tako naprej. Morate pa tudi predstavniki tožilstva, sodstva, pravosodja skupaj razumeti delo zakonodajne veje oblasti. Zakonodajalec, poslanci pa morajo odgovarjati tudi na pričakovanja ljudi. To je naše delo. Mi smo na koncu tudi izvoljeni. Če ne odgovarjamo na pričakovanja ljudi, naslednjič nismo izvoljeni in ne moremo izvrševati svoje politike. In če v javnosti vlada prepričanje, da sodstvo ali tožilstvo ne dela dovolj učinkovito, mora zakonodajalec seveda pokazat en napor tudi v tej smeri, definitivno bi pa moral biti ta napor premišljen, s pogledom za dva koraka naprej, kar se je v preteklosti res preredko dogajalo.
Večkrat danes je bil omenjen ZOPNI. Jaz se strinjam, da je ta zakon skrajno problematičen. Tu se prav vidi, da je poslanski zakon, ki je že takoj pri uporabi, ko je nastal, povzročil en kup problemov in se ga ni dalo uporabljati in zdaj ga popravljamo. Pri čemer je moje mnenje, da takega zakona sploh ne rabimo. Če bi se izvrševale pristojnosti po kazenski zakonodaji, ki jih imamo že sedaj, ta zakon ne bi bil potreben. Ampak ker se ne, je bil to spet en tak rahlo ponesrečen poizkus, da se tukaj pokaže en korak naprej in zdaj pač rešujemo vsi skupaj kar se rešiti da. In to ni dobro ne za državo, ne za nas, ki take zakone sprejemamo, potem še padejo po možnosti na Ustavnem sodišču, niti za tiste, ki morajo take zakone izvrševati.
Tudi recimo zadnje spremembe zakona o sodiščih in sodniški službi, mešam ampak gre za iste probleme. Tisti, ki te stvari malo bolj poznamo vemo, da so večinoma te situacije vse rešene. V sodnem redu, v sedanjem zakonu o sodniški službi, v določbah o disciplinski odgovornosti in tako naprej. Ampak, ker se te določbe ne uporabljajo, ker ni nekih rezultatov na podlagi obstoječih določb, potem vsi skupaj nekako dajemo vtis, da bomo zdaj pa to popravili, pa bomo zdaj sprejeli nove določbe. In se zapletamo v en krog, ki je na koncu slab za vse, pri čemer se zavedam, kot je bilo že rečeno, da tako v sodstvu, kot v tožilstvu, kot pri politikih, imamo vse vrste ljudi. Imamo izredno sposobne kadre, etične ljudi, ki delajo transparentno, niso podvrženi korupciji in tako naprej in imamo srednje kadre in imamo slabe kadre. In vsi skupaj, velja za vas, za nas, vsi skupaj si delamo škodo, če slabih kadrov ne izločimo. Ker potem slaba luč pade tudi na tiste, ki delajo dobro. Ker so potem vsi sodniki zanič in vsi politiki skorumpirani.
Kar se tiče državnega tožilstva, v preteklosti se je tudi ta zakon že veliko spreminjal. Tako, da tudi minister in koalicija se zaveda, da moramo iti, če bomo šli v to spremembo, z premislekom in v sodelovanju s stroko tako, kot so se delale spremembe na področju sodstva, zlasti tam, kjer je sodstvo ocenilo, da potrebuje spremembe in točno o tem govorimo in tudi vsi drugi ukrepi, kot so zagotavljanje denarja in kadrov, grejo naj zlasti v smeri, da bodo pač ti organi boljše delali. Fair-play, se mi pa zdi potem, da se pa ti organi zavežejo tako, kot se je sodstvo, da damo pa potem neko skupno pozitivno sporočilo: glejte, bomo tudi mi zagrabili na svoji strani in se zavezujemo, da bomo v časovnem obdobju pa naredili toliko zadev.
Zadeve, za katere se je zavezalo sodstvo na primer niso odstopale od njihovih planov v letnem poročilu sodišča ob začetku sodnega leta. Saj tukaj ne gre za neke znanstvenofantastične želje, ki bi jih kdo imel. Cilji morajo biti uresničljivi, če jih želiš kdaj obkljukati. Neodvisnost tožilstva, absolutno. V to se ne sme nikoli posegati pač v okviru ustavnih gabaritov, ki veljajo za tožilstvo in nikoli o konkretnih zadevah soditi tožilstva. To je za nas na tej strani absolutna resnica.
Še enkrat bi pa poudarila, da tudi zame in za nekatere moje kolege neodvisnost pa spet ni absolutna, v smislu, da lahko tožilec dela kar hoče. Neodvisnost razumemo v tem, da smo vsi vezani, da delamo v okvirih nekih, ki veljajo za naše področje dela, v okvirih zakonskih in recimo v tem smislu so zastaranja zame nedopustna. Naša poslanska skupina je želela pogledati zastaranja, podaljšati zastaranja, tako za izvršitev kazni, kot za zastaranje kaznivih dejanj in ugotovili smo, da so naša zastaranja najdaljša praktično, primerjalno v Evropi. In če v teh najdaljših zastaralnih rokih tožilstvo ne uspe zaključiti postopka ali pa sodišče ali pač kdorkoli, je to zame nedopustno. To je nekaj, na čemer bi morali vsi delati.
Potem, zagotavljanje videza nepristranskosti. Kot veste, je prav tako pomembno, to poudarjajo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Glejte, zakaj si vsi skupaj ne prizadevamo, da bi res obstajal videz in dejanska nepristranskost. Jaz nočem razpravljati na podoben način, kot gospod Gorenak, o konkretnih zadevah, čeprav nekaterih se bom dotaknila. Ampak v politično izpostavljenih zadevah ali pa v zadevah, ki so zelo odmevne, bi še posebej moralo vodstvo tožilstva zagotavljati, da ni na nobeni strani najmanjšega dvoma, da gre za politično motiviran proces. In potem bi vsem vzeli besedo z jezika in veter iz jader.
V zadevah, ki se tičejo recimo naše stranke, pa naj poudarim, da sem absolutno za to, da so krivi obsojeni, absolutno. V zadevah, ki se tičejo naše stranke, recimo našega predsednika, našega ministra, ali je to naključje, da zadeve procesira praktično ena in ista tožilka? In da je pod sklep o nekih preiskovalnih dejanjih, saj drugega niti še ni bilo, podpisan vedno en in isti dežurni sodnik? Saj tisti, ki to vemo, vemo, da ni težko naštudirati kdaj je kdo dežurni sodnik in mu nesti nekaj za podpisati. Ampak zakaj nekdo kot nadzor ne prepreči, da bi se mi spraševali ali je tukaj kaj narobe. Veliko bolj bi verjeli v verodostojnost nekih obtožnih predlogov, recimo na naši strani, če jih ne bi zastopal sin bivše državne tožilke, izpostavljene članice SDS. Zakaj nekdo enostavno ne prestavi te zadeve nekomu drugemu. Pa če ni članica, je pa zapisana v vaši stranki. Skratka, samo nekdo bi prestavil nekomu neznanemu, nekomu objektivnemu in bi ta sum odpadel. Druge zadeve preganja nekdo, ki je pač bil prvi kader te generalne državne tožilke. Pa ne rečem, da je kaj narobe ampak občutek je pa lahko slab.
In ko smo pri tem, kaj so še problemi. Po mojem mnenju dolgi postopki, dolgi kazenski postopki so nevzdržni, ne samo z vidika samega postopka učinkovitosti dela tožilstva in sodišča ampak tudi z vidika posega v človekove pravice. To, da je nekdo na podlagi neke odmevne javne preiskave po letu in pol niti še odredbe, niti še ni zahteve za preiskavo, niti ni odredbe za nadaljnji postopek, ničesar. Ta oseba pač živi pod sumom, da je največji kriminalec, kar jih je, lahko me imate za politično pristransko ali kakorkoli, meni se to zdi nedopustno. Pustimo, da je bil to še vodja opozicijske stranke takrat. Pa ne gre samo za njega. To je pač primer, ki ga vsi poznamo. To, da je nekdo na podlagi javne hišne preiskave, kjer vsi novinarji ga snemajo kot največjega kriminalca, pa takih primerov imamo veliko, potem mesece in mesece, celo leta pod sumom, brez da bi se izkazalo ali je kriv, pa da bi šel v zapor, pa mir in konec ali pa, da je nedolžen in tudi konec, to se mi zdi, da je nekaj, kar moramo v naši državi nujno spremeniti.
In ko smo že pri tem, gospod Gorenak, zelo se vam zdi problematično preganjanje gospe Damijane Žišt in tako naprej. Seveda, tožilstvo se je odzvalo na ovadbo gospoda Romana Jakiča, ministra v naši Vladi, ki se mu je zdelo nedopustno, da so bili mediji na tisti točki preden so prišli predstavniki NPO ali kdo je prišel. Meni se to zdi nedopustno. Meni se to zdi nevredno ene demokratične države, da se naslaja ljudstvo in novinarji nad stisko nekega človeka, v zelo, zelo zgodnji fazi postopka, ko še niti ni jasno kaj bo, ko gre za posamezna preiskovalna dejanja. Ste bil minister, pa tega niste preprečil.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospa Kociper, na te besede vas bom z veseljem spomnil ob kakšni drugi priložnosti

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
No, kar dajte, gospod. Si zelo prizadevam.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
S takim veseljem, da že komaj čakam.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Si zelo prizadevam, da bi bilo to urejeno enotno. In ko se o teh stvareh pogovarjamo, meni se zdi uhajanje podatkov iz tožilstva enormen problem. In tudi sama obžalujem, da tožilstvo na te stvari v preteklosti ni samostojno odreagiralo, je pa odreagirala tukaj v primeru Romana Jakiča. Ker, ne samo, da gre spet za zelo hud poseg v osebnostne pravice tistega, ki ga to zadeva ampak veste, to je pa zdaj menda vsem jasno, da se oteži postopek sodne preiskave oziroma preiskave najprej, ki jo izvaja tožilstvo in potem postopek na sodišču. Če so vsi ti dokumenti zaradi uhajanja informacij razvidni, se lahko tudi priče pogovorijo, točno vejo kakšni dokazi so na razpolago. Saj vam ne rabim razlagati. Razlagam zaradi koga drugega.
Skratka konkretne posledice za kazenski postopek so možne. Tako, da v tem smislu si jaz želim, da bi res neko neodvisnost, nepristranskost se prikazalo, da bi te stvari zapeljali spet v neke meje pravne države in v tem smislu se mi predavanje gospoda Fišerja o teh razmerjih ne zdi nič narobe. In kot je sam rekel in tudi jaz se strinjam, kot predstojnik inštitucije mora braniti neodvisnost svoje inštitucije. Mora, to je njegova naloga. In v tem smislu je pa tudi malo sprevrženo, a ne, gospod Gorenak, ko pa potem v gradivu, ki gradivu, ki temelji, sem že rekla, na časopisnih člankih nekaterih medijev, obračunavate z zadevami ena po ena in to s samimi takimi zadevami, o katerih je bilo že mnogo govora, s samimi takimi, ki vam ustrezajo. Gospod Škrlec vam gre zelo v nos, pravite. Ja, se strinjam. Če so bile nezakonitosti, če ni bil imenovan na pravi način, je tu treba ali prevzeti odgovornost ali nekoga kaznovati, nekaj narediti. Merila morajo biti, smo rekli, enaka za vse.
Jaz bi vas pa mogoče spomnila na gospoda Roberta Marolta, da bomo malo izenačili te zadeve. Gospod Robert Marolt, ta zvesti kader že leta spretno krmari med dobro plačanimi službami v državni upravi. Bil je državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, pod ministrom Šturmom. Po odhodu prve Janševe vlade, mu je Šturm, sicer njegov strankarski kolega iz NSi, priskrbel službo državnega pravobranilca. Ob nastopu druge Janševe vlade, je bil imenovan za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, pod ministrom Gorenakom, pri čemer mu je Vlada šla celo tako na roko, da je odredila mirovanje funkcije pravobranilstva. Na to sem vas jaz v tej sobi spomnila in vas vprašala, če imate sklep in pravno podlago za gospoda Marolta pred letom in pol. Se spomnite?
No, odločba o zadržanju imenovanja za pravobranilca je bila pozneje odpravljena kot nezakonita pred Upravnim sodiščem. Je kdo prevzel odgovornost? Saj boste, sem prepričana, imeli možnost odgovoriti. Zdaj mu je Janševa vlada tik pred odhodom z oblasti ponovno rešila eksistenco, z imenovanjem za direktorja javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada. Plača skoraj 4.000 evrov bruto, izbran pa je bil izmed dvanajstih kandidatov, od katerih jih je pogoje izpolnjevalo 6, vsaj dva od njih pa sta imela več izkušenj za vodenje sklada in tako naprej. Ampak, ali ima to obračunavanje smisel? Take prakse, leve, desne, srednje, sprednje, zadnje, so nedopustne in se morajo tudi v tej državi končati. Jaz se tu strinjam, me pa zmoti in se mi zdi sprevrženo to enostransko podajanje.
Pa potem smo slišali o gospe Aleksandri v gradivu, državni tožilki. Saj vemo o čem govorim, kako je reva morala iti med odvetnike. Kaj pa gospa Zobar Hrastar. To, da se obtožena stranka takole spravi na nekoga, ki zagovarja obtožbo, da jo še zdaj preganja po sodiščih in tako naprej, pri čemer je zdaj njena nasprotna tožba oziroma njena pravna reakcija pripeljala celo do pravnomočnosti, to je pa tudi problem. Da bomo malo te stvari izenačili. Pa to, kaj delate v zvezi s sodbo vašega predsednika. Spoštujmo inštitucije. Naša predsednica Vlade je izrecno pozvala pri predsedniku republike, da se vsi skupaj vzdržimo blatenja inštitucij in spoštujemo njihovo delo. Pa vaš predsednik žal za to ni imel razumevanja, ni želel na tak dogovor pristati.
Jaz bi lahko še naštevala in šla ena po ena. To se mi res ne zdi smiselno. Hotela sem z dvema primeroma nakazati na nesmiselnost takega ravnanja. Veseli me, da pri gospodu Škrlecu pa veliko daste na mnenje KPK, sicer ne tako veliko. Tako, da jaz predlagam, da kolikor moremo, saj čisto ne bomo mogli, poizkusimo pa vendar s te seje narediti en, čim prej jo zaključiti, to je prvo in narediti en pogovor o problemih v tožilstvu, morda en drugemu kaj povedati, kaj drugače nimamo prilike, sklepov pa naša poslanska skupina ne bo podprla. Hvala.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala lepa za razpravo.
Jaz bi prosila, da smo malce bolj spoštljivi, pa da preveč ne …/nerazumljivo/… ljudi, ki jih dejansko ni tukaj na seji. Repliko ima dr. Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, hvala lepa.
Jaz vam bom odgovoril v razpravi, ki bo očitno še zelo dolga, glede na to, kako ste vi zastavila zadevo. Ampak zdajle samo replika tri minutna.
Gospod Marolt. Naštejte mi eno samo nezakonitost. Njegovo imenovanje za notarja ali kaj je že bilo, stekel je postopek zoper bivšega ministra Šturma, ki je bil v postopku pred sodiščem oproščen. Vsaj tako sem lahko razbral iz medijev. Njegovo imenovanje za državnega sekretarja pri meni, je bilo vse v redu. Komisija za preprečevanje korupcije pa je rekla, da mu ne bi smeli pustiti pravice mirovanja pravic na prejšnjem delovnem mestu. Na nobeno sodišče ni bilo treba iti, zaradi tega, ker sem jaz reagiral takoj in Vlada Republike Slovenije, pod vodstvom Janeza Janše je to imenovanje opravila in ga na novo imenovala tako, da je bilo to imenovanje zakonito in da mu nismo pustili mirovanja pravic. Se pravi, vse je zakonito. Ne vem kaj vi vidite tukaj narobe.
Ne vem kaj vidite narobe v tem, da gospod Janez Janša uporablja pravna sredstva, ki jih lahko uporablja in da izraža svoja mnenja, ki so mu zajamčena z Ustavo Republike Slovenije, ker je povsem mogoče, da tako kot vi ali jaz ali kdorkoli drug, pove mnenje o zdravniku, o delu zdravnika, sodišča, tožilstva ali državnega zbora, poslancev Vlade ali kogarkoli v tej državi. Torej, Ustavo je treba brati, gospa Kociper.
Se pa z vami strinjam, absolutno v tistem delu, kjer pravite, da bi lahko pravosodje, ostalo vam bom potem odgovoril, samo skrbelo za nepristranski videz. Glejte, tako, kot ste vi naštela primer gospoda Brezigarja, mislim, da ste njega mislila, da je vedno on podpisan kot dežurni ali kako že, ste rekla. Jaz se z vami strinjam. V Mariboru imamo nekega župana, bivšega, Franca Kanglerja, kjer je vse zahteve, vse zahteve, od prve do zadnje, za njegove hišne in druge preiskave, podpisal kdo? Eden preiskovalni sodnik, ime sem pozabil, bil je pa nekoč namestnik šefa SOVE, to je zanimivo. Strinjam se z vami, tukaj je stvar gospoda Fišerja, je stvar gospoda Masleše, da boste poskrbela za tak zunanji vtis, da ne bo na zunaj vidno, da je nekaj narobe in da bomo lahko vsi skupaj zadovoljni. Več vam bom odgovoril v razpravi, na katero se prijavljam. Prosim. Hvala lepa.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Naslednji se je k besedi prijavil gospod Brulc. Izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa za besedo.
Današnja seja in tudi seja Državnega zbora v petek je pravzaprav prvovrstna politična igra. Gre za interpelacijo vrhovnega državnega tožilca, konec. To je brez nadaljnjega, kajti bilo je že rečeno, da boste uporabili vsa sredstva, taka in drugačna za rušenje obstoječe Vlade in tudi vseh drugih, ker tukaj ni zdaj samo Državno tožilstvo, prišel bo tudi vrhovni sodnik, gospod Masleša na vrsto, KPK je tudi že …/Nerazumljivo./… porcijo. Vse to pa gradite na starih dokumentih, ne mislim starih iz arhivov ampak na zadevah, ki so že bila obravnavana. Recimo na časopisnih člankih, na anonimkah in tako dalje. Tako da to gradivo nikakor ni primerno za to, da bomo dajali oceno Vrhovnega državnega tožilstva.
Moram povedati, da vsa ta vsebina, ki je sedaj tukaj v tem gradivu, je bila obravnavana, da smo že o marsičem porabili ure in ure ampak rezultatov pravzaprav iz tega ni, ne nauči se opozicija prav ničesar.
Bilo je danes že rečeno in očitano, da nas nekdo poučuje ampak očitno je vedno potrebno znova poudarjati, da imamo tri vrste oblasti. Jaz zdaj ne bom to ponavljal ampak delitev oblasti je pomembna. To nas opozarja Zakonodajno-pravna služba, varuh človekovih pravic in tako dalje ampak vsa ta opozorila ne pomagajo nič.
Socialni demokrati teh sklepov nikakor ne moremo podpreti in za nas je pravzaprav velika škoda, da se danes v tem Državnem zboru, ko bi se morali ukvarjati, ne ta odbor ampak ob naslednjih urah, v naslednjem, o naravni katastrofi in če ljudje gledajo s kakšno vsebino se ukvarjamo, potem normalno, da nimamo ugleda pri ljudeh. Moramo rešiti nekatere druge probleme. Na te probleme, o katerih danes govorimo, je pa treba reševati malo drugače.
Zavedam se in to sem že večkrat rekel v Državnem zboru, da je boleče za nekatere, da so se končno začele premikati stvari, da so pomembneži že obsojeni, eni še čakajo na obsodbo, pravzaprav tudi na sodne procese in tako dalje, kar je znak, da Državno tožilstvo in tudi drugi organi delajo dobro. Končno. Če bi se to dogajalo pred petimi, šestimi, desetimi leti, bi marsikdo razmišljal drugače in nebi posegal po neki državni imovini in še marsičem, ker bi vedel, da se to ne izplača. Danes je to prisotno v državi, da se ne izplača biti nepošten in da to dosti stane. Stane pa tako, da sprejemamo tudi nekatere zakone, ki bodo nekatere stvari omogočali izpeljati še hitreje.
Mi vemo, da je vsako delo lahko opravljeno še boljše. Brez nadaljnjega je tudi večja učinkovitost Državnega tožilstva možna. To je naš skupen interes in o tem ne debatiramo, o tem se je treba pogovarjati ampak ne na osnovi takega gradiva, zato so nekatere poti. Jaz bom zdaj, da ne bom vlekel na dolgo, omenil. Sigurno je potrebno opraviti analizo stanja ampak ne kaj anonimno kdo pravi, kako je kdo zadovoljen z izrečeno sodbo, ker vedno poudarjam, tisti, ki je obtožen reče, da je dobil preveč, tisti, ki pa je dobil tožbo pa pravi, on je dobil premalo. Teh zadovoljstev ni. Ne moremo sedaj zvračati pravosodja na sodišča, na tožilca, kakorkoli že. Se pravi, analizirati stanje, potem naj bi to analizo bilo nujno strokovno obdelati. Mi smo politiki, nismo strokovnjaki, ne moremo tako po neki inerciji reči, to je dobro, to je slabo. Stroka mora tudi pripravi predloge zakonov, ki bi izboljšali in lajšali delo vseh teh organov, pa ne mislim tu samo državno tožilstvo, ampak generalno in šele pride zadeva v parlament, kjer poslanci sprejmemo spremembe, odločamo o tem kaj je najbolj primerno. Mi smo v Državnem zboru v tem mandatu sprejeli že kar nekaj pomembnih sprememb zakonov, ki so vezani na to vejo oblasti v upanju, da bo olajšalo sprejemanje odločitev na sodiščih in podobno.
Še nekaj, ta odbor vsako leto sprejme poročilo o delu državnega tožilstva. Doslej še nikoli ni zagorela rdeča luč, da bi rekli, vse je narobe, potrebno je zadeve generalno spremeniti in tako dalje. Ob takih razpravah, ko obravnavamo poročilo je čas, da se res pošteno pogovorimo.
Za zaključek naj rečem še to. Žal smo v tem obdobju priča o želji, da bi ljudi bilo strah, da posegajo nekateri po ne vem kakšnih primerih, vlečejo iz naftalina zadeve. Jaz vem, da so v glavnem borci, partizani tisti starejši pomrli, sedaj je treba iti na državno varnost, mogoče pridemo tudi do trgovcev z orožjem in še česa, to bi pa želel. Ampak ta psihoza…/oglašanje iz klopi./ Saj so knjige napisane, pa nihče ne reagirat, tisti, ki bi moral. Je neka psihoza v državi, da je izredno stanje, da je vse zanič, da je potrebno ljudi še bolj prestrašiti. Ne nazadnje ustanoviti še kakšno paravojaško zadevo in tako dalje in potem bo v tej državi red in vse bo prav. Mi smo tudi priča napadov blatenja obtožb in tudi tožb nekaterih tožilk in tožilcev, in to s strani visokih politikov. Kam to pelje, jaz ne vem. Bomba na Gorenjskem ali kje že v stavbo in podobno. Ti pritiski, in tudi ta seja in petkova je pritisk na, ne mislim sedaj na vrhovnega državnega tožilca, ampak na marsikaterega tožilca ali tožilke ali sodnika ali sodnice naj prejmisli, kako bo odločala, odločil, zato ker so tukaj neke sile, ki grozijo vnaprej. Jaz temu nasprotujem in ponavljam, Socialni demokrati teh sklepov nikakor ne bomo podprli. Smo pa zato, da se strokovno pristopi k zadevi in da se ugotovi, kje se lahko kaj spremeni na boljše. Hvala lepa.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala lepa. Naslednji se je k besedi prijavil gospod Kunič.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovani gostje. Premalo vem o tožilstvu, da bi meritorno o tem razpravljal, ampak v diplomaciji običajno, če rečemo premalo vem o nekom pomeni nekaj slabega. Ampak želim poudariti, da res premalo vem, da ne bi bilo to mišljeno narobe. So me zmotile tri stvari, ki bi jih želel poudariti. Današnja razprava je seveda razprava, ki je eden od temeljev za razpravo v petek. V petek, ko bo izredna seja, bo seveda, to je predvečer našega kulturnega praznika in dan po tem, ko obeležujemo kulturni praznik v tem državnem zboru. Če pogledam, kako je doslej razprava tekla ji v določenih točkah niti slučajno ne bi mogel pridati kvalifikacijo, da je bila kulturna. In to me žalosti. Mi bomo zelo verjetno na dokaj nekulturni način na dan ko je predvečer kulture razpravljali, pri čemer je pa v državi naravna katastrofa in se mi zdi, da je to pač neprimerno izbran trenutek in izbrana tema. To je, žal, tako in verjamem, da bo večina državljank in državljanov Slovenije tako tudi razumelo.
Drugo, kar me moti, rekel sem, da so tri stvari, je kvalitet dokumenta, ki je pred nami. Začenja s statistiko. Vsi vemo, da je ena največjih laži statistika, ampak statistika ne sama po sebi. Statistika nič ne laže. Lažejo zaključki, ki jih lahko iz statistike ven povzamemo. Mislim, da je generalni državni tožilec o tem nekaj povedal. Notri imamo take kvalifikacije kot smo priča informacijam. Ja, kakšnim informacijam? Kdo nas je informiral? Jaz dobim informacijo za kakšnim šankom kjerkoli kolikor hočete. Je sedaj to to in o čemer mi v tem hramu demokracije razpravljamo? Potem preprosto rečemo, bili so neki umori. Seveda so bili. Kdo jih je izvajal? …/oglašanje iz klopi./ Ne, ne, mi že kar napišemo, da so bili. Šele, ko bi raziskali bi lahko mi rekli, da so bili. Žal je temu tako, če smo v pravni državi…

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Umori so definitivno bili in to raziskuje v tem trenutku Nemčija, Avstrija, Evropska unija, samo pri nas se ne raziskuje, gospod Kučnič, sedaj pa kar nadaljujte.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
In pri nas imamo slovenski pravni sistem, vi se pa na njih zanašate…/Oglašanje iz klopi./ Mi smo le suverena država, če še niste opazili.
Potem navajate, da je tožilstvo delovalo proti nedolžnim ljudem. Saj vsi vemo, da tožilstvo deluje takrat kadar je sum, sodišče pa mora potem dokazati in jih seveda oprosti. Jaz v tem ne vidim nič spornega. Tudi da proti nekomu traja sodni postopek tako dolgo. Ali je to zgolj tožilstvo ali sodišče? Samo tožilstvo ste okrivili, jaz ne vem. Potem pa, kar me najbolj moti, mediji so poročali. Sedaj bomo mi razpravljali o tem, kar so mediji poročali, in to kar štirikrat, če me spomin ne vara? Za razpravo o tako pomembni stvari kot je tožilstvo, o tako pomembni stvari kot je celo pravosodje pa je treba le malo bolj natančno stvari opredeliti, ne mi zameriti. To je pa res temelj na katerega pa res jaz ne bi mogel sprejeti absolutno nobenih sklepov. To preprosto ne gre. Stvari so preprosto resne. Mi ne moremo pa so oni rekli, pa so ti rekli, pa smo slišali, pa so mediji, to tako lahko za šankom razpravljamo, tako lahko po kuloarjih govorimo. Svoboda govora nam je bila danes že zagotovljena s strani predsednika, ampak da pa na taki osnovi sprejemamo sklepe, pa se mi zdi nekoliko, rekel bi, da je treba stvar nekoliko bolj resno vzeti v tako resnem problemu. Za mene je problem tožilstva, problem sodstva in celotna veriga o kateri so govorili eni z leve, drugi na desni se mi zdi zelo pomembna zadeva.
Tretja stvar, ki me je zmotila je, da sem dobil občutek, da s tem dokumentom in s sklepi, ki so bili najprej predlagani in ki so še vedno predlagani, da verjetno presegamo pristojnost Državnega zbora. Najprej sem sam, ko sem to bral, sem prišel do te ideje in se mi je zelo to zdelo, da presegamo svojo pristojnost. Zakonodajno-pravna komisija mi je na nek način potrdila, tudi Varuhinja človekovih pravic, ki je danes, katere dokument smo danes prejeli na mizo, kot del gradiva, če jaz prav razumem, tudi na ta način razmišlja in nekateri kolegi o tem razmišljajo. Jaz mislim, ker gre za tako pomembna vprašanja, da bi moral predsednik Države o tem nekaj reči. To, če me spomin ne vara, ne bi bilo prvič, ko eno od treh vej presega pooblastila ali pa morda presega, ko po mnenju nekaterih presega, bi pa po mojem mnenju on kot varuh ustave, delno je to tudi njegova funkcija, moral o tem zavzeti stališče. Jaz pričakujem in ga pozivam, da se bo to zgodilo. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala gospod Kunič. Ampak jaz ne bi tako podcenjeval vloge medijev. Marsikaj so slovenski mediji že razkrili in predvsem mi smo itak za svoje delo odgovorni javnosti. Tako funkcionira demokracija. Zato je tudi tisto kar piše v medijih, še kako relevantno, gotovo pa to ne more biti edini vir, se pa v tem delu verjetno strinjava oba.
Zdaj je na vrsti gospod Jerič.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi z moje strani!
Jaz se pridružujem mnenju, da so sklepi tako kot predlagani, da jih je nemogoče podpreti. Rad bi, poleg tega, da se bom dotaknil posameznih delov vsebine teh predlaganih sklepov in tako kot so obrazloženi sklepi, bi rad tudi izrazil obžalovanje, da smo s strani največje opozicijske stranke konstantno soočeni z zahtevami za sklice takih in drugačnih sej odborov, kjer dejansko je vprašljiva dodana vrednost za državljanke in državljane. Namreč tukaj vidim predvsem politični boj v kolikor, kar je seveda legitimno, ampak v kolikor ta politični boj je tako uperjen v monopolizacijo delovanja institucij, je potem seveda vprašanje, kaj stoji nad čim. Se pravi ali je politika nad institucijo oziroma ali obratno. Namreč jaz sem mnenja, da institucijo kot Državni zbor mora biti višja od politike, ki se izvaja. Se pravi, to je okvir znotraj katerega se potem dogajajo, konkurirajo politične ideje, delovanja, nikakor pa ne sme priti do tega, da pride do dejansko tudi ohromljenja delovanja institucije. Tudi v delu, kjer se nekako zahteva od Državnega zbora, da posega v ustavi določene delitve oblasti. Bom samo prebral ponovno, kot je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe pravilno ugotovila, da Državni zbor ne more obravnavati in sprejemati odločitev, ki so v izključni pristojnosti drugih vej oblasti oziroma drugih državnih organov. Te delitve oblasti pozna tudi gospod Gorenak, saj je v času, ko je bil minister, je na svojem blogu z naslovom »Minister ne vodi tožilstva in ne policije« zapisal, »te dni ponovno dobivam številna pisma«, to citiram gospoda Gorenaka, »ki me pozivajo k takojšnjemu ukrepanju v zvezi z najbolj medijsko izpostavljenimi primeri domnevnega kriminala«, in nadaljuje, »nekateri očitno mislijo, da lahko minister naroča tožilstvu in policiji kaj in kako naj delata«, dalje, tudi govori, ne bom vsega, ampak v bistvu me zanimajo samo te stvari, ki dokazujejo to, da dobro pozna delitve oblasti. Se pravi, govori ministru. »Ministrstvo ima v razmerju do tožilske organizacije le nekatera pooblastila bolj tehnično organizacijske narave, ne sme posegati v konkretno delo tožilcev.« Edini odgovor je učinkovitem in hitrem delu tistih, ki jim zakon daje samostojnost. Zato tudi pričakujem, jaz popolnoma podpišem, se pridružujem in ugotavljam, da so bile storjeni občutni napredki pri delu tožilstva in dodajam samo tako naprej. Tudi mene osebno zelo veseli to izvajanje gospoda Furlana, kjer je jasno pokazal z energijo in z odločnostjo, da se stvari delajo, da je tukaj veliko volje in sem jaz tudi, kar se tega tiče, popolnoma miren, da se stvari premikajo v pravo smer.
Sedaj glede vsebine, je pri obrazložitvi predlaganih sklepov, so omenjeni tudi eni očitki in sicer glede teh očitkov je zanimivo, da je v zahtevi zapisan očitek gospodu Fišerju, da je leta 1985 kazensko preganjal šestnajstletnega mladoletnika zaradi verbalnega delikta. Med tem, ko pa sta dr. Gorenak in Janša dosegla, da je bil zaradi razžalitve na tri mesece pogojnega zapora z enoletno preizkusno dobo obsojen brezdomec, ki je na spletni strani politik.si komentiral članke. To tudi govori o dvojnih merilih in dejansko o izkoriščanju nekih dejstev za politične namene.
V predlogu sklepa je tudi omenjeno v drugem delu odkrivanje osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV. Tukaj se definitivno je to nekako napoved tega referenduma za Zakon o arhivih, ki smo ga ravnokar sprejeli. Tukaj pač ne pristajam na to, da tem zakonom mi zapiramo gradiva. Namreč s to novelo Zakona o varstvu /nerazumljivo/ gradiva, ki je bila sprejeta pred dnevni v Državnem zboru, ne zapiramo dostopa do arhiva, temveč nasprotno, olajšujemo vpogled do arhivskega gradiva. Veljavni zakon je že doslej varoval občutljive osebne podatke, ki se nanašajo na primer na zdravstveno stanje ali spolno življenje ali spolna nagnjenja posameznika. Iz zakonsko naštetega seznama teh osebnih podatkov smo z novelo zakona črtali politično, filozofsko prepričanje, članstvo v političnih strankah in sindikatih. To pomeni, da je iz te vidika osebnih podatkov sedaj odprtih več dokumentov. Seveda je pa, kot to poznajo v drugih državah, tisti osebni podatki, ki bi lahko služili na bazi, ne vem, spolnega prepričanja za neko politično diskreditacijo, pravilno da so ti podatki znotraj dokumentov zaščiteni. Seveda, samo ti podatki. Ostali deli dokumentov so dostopni.
Nadalje. Še pomembneje po zakonu iz leta 2006, ki se ga je noveliralo, je dovoljenje za vpogled v te dokumente morala dati arhivska komisija. Po novem bo uporabnik imel prost dostop do tega gradiva, v njem pa bodo…

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Spoštovani kolega, predreferendumska kampanja se še ni začela. Dajte se prosim bolj omejiti na to kar je danes predmet obravnave.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ja. Jaz menim, da se vsebina nanaša ravno na sklepe, kjer bi bila oporekana tudi zakonska podlaga za dostop do oziroma teh podatkov in s tem povezano odkrivanje osumljencev kaznivih dejanj. V tem delu si pač jemljem pravico, da opozarjam na to, da je ta sprejeta novela Zakona o arhivih, v ničemer ne omejuje dela Vrhovnega državnega tožilstva, ravno pri odkrivanju osumljencev kaznivih dejanj, tudi nekdanje SDV. Se pa strinjam, da bomo imeli očitno še prilike o tem, da demantiramo to laž, da ta novela zapira arhive.
To je tudi ta vsebinski del zaradi katerega se zdi neprimerno sprejetje teh sklepov, tako da teh sklepov ne bo, ko bo prišlo do glasovanja, podprl.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Besedo ima gospod Gorenak, potem je še gospa Poropat.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Zdaj pa se je res nabralo toliko, da moram kar reagirati.
Spoštovani gospod Jerič, jaz sem zelo vesel in se vam zahvaljujem, da berete moj blog, dobro je, da ga berete, na blogu sem mislim, da dva dni nazaj, objavil tudi zakaj referendum, pa poglejte tiste argumente pa boste videli zakaj in kako ali pa zakon preberite, ali pa začnite bolje brati ta blog. Mislim, da bova imela dovolj priložnosti za soočanja v pred referendumski kampanji in da si bova vse tam povedala.
Druga zadeva. Seveda bom šel po tistem kar ste vi rekel, tako da ne bomo potem kaj govorili o tem, da zahajam izven dnevnega reda. Rekel ste, da sva z gospodom Janšo preganjala gospoda Fidela zaradi komentiranja bloga. Tako je. Gospod Fidel je napisal. V dvorani v Mariboru je, ne vem, 10 tisoč ljudi, imeli smo tam predvolilno zborovanje za, mislim, da so bile evropske volitve in je gospod Fidel napisal, da bi bilo treba vse izhode zapreti in notri spustiti bojne strupe. Nadalje je gospod Fidel zapisal, da bi bilo treba mene in gospoda Janšo in vidne pripadnike SDS, tudi recimo gospoda Grimsa, gospo Evo je omenjal, ubiti v Barbara rovu(?). Ja. To je gospod Fidel in vi pravite, da je gospod Fidel brezdomec. V času ko so policisti z njim opravili pogovor, gospod Fidel ni bil brezdomec ampak je hodil v službo. Na hodniku, ko smo pred sodiščem stali, sem ga slišal kako se je pogovarjal z odvetnikom in je rekel kako je s premoženjem. Gospod Fidel je rekel, nič ga nimam, sem brezdomec. Že ve zakaj je to naredil. Za mene ni brezdomec. Toliko o tem kar ste vi komentiral.
Potem ste komentirali tisto preganjanje jaz tega nisem mislil, komentirali tisto preganjanje 16 letnika odnosno te duhovnike. To je gospod Fišer že v času pred imenovanjem potegnil, za moje pojme, kar solidno potezo, ko je rekel, to sem takrat naredil, danes tega nebi ponovil. Ne vem zakaj vi to mantro ponavljate.
To, da minister ne naroča, je absolutno res. To natančno vemo in tu nimava kaj dosti debatirati o teh zadevah. Je pa res, da sem takrat dobival veliko pozivov, da je treba zamenjati tega direktorja, pa tistega direktorja pa onega direktorja v policiji in seveda tudi generalnega državnega tožilca, tako pač je in zato sem to tudi objavil na blogu.
Sklepi, odgovarjam vsem, ki ste se sklepov dotaknili. Javnost ne ve o čem sklepamo in javnost mislim, da smo mi pripravili kake grozovite sklepe, ki jih zdaj vi ne morete podpreti, da so protiustavni in ne vem kaj vse, zato jih bom prebral. Najprej pa nisem. Sklep številka 1 se glasi takole: Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju dela Vrhovnega državnega tožilstva in specializiranega Državnega tožilstva. Če ne morete tega sklepa podpreti, je meni prav, jaz ga lahko.
Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje Službe državne varnosti, ki je še do konca osemdesetih let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane. Vi ste vsi napovedali, da boste glasovali proti. Prav. Prav, to je sklep številka 4, lahko glasujete proti. To je vaša ustavna pravica da glasujete proti. Če pa je to tudi vaša moralna pravica, boste pa presodili sami. Namreč gospod Kučan, vaš vzornik je sporočil gospe Evi Irglovi, da obsoja te umore, on je to sporočil, da bo obsoja, če pa vi niste sposobni sprejeti tega sklepa, pa povejte v svojo dušo. Ne v Ustavo, tam nič ne piše o tem. Treba je dušo pogledati.
Naprej. Kaj še pravi naš sklep? Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo tako Vlada Republike Slovenije, kot Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot tudi Vrhovno državno tožilstvo in policija storile vse, da se zločini nekdanje SDV v celoti raziščejo in storilcem pa, da se pravično sodi. Kak poseg v pravosodno vejo oblasti je tukaj? Ali imamo pravico pričakovati, da bo policija, tožilstvo in sodstvo naredilo vse za pravično sojenje. Pozivamo torej k spoštovanju Ustave in zakonov. Če vi niste tega sposobni potrditi, je tudi prav. Pomeni, da pozivate proti temu, odnosno, da niste za to. To pomeni to potem. Ampak pogled v dušo naredite.
Naprej. Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in da jih bodo lahko končno dostojno pokopani. Nič ne piše v Ustavi o tem ampak to je moralna dolžnost vsakega naroda, to je moralna dolžnost vsakega posameznika, vi boste glasovali torej proti, poglejte si v svojo dušo.
Gremo naprej. Gospod Kunič, jaz nisem diplomat, jaz sem pač bolj s podeželja doma in povem zlo poenostavljeno, zato da me ljudje razumejo. Mislim, da vas ne razumejo, ker je pač to diplomatski jezik. Pa pojdiva po vrsti. Seveda je naravna katastrofa žled, seveda je kulturni praznik potem v soboto, vendar to nima nobene veze z našim gradivom. To je ena zadeva. Druga zadeva. Naravna katastrofa je in Vlada Republike Slovenije, ne opozicija, je tista, ki bi morala kaj narediti. Ko smo mi, v času naše Vlade, imeli poplave v Soški in Sevški dolini se je Vlada sestala takoj, takoj v času poplav in takoj smo sprejeli določene sklepe, zdaj pa vidim samo to, da premierka skupaj z obrabnim ministrom se slika tam dol po teh predelih, sklepov pa niste sprejeli še nobenih. Sprejmite kakšen sklep, da je treba gasilcem kaj dati. Ja, to naj Vlada, vaša Vlada je to, ne moja. Tako je. Še kako pa je to lahko povezano tudi s kulturnim praznikom, namreč kulturno je pokopati kosti in h temu mi tukaj pozivamo, vi pa ste proti. Bili so umori. Umori so bili. Ja, saj to so povedali. Seveda pa, če vi sprašujete domnevne morilce, tako kot je naredila RTV Slovenija, pa vam bo lahko gospod Fišer zelo jasno povedal, da noben kriminalec se običajno ne samo ovadi ampak navajajo vrsto razlogov, da niso storili kaznivega dejanja. Običajno je tako. Če pa gospoda Hanzija sprašujejo stvari tako, kot so jih spraševali, je pa to drug namen, ne pa ta namen. Absolutno nobenih sklepov tudi vi ne boste podprli, torej pogled v svojo dušo priporočam.
Gospod Brulc …/Glas iz dvorane./… poglejte, gradivo ni primerno. Ko smo nazadnje imeli neko sejo, ste vi rekel popolnoma enako in ste rekli takole. To gradivo je tri liste teksta in ne vem, 40 strani nekih časopisnih prilog. Jaz sem strokovnim sodelavcem naročil, da tu ne sme biti nobenih prilog ampak da je treba vse opisati v tekstu in zdaj spet ni primerno. Torej razlog ni gradivo ampak so razlog vaša stališča. To morava vedeti.
Greva naprej. Spet ste govorili o trgovcih z orožjem. Saj to sem pričakoval. Ja seveda, volitve gredo notri, ali bodo predčasne ali kako, boste sestopili iz oblasti pa ne vem.
Ampak ta tema je bila preiskana s strani tožilstva in ne s strani gospe Brezigarjeve ampak s strani nekega tožilca drugega, ki je te ovadbe zavrgel, to moramo vedeti, da ne boste spet kakšno napako naredili. IN ta tema je torej sodno končana. Vi jo samo politično aktivirate, vsakih dva tri mesece pred volitvami, torej pričakujem, da boste to seveda spet naredili.
Paravojaške zadeve, ja seveda, potem morate najprej pogledati tisto kar piše v poročilu, kar je govoril o desnem ekstremizmu novinar potem morate tisto Sovino poročilo prebrati, ki je tam spodaj zaupno in potem bova prišla do tega, da seveda imamo neke paravojaške enote. Seveda jih imamo, ja v Dražgošah ste jih videli. Seveda, niste videli tega, tiste s puškami in ne vem s čim, ne vem kje ste jih videli na nasprotni strani. Ne, niti enih nismo videli. Tudi jih nismo videli v Rovtah. Iz Rovt ste naredili problem številka ena, pozabili ste pa povedati, da je leta 1993 tisto isto ploščo odprl obrambni minister, Janez Janša v imenu Vlade Republike Slovenije. Če je pa po dvajsetih letih ali desetih letih govoril pred tisto ploščo je pa to problem ampak to je politični problem v glavah politične levice.
Nihče nikomur nič ne grozi, jaz sem videl samo eno grožnjo, novinar jo je dobil po glavi s strani gospoda Zemljariča ali snemalec, to sem videl fizično pa bral sem o tistih grožnjah, ki so jih nekateri izrekli in ste lahko tudi vi prebrali.
Gospa Kociprova, midva se imava pa malo več za zmeniti… Poglejte, spoštljiv način, jaz sem bil izjemno spoštljiv, jaz niti enkrat nisem uporabil priimka Fišer ampak sem bil vedno dosleden in sem rekel dr. Fišer ali pa sem rekel generalni državni tožilec. To s strani njegove strani nisem bil deležen, torej če ste mislili njega, da mora biti spoštljiv do mene potem to akceptiram sicer pa ne, veste. To morate pa vedeti, jaz sem spoštljiv in bom do vas in bom do tožilca in bom do vseh, to moramo vedeti.
Ampak, zdaj smo pa tam, to da napadete kolegico Evo Irgl vam pa moram povedati, da je pa malo nizkotno. Po boksarsko bi se reklo, da tolčete izpod pasu in vas morajo sodniki na to opomniti. Namreč rekla ste, da eklatantno krši človekove pravice, ja komu pa? Komu smo kršili na Komisiji za peticije, človekove pravice? Komu smo jih kršili? Gospodu Kučanu, ki smo ga sem povabili pa ni hotel priti? Domnevnim naročnikom umorov pa niso hoteli sme priti? Nismo jim kršili človekovih pravic in ne vem s kakšno lahkoto vi napadate gospo Irglovo, ki je sejo za mene odlično vodila in jaz ne vidim bolj primerne osebe v temu Državnemu zboru za tovrstne komisije, ki jih imamo za Komisijo za peticije in človekove pravice in enake možnosti.
»Gradivo je sramotno«, dogovor sem vam že dal, če hočete časopisne lahko zamenjam gradivo, to ni problem. Ampak potem boste časopisne članke brali.
Odprte kazenske zadeve, vi lahko komentirate, jaz ne. Odprta kazenska zadeva je menda gospod Janković pa vi jo komentirate ,jaz pa ne smem… Dajva biti enaka, dajva reči, da ne bo to nihče počel ali bova pa obla počela.
Mediji sumljivega značaja… Jaz poznam vsak dan nekje pet, šest medijev sumljivega značaja. Vi pa se srečate trikrat na teden s kakšnim medijem, ki je za vas sumljivega značaja, jaz pa vsak dan s petimi, šestimi ali pa desetimi. Seveda govorim Delu, Dnevniku in še komu, ker je brez veze o tem govoriti. Če imate vi Reporter, če imate vi Demokracijo za revijo sumljivega značaja potem imam pač jaz Nacionalko za medij sumljivega značaja, ki ga plačujemo vsi, seveda, kako pa. POP TV in še Delo, Dnevnik, Večer, kaj jaz vem kaj še vse.
Posegi v zakonodajo niso mogoči… Ja, krasno, gospod Pličanič govori pa obratno. Gospod Pličanič pripravlja temeljito reorganizacijo sodnega sistema. Zakon o sodiščih, Zakon o tožilstvu in tako naprej. Se pravi, ta vlada nima kompasa, če minister meni v poslanskem vprašanju odgovori eno, vi pa pravite, da niso mogoči. Ja, lepo.
Se pa strinjava s tisto zadevo kar higiene v sodstvu, ta se žal, nimam podatka o tistem, preiskovalnem sodniku v Mariboru, ki podpiše vse, kar dobi, samo da vidi K od Kanglerja, pa ga ne zagovarjam, ne, ne zagovarjam.
Nisem jaz omenjal preganjanja gospe Žistove, gospa Žistova ni predmet pregona tožilstva, to ne bo držalo, ampak je predmet pregona tožilstva neznani žvižgač znotraj policije, malo je pa le treba bolj natančno pogledati.
In nazadnje, gospodu Branislju, poglejte, manjka obremenjenost tožilcev in tako naprej, in tako naprej, lahko poveste, saj se je mogoče strinjati, ampak strinjam se mogoče samo tam, da pravni sistem ni povsod enako, tu se je mogoče strinjati in lahko so neke obremenitve v Sloveniji večje kot drugod, to se strinjam. Ampak veste, da je pa razmerje ena proti tri je pa tudi podatek, ki sem ga jaz navedel. EPP, se pravi, Evropska ljudska stranka, ni nikjer v sklepih omenjena in prosim, če to spoštujete, je ni nikjer v sklepih.
Fojkar in ta njegova zadeva, seveda se je mogoče strinjati, ne vem kdo je še govoril, gospa Kociprova ali kdo je še govoril, se je mogoče strinjati, ne, mislim, da je bil gospod Brulc, ali kdo že, kdorkoli že. Ja, povsem normalno je, da tožilec obdolži nekoga in da sodišče obsodi, to je res, za tožilca, govorim pa o predstojnici iz Nove Gorice, je pa malo nerodno, ali pa sramotno, ali pa strokovno, je malo tečno, če sodišče zapiše, tožilka, nehajte se pritoževati, saj nimate nobenih dokazov, vi se namenoma pritožujete, to je zapisalo sodišče. Pa gospod Kos tudi, /Oglašanje iz dvorane./ Ja, sodišče je to zapisalo, ja, boste pač potem povedal, dajte, bodite vljudni do mene, ja, ja, prav, prav, bodite vljudni, saj sem jaz tudi do vas. Sodišče je to ugotovilo v eni od sodb, to je treba vedeti. Se strinjam z vami, gospod Braniselj, tožilec, vi pravite tožilci niso krivi, prav, potem vi plačajte 16 tisoč evrov za odškodnino gospe Tovšakovi, ki jo bo verjetno iztožila, ali pa povejte, kdo je odgovoren, nekdo pa je.
Anonimke, se strinjam, da se nič ne da, če pa se v anonimkah pokaže, da je nekaj, da se potem nekaj res zgodi, kar je v anonimki napovedano, tako kot je zdaj v tem primeru tudi bilo, potem je pa treba tako anonimko že malo bolj zares vzeti, v vsakem primeru jo pa tožilci, policisti morajo jemati resno in jo proučevati.
Nekorektno gradivo, jaz se s tem ne strinjam, in pa seveda sklepov ne boste podprli, torej priporočam pogled v dušo.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Za repliko se je prijavil gospod Jerič, potem gospa Kociper.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ja, glede tega očitka gospoda Gorenaka, da je neprimerljiva tale primer razžalitve s strani brezdomca s primerom kazenskega pregona 16-letnega mladoletnega zaradi verbalnega delikta. Gre za zelo primerljive zadeve.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Poglejte, gospod Jerič, to je Odbor za pravosodje, lepo vas prosim, dajte ločiti stvari, ki jih ureja Kazenski zakonik od svobode javne besede. Če nekdo izreka grožnje, če nekdo poziva k nasilju, je to nekaj, kar prepoveduje ta ustava in ta delikt ureja obstoječi Kazenski zakonik skladno z evropskim pravom. To z verbalnim deliktom nima prav nobene zveze, niti teoretično ne, kaj šele vrednostno.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Če bi vsakdo od nas politikov šel na sodišče z vsemi grožnjami in verbalnimi delikti, ki smo jih deležni, bi dosti več denarja se tukaj iztekalo kot iz teh prvih dni radarjev v Mariboru, ko so bili postavljeni. Jaz osebno tudi čisto na začetku mandata sem imel tako grožnje, na forumih so predstavniki ene desne ekstremistične skupine, ki je bila omenjena v znanem dokumentarnem filmu, pred kratkim, so me direktno, grožnje dobival na forumu, in celo, osebni obisk sem imel doma na dvorišču, pa nisem spravil naprej na sodišče.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Gospa Kociper, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Gospod Gorenak nas je tako obdela ena po ena, da si vsaj zaslužimo repliko.
Replika se uporablja, kadar smo bili narobno razumljeni, večkrat smo žal verjetno malo hote narobno razumljeni. Pa da še jaz začnem po začetku, jaz ne vidim, da bi kakorkoli gospo Irglovo žalila, lepo, da ste gentelmensko stopili ji v obrambo, ampak nikakršnega žaljenja ni bilo, povedana sem svoje mnenje o tem, kaj se dogaja na njeni komisiji, mislim, da je tam, še enkrat povem, izjemno se zlorablja parlament, tako kot se tukaj, ampak tam se še veliko bolj, njena vloga je pri tem pač takšna kot je, sodili jo bodo državljani in osebno sem rekla, da menim, da gre za kršitev človekovih pravic, osebno celo menim, da tukaj gre za izjemo od imunitete, ki jo imamo poslanci, zlasti v civilnem delu. Je pa dejstvo, da bi lahko in gospa Irgl ali kdorkoli drugi v SDS, ki imate skozi te tendence, ni prepozno, nikoli ni prepozno, vpisal pravno fakulteto, končal študij na pravni fakulteti in naredil pravosodni izpit, opravil dvoletno pripravništvo, potem bi pa lahko, če bi bil seveda sprejet v sodniško službo, sodil o dejanjih ljudi, potem pa bi lahko sodil, ker to kar nekateri delate, je sojenje. In temu vedno znova oporekam.
Mediji sumljivega značaja, tukaj sploh ne vem, če sem bila narobe razumljena, zame strankarski časopis, ki ga pač financira neka politična stranka, nikakor nima iste veljave, kot nacionalna televizija ali nacionalni radio. Tukaj se pač očitno ne bomo našli, brez veze, da sploh poskušamo.
Popolnoma narobe pa sem bila razumljena pri tem, da posegi v zakonodajo niso mogoči, to pa je malo pomembnejša tema, želim, da je popolnoma jasno, tukaj smo povsem usklajeni z ministrom, sodelujem pri koalicijski pogodbi in moji kolegi zelo aktivno, vsi posegi v Zakon o sodiščih in tako naprej, bodo minimalni in usklajeni s strokovno javnostjo, se pravi z nosilci teh vej oblasti. Tako je bilo narejeno pri Zakonu o sodiščih, te male spremembe, ki bodo sledile, so izrecno na željo sodstva, in takšen je namen, upam, da bo prišlo do tega dialoga, tudi pri tožilstvu.
Dopuščam, da sem pri zadevi, ki se zadeva gospo Žist, da se mi je zareklo, popolnoma se zavedam, na kakšni osnovi poteka tisti postopek.
In kar zadeva gospoda Fojkarja, glejte, to kar ste naredili vi v času vaše vlade oziroma vaša vlada, je zame osebno vprašljivo. Tekel je nek postopek, zadeva je bila dvakrat vrnjena na prvo stopnjo, dvakrat je bil obsojen na prvi stopnji, pa potem je sodišče razveljavilo, vrnilo, postopek je tekel nedopustno dolgo, to je res, ampak kdo je vlada, da lahko presoja, da je državni organ, celo državno tožilstvo, ravnalo nestrokovno in kje je to presojeno. Tukaj tudi se očitno ne bomo nikoli razumeli.
Sicer pa se opravičujem, če sem tudi sama posegla v odprti kazenski postopek, tu ste mi dali misliti. Ko govorim o poseganju v odprte kazenske postopke, govorim o tem, da se poskuša vplivati na odločevalce glede odprtih postopkov, kako bi morali ali naj razsodi in tako naprej. Jaz to nikakor nisem imela namena narediti, tudi nisem, komentirala pa sem na enem od postopkov, kaj je lahko zame ali za javnost moteče.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Jaz bi še prosil tudi razpravljavce, da preučite, preden rečete kakšno trditev, tudi v zvezi z mediji, kajti med mediji, ki so bili našteti, kolikor sem jaz prejle lahko slišal, ni bilo čisto nobenega, ki bi bil strankarsko financiral. /Oglašanje iz klopi./ Ne, samo opozarjam, ker bi želel, da je vsaj nek nivo pri razpravah na tem odboru.
Gospod Kunšič se je še javil za repliko, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Kunič, ja.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Kunič, pardon.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Nič hudega, ni problema.
Najprej moram seveda replicirati, replicirati moram seveda dr. Gorenaku. Nikakor ne drži, da bi bil jaz proti temu, da svojci in potomci likvidiranih oseb najdejo posmrtne ostanke in jih dostojno pokopljejo. Ne vem pa, kaj ima tožilstvo s tem. Jaz sem skoraj najstarejši tukaj, pa sem rojen po 2. svetovni vojni. Kolikor vem, so storilci v glavnem že pokojni, pokojnih pa, če me spomin ne vara, tožilstvo ne obravnava, ampak o tem bodo kolegi več vedeli.
Tako da, mislim, zakaj sem proti 6. točki, zato ker po moji presoji ne spada sem. Preprosto. To je prva zadeva.
Drugo, kar pa želim poudariti in da ne bo nesporazuma, ker sem imel občutek, kot da gre za nesporazum, politični umori so bili in so vsega obsojanja vredni, da ne bo tukaj pomote. Ampak imeli smo 9 služb SDV-jev, plus še dve službi, ki sta delovali. Tako je bila Jugoslavija narejena. Vi od vseh teh izberete slovensko, da to izvaja. Ja, sicer jih tukaj ne bi. Ne, ne, stvar je zelo komplicirana, stvar ni preprosta. Stvar ni preprosta in to stvar je, se zelo strinja, ne, ne, dr. Gorenak, se zelo strinjam, jo je treba raziskati, ni preprosta, je komplicirana, je treba vse narediti, ampak zelo je treba paziti, da ne naredimo med ljudmi apriornega mnenja, aha, to so bili pa naši. Zakaj to govorim? Ker mnogokrat so te stvari potekale, kolikor sem jaz ugotovil, nekoč, so potekale v tujini in do tujine so pa bili vedno v Beogradu zelo, mi smo jim bili sumljivi. In da bi za kakšnega hrvaškega državljana v Beogradu naročili Slovencem, da to izvajajo, bi me mogli pa zelo, zelo prepričevati, da bi jaz v to verjel. Ne, ne, ampak če obravnavamo to v tem Državnem zboru, pa se najbrž to ne nanaša na Makedonijo, Hrvaško, na KOS, ki je bil beograjski, na SIP, ki je bil beograjski, in tako dalje. Zato opozarjam na previdnost. Jaz sem že v svoji razpravi opozoril, da razpravljamo o izjemno pomembnih zadevah, o izjemno občutljivih, kjer je treba biti zelo, zelo natančne. Ni stvar tako preprosta. Da se pa razumemo, jaz tudi umore, politične, in ne samo umore, tudi druga dejanja, absolutno obsojam, da ne bo pomote.
Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Besedo ima gospa Poropat, za njo je potem še gospa Irgl.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.
Najprej bi povedala, da se pridružujem stališču mojega spoštovanega kolega gospoda Brulca, ki je rekel danes tukaj, da gre v bistvu za interpelacijo generalnega državnega tožilca, spoštovanega gospoda dr. Zvonka Fišerja. In to tako na tem odboru, kot seveda potem na seji Državnega zbora, ki je razpisana za petek. Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila na 3. člen Ustave Republike Slovenije, kjer je zapisano načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in pravosodno, pa ugotavljam, da Državni zbor ne more obravnavati in sprejemati odločitev, ki so v izključni pristojnosti drugih vej oblasti oziroma drugih državnih organov.
O tožilstvu pa bi povedala nekaj svojih misli. Najprej bom rekla, da tožilstvo dela dobro, da pa si vsi želimo, da bi tožilstvo delalo še boljše, o tem smo danes tudi že slišali več takih želja, pa je potrebno tožilstvu zagotoviti vse pogoje za delo in jaz razumem, da so ti pogoji za delo najprej finančna sredstva, drugič, da so kadri, slišali smo, da državno tožilstvo za obseg dela, ki se povečuje, potrebuje seveda tako več finančnih sredstev in tudi več kadrov. Potem, da je treba sprejeti tudi primerno zakonodajo, ki bo omogočala učinkovito delo, tako Vrhovnega državnega tožilstva, kot tudi tožilstva za posebne primere. Zato bi opozorila ponovno tudi jaz na zakonodajo, ki smo jo pred nedavnim sprejeli in ki omogoča in daje podlago za učinkovitejše delo, to je Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Gospa Maša Kociper je danes že povedala, da je bil sam zakon nedorečen oziroma da je bilo veliko težav pri samem delu in zato ga spreminjamo in dopolnjujemo in upam, da bo potem tudi ta spremenjen zakon boljša podlaga za delo državnega tožilstva. In da v tej zadevi seveda potem bomo lažje pričakovali boljše delo tako tožilstva kot potem tudi sodišč.
Naslednje, kar je, bi želela reči še to, da predlagatelj upira svoje ukrepe in posledično tudi sklepe, ki jih predlaga, na resolucijo Evropske ljudske stranke. Tudi sama bom povedala, da se mi taka podlaga zdi neprimerna in da se mi tudi samo komentiranje tega organa, se pravi Evropske ljudske stranke o delu našega tožilstva in sploh o razmerah v Sloveniji, zdi nedopustno in neprimerno. In menim, da ni korektno tudi to, da se v tem gradivu izpostavljajo konkretna imena in navedbe zadev. O tem je bilo tudi že veliko povedanega, pa ne bom navajala posamezne primere.
Glede anonimk, spoštovani kolega gospod Braniselj je prvi povedal svoje mnenje danes in menil, da se anonimke ne bi smele uporabljati kot podlaga za neka stališča, neko obravnavo. Jaz se temu seveda pridružujem, tako mnenju gospoda Branislja, kot tudi gospe Maše Kociper, ki je tudi o tem govorila.
Predlaganih sklepov ne bom mogla podpreti. Prvi sklep govori o tem, da se je Državni zbor seznanil s stanjem na področju dela Vrhovnega državnega tožilstva in Specializiranega državnega tožilstva. Treba je reči, da se z delom tako Vrhovnega državnega tožilstva kot tudi Specializiranega državnega tožilstva, seznanimo, tako k z delom tudi drugih organov, sodišč in tako naprej, na podlagi njihovih letnih poročil o delu v preteklem letu in tako je vsako leto in mislim, da je takrat primeren čas, da sprejmemo tudi stališča o tem, ali smo z delom zadovoljni, ali imamo pripombe oziroma da predlagamo boljše delo in da zagotovimo vse potrebno, da bi se delo lahko izboljšalo.
O drugem sklepu in amandma k 2. točki, ki smo ga prejeli na mizo, pa naslednje. O tem, da je prišlo na Vrhovnem državnem tožilstvu s strani državnega tožilca, spoštovanega gospoda dr. Fišerja, do zlorab in politično motiviranih odklonilnih pojavov, pač ne morem pritrditi. Za kaj takega v tem gradivu, po mojem mnenju, ni podlage.
Odboru predlagam, da zaradi tega, kar smo danes na tej seji slišali in kar ugotavljamo tako nekateri člani odbora, tako Zakonodajno-pravna služba, tako varuh človekovih pravic Republike Slovenije, bilo je tu prebrano in sicer, da je treba spoštovati z zakonom določene pristojnosti in pooblastila posameznih državnih organov, njihovo neodvisnost in samostojnost, ter na spoštovanje načel pravne države in delitve oblasti, zato predlagam, da to sejo čim prej zaključimo.
Hvala lepa.
Gospa Irgl ima besedo, prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani gospod generalni državni tožilec, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Glede na to, da je kolega Gorenak uvodoma, pa tudi kasneje skozi razprave že natančno pojasnil kje v Slovenski demokratski stranki vidimo največ težav v delovanju tožilstva, bom sama bolj kratka. Tudi zaradi tega, ker bomo jutri na komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, kot zainetersirano delavno telo tudi obravnavali to točko dnevnega reda, vendar pa bo iz vidika spoštovanja in varovanja človekovih pravic, kajti do sedaj žal še nismo zasledili na temo o kateri je bilo prej veliko govora, torej na temo o kateri govorita gospod Roman Leljak, pa gospod Omerza, kot publicistna raziskovalca, še nobene reakcije varuhinje človekovih pravic, kar je po našem mnenju seveda zaskrbljujoče.
Danes lahko rečem, da še lahko upravičimo to, da varuhinje ni med nami, vendar pa bo jutri to opravičilo verjetno težje sprejeti, v kolikor se bo opravičila. Menim, da bi varuhinja vendarle morala podati neko mnenje tudi na ta vprašanja, ki se trenutno res sprožajo in odvijajo znotraj družbeno političnega prostora, ne samo ozkega ampak širšega. Zadevajo pravzaprav celotno državo.
Sicer pa moram reči, da sedaj ko sem poslušala razprave poslank in poslancev, predvsem koalicije, ponovno se vračamo k že videnemu. Jasen je način dela, modus operandi, to je predvsem, da se ukvarjamo s proceduro s tem kako zavlačevati, s tem kako ne bi obravnavali določenih tem, kako je vse drugo bolj pomembno od tega, kar sedaj obravnavamo, čeprav smo poslanke in poslanci seveda v tistih odborih, v katerih smo, dolžni opozarjati na določene napake, probleme, anomalije, ki se pač dogodijo. Če je to odbor za pravosodje, potem imamo pravico govoriti o napakah oziroma opozarjati oziroma spregovoriti o tistem, kar mi vidimo kot problem, da pravosodje ne funkcionira tako, kot bi moralo. To je vse. Nikogar ne obsojamo. Jaz do sedaj tudi še nisem omenila niti enega samega imena ali česarkoli drugega, nikogar ne obsojamo, imamo pa pravico, da lahko o teh zadevah razpravljamo in povemo svoje mnenje. To je pravzaprav tudi osnovno delo poslanca. Da ima stališče do odprtih vprašanj.
Strinjam se z vami, gospod Brulc, ko ste prej govorili, da bi Vlada morala situacijo v državi jemati bolj resno. S tem se z vami strinjam. Mi že dva meseca, mislim, da dva meseca v Sloveniji, v tej državi, nimamo ne ministra za gospodarstvo, ne ministra za zdravje. Tukaj pa jaz vidim problem. Ni problem v tem, v problematizirate, da se opozicija ukvarja z vprašanji problemov pravosodja in pravite, da bi se morali ukvarjati z bolj pomembnimi vprašanji, čeprav sploh za to ne gre. V resnici pa nimate niti svoje lastne Vlade urejene na način, da bi imeli recimo ministra za gospodarstvo, pa ministra za zdravje. In to v taki krizi, v kakršni smo. To je ključni problem.
Potem je bilo rečeno, da eklatantno kršim človekove pravice na komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Naj še enkrat pojasnim, da dokler bom jaz predsednica te komisije, ki se ukvarja prav s kršitvami in vprašanji človekovih pravic, ne glede na diskreditacije, ki so tudi naročene v medijih, tudi danes imamo takšen primer, naročene diskreditacije, moje diskreditacije v medijih, bom seveda opozarjala na kršenje človekovih pravic ne glede na to ali koaliciji to paše ali ne in ne glede na to ali bom doživljala diskreditacijo v javnosti. In to nima nobene veze ne z mojim pogumom, ne s čemerkoli ampak s tem, da je pomembno, da spregovorimo o vprašanjih vezanih na nedotakljivost človeškega življenja in o vprašanjih, vezanih na osebno dostojanstvo in varnost.
O teh vprašanjih mi govorimo in mislim, da je prav, da se o njih pogovarjamo. In na te zadeve bom vedno opozarjala. Bodisi kot predsednica te komisije, bodisi kot poslanka državnega zbora. Gre samo za priznavanje obče človeških civilizacijskih oziroma norm in vrednot, ki so vsem civiliziranim narodom znane že od Antigone naprej. In če bi se tudi koalicijski poslanci tega zavedali, potem ne bi na takšen način razpravljali, kot razpravljajo seveda o teh temah.
Zdaj pa glede pravosodnega sistema oziroma bolj konkretno glede tožilstva. Res je, kar pravite v koaliciji, koalicijski poslanci. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že vrsto let opozarjamo na slabo delovanje pravosodnega sistema in s tem tudi na slabo delovanje tožilstva. Ampak ne kar tako povprek, da ne bi kdo to napačno razumel ali pa mislil. Tukaj imamo gospoda tožilca Kozino, za katerega sama menim, da svoje delo odlično opravlja. Odlično opravlja in tudi v svojem nastopu je povedal določene zadeve, ki kažejo na to, da na tožilstvu se lahko tudi uspešno in dobro dela.
Vendar pa so določene stvari, ki pa vsekakor terjajo širši razmislek. So tudi določene zadeve, ki so odprte. Po našem mnenju, tisto kar mi trdimo je to, da tožilstvo v nekaterih primerih ne deluje dovolj učinkovito oziroma deluje učinkovito povečini takrat, ko je potrebno recimo nekoga politično onemogočiti ali pa diskvalificirati. Takrat se zgodi na tožilstvu marsikaj izjemno hitro, reakcije so zelo hitre. To mene moti. Prej je bilo že omenjeno proti, da ne bom omenila imena, bom rekla samo gospod župan Mestne občine Ljubljana. Proti njemu ne teče, kolikor jaz vem, noben postopek s strani tožilstva, če se ne motim. No, saj boste pojasnili, v kolikor se motim, boste lahko pojasnili.
Se mi pa zdi, da pa proti, recimo, če naredimo neko primerjavo proti gospodu Janši pa skorajda vsakih 5 minut lahko sproži katerikoli organ v tej državi, kar mu pač pade na pamet, tudi če je brez dokazov, tudi če ni nobenega dokaza, lahko delamo kar hočemo. Ko gospod Valenčič, to je novinar, ki je delal oddajo o ekstremizmih, izda tajne, zaupne podatke na televiziji, tožilstvo ne stori nič. Ko pa novinar Politikisa, prej je bilo že omenjeno, objavi dokument, ki ni tajen in cel tožilstvo potrdi, da je avtentičen. Najprej se seveda diskreditira to na način, da se reče, da ta dokument ni avtentičen, no potem tožilstvo pove, da je avtentičen. Ampak takrat se potem kaj naredi? To, da se takoj sproži proti temu novinarju preiskavo na domačem naslovu. Tako je v trenutku. Prej nič, potem pa takoj. Čeprav v prvem primeru gre za tajni dokument, o katerem bi pa res bilo potrebno, da se kakšna preiskava sproži, na drugi strani pa gremo za povsem normalen dokument, ki ga ima mimogrede novinar pravico objaviti, ne sme pa seveda izdajati svojih virov, to je tudi jasno, ampak v tem primeru se tožilstvo gre lov na čarovnice, zato da bi prišlo do nekih podatkov.
Zdaj ali je to politično motivirano ali ne, boste lahko vi več povedali. Jaz o tem ne bom sodila, ker to ni moje delo, ampak lahko pa se javno vprašam, če gre za politične zadeve. Vsekakor, če pa ne gre za politiko, gre pa za dvojna merila, o tem ni dvoma. Vedno znova v Slovenski demokratski stranki opozarjamo tudi na problem ne-prevzemanja odgovornosti za nastale napake. Pa da ne bom krivična, tukaj ne govorim samo o tožilstvu. Govorim tudi o sodnikih in tako naprej. Kolega Gorenak je prej natančno predstavil situacijo s številkami kaj to pomeni, kako je v Evropi, kako tožilci sprejemajo odgovornost za svoje napake, kako sodniki sprejemajo odgovornost za svoje napake v procesnih ali pa v vsebinskih postopkih. Pri nas pa se to zelo redko zgodi. Ne trdim, da se ne, ampak zelo, zelo redko.
Prej je gospod minister dejal, da mora biti tožilstvo avtonomno. Tu tukaj ni nobenega dvoma. Tožilstvo mora biti avtonomno. Nihče ne sme posegati vanj pri zadevah, ki jih preiskuje, to drži. Tudi govoriti ne smemo o odprtih zadevah na tej seji odbora, s tem se tudi strinjam. Nihče tudi o tem ne govori na tej seji. Se veda se pa vedno znova podtika poslancem opozicije, da govorimo odprtih primerih, čeprav govorimo o problemih, ki bi morali zadevati tudi koalicijske poslance. Ker problem, da pravosodje ni učinkovito in da ne funkcionira tako, kot bi moralo, ni samo problem opozicije. To ni strankarsko vprašanje. To je vprašanje vseh nas, še posebej odbora v katerem sedimo. Ker to je odbor za pravosodje. To ni vprašanje ene stranke, je pa res, da je Slovenska demokratska stranka tista, ki pa redno opozarja na te zadeve in tudi prav je tako, ker je to nenazadnje tudi naše delo.
Gospod minister je uvodoma dejal, škoda, ker ga ni več med nami, ampak je z nami mislim da državna sekretarka, tako je, je dejal, da tožilstvo deluje hitro, kakovostno in učinkovito. Jaz si bom dovolila malce skepse pri tej analizi in bom rekla, da v nekaterih primerih ja, v nekaterih pa še zdaleč ne. In tudi, da mogoče bi bila bolj prava dikcija, da si vsi skupaj želimo, da bi tudi tožilstvo delalo hitreje, bolj kakovostno in učinkoviteje. Vendar pa žal v marsikateri zadevi, primeru, temu ni tako. Se mi zdi, da v tem trenutku je največji problem ta, da vse prevečkrat se strani tudi tožilstva, saj tako deluje v javnosti, funkcionira politično, da deluje politično. In to je ključni problem, ki ga mi vidimo v okviru pravosodnega sistema. In tudi uvodna razprava gospoda generalnega državnega tožilca, menim, da je v nekaterih primerih bila tudi politična ali pa precej politična.
Mi tudi ves čas opozarjamo na zelo pomemben in bistven problem in to je problem politično nastavljenih ljudi na najvišjih funkcijah pravosodja. To je problem, ki pravzaprav hromi pravosodni sistem. Sploh, če vemo, da na tako občutljivih funkcijah, kot sta funkciji recimo generalnega državnega tožilca in predsednika Vrhovnega sodišča, takrat ko je nek človek imenovan na takšno funkcijo, mora biti seveda javnost brez pomislekov in dvomov v njihovo delo dosedanje. Žal temu ni tako pri nas. Takšna imenovanja potem seveda predstavljajo velik problem za neodvisnost sodstva ali pa za neodvisnost, bom rekla tožilstva, teh postopkov, ki jih tožilstvo sproža. In seveda je predvsem tukaj problem potem poštenega in pravičnega sojenja, ki mora biti seveda osnovna intenca pravosodja, če želi slediti iskanju resnice in iskanju tudi pravice.
Naj samo še to povem, da je tisto, prej sem govorila o sprejemanju odgovornosti. Gospod generalni državni tožilec, gospod Fišer, vi ste v Odmevih pred časom, mislim, da takrat, ko je šlo za primer gospe Hilde Tovšak, mislim, da ste dejali nekako takole, da tožilstvo in vi kot predstojnik ne bi smeli imeti na sebi bremena odgovornosti. To ste vi dejali v odmevih in seveda se tukaj javno sprašujem ali vi menite, da je potem tožilstvo izvzeto iz vsakršne odgovornosti. Sprašujem vas, ali menite, da se potem tožilstvo ne more in ne sme izogibati zakonsko določeni odgovornosti in nadzoru. Kaj pravzaprav je pomenila ta vaša izjava? Kajti vsaka veja oblasti ima nadzor, to je dejstvo, tako zakonodajna veja oblasti, kot izvršna veja oblasti, tako bi jo morala imeti tudi pravosodna oziroma potem tožilstvo.
Po mojem mnenju se mi zdi, da občasno vrhovno državno tožilstvo deluje zelo selektivno, kar pomeni, da večkrat tudi politično, nekatere zadeve se izjemno hitro procesirajo, druge se niti ne začnejo, pa čeprav gre za zločine vezane tudi na nedotakljivost človeškega življenja, kot sem že prej omenila. Vrhovno državno tožilstvo, če se ne motim, v primerih najnovejših razkritij tako publicista, gospoda Romana Leljaka, kot gospoda Omerze, v zvezi z umori službe državne varnosti, ni storilo še čisto nič. Morda vam v tem primeru delam krivico in da ste morda že kaj storili v zvezi s tem. Če vam delam krivico, potem se vam opravičujem, ampak vendarle bi želela odgovor na čisto direktno vprašanje, ali tožilstvo dejansko že kaj dela na teh primerih.
Toliko za enkrat. V kolikor bi bilo potrebno še kaj reči, se bom prijavila k razpravi. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Besedo ima generalni državni tožilec, prosim.
Zvonko Fišer
Stanje o odgovornosti, ki je bilo prejle predstavljeno…

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ali je mikrofon vklopljen? Zaradi magnetograma, če ne bodo…
Zvonko Fišer
Torej, glede vprašanja ali je tožilstvo ali pa generalni državni tožilec zunaj vsakršne odgovornosti, mislim, da jaz nikogar ne podcenjujem ampak takega vprašanja jaz ne bi si upal postaviti. Tega jaz v Odmevih nisem rekel, spet gre za iztrgan citat, gre za nekaj takega, kar ne drži, kar dobro veste, da ne drži. Brez dvoma je tako. Jasno je, da so vsi tožilci odgovorni. Če bi dobro poslušali, sem prej v svojem povedal kakšne vrste odgovornosti so, take so tudi za generalnega državnega tožilca, še kakšnega več. Od njih ne bežim, od neumnosti pa vedno.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Želi še kdo besedo? Aha, prosim.
Mirko Vrtačnik
Samo to vprašanje, ki ste ga nazadnje postavili. Sem že povedal, to vprašanje sem že prej pojasnil. Ne vem, če ste bili prisotni.
V glavnem, v zvezi s temi zadevami, ki se nanašajo na službo državne varnosti, vrhovno državno tožilstvo ni operativno tožilstvo v zadevah, ki se pač obravnavajo na prvi stopnji. In mi smo to zadevo, v kolikor smo v zvezi s tem bili obveščeni, smo jo odstopili pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, ki zadevo obravnava. Dobili smo povratno informacijo o tem in zadeva je tam v teku, v predkazenskem postopku. Bile so določene aktivnosti že narejene, tako da zadeve potekajo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Še vi ste želel, prosim.
Aleš Butala
Hvala lepa. Aleš Butala, vrhovni državni tožilec.
Opravljanje državno tožilske službe je zahtevno ter ne vedno prijazno in hvaležno delo. Kolega, ki sta danes že v uvodu govorila in prihajata iz vrst specializiranega državnega tožilstva, kot operativnega tožilstva, sta povedala željo, da bi imelo tožilstvo mirno urejeno delovno okolje. Takšno okolje bi nedvomno še povečalo učinkovitost državnega tožilstva. Sam sem 8 let na vrhovnem državnem tožilstvu, v času prejšnje generalne državne tožilke in sedanjega generalnega državnega tožilca in praktično ves čas se soočamo z očitki takšne ali drugačne narave, pogosto povezane tudi z neenakopravnim obravnavanjem, s selektivnim obravnavanjem, zlasti, ko gre za osebe, ki prihajajo iz političnih vrst.
Verjemite mi, da je mnogo lažje državnemu tožilcu preganjati kurje tatove, kot pa sume korupcije ali gospodarskega kriminala, še posebej, če sega to v področje, ki je v rokah politike oziroma posameznih politikov. Mislim, da za državne tožilce velja, da enako obravnavajo, ko gre za presvetlega cesarja ali pa ko gre za pastirja iz najbolj zakotne hribovske vasi. Za vse morajo veljati enaki kriteriji in enaka merila. Seveda tožilec mora ravnati nepristransko in dajati mora tudi videz nepristranskosti. To, kateri državni tožilec obravnava ali kateri sodnik obravnava posamezno zadevo sploh ne sme biti odločilno.
Vsak državni tožilec in vsak sodnik je zavezan ravnati po Ustavi in zakonih. Če pa osumljeni, obdolženi meni, da konkretni državni tožilec ali konkretni sodnik ima neke okoliščine, ki ga izključujejo, je pač možno uporabiti inštitut izločitve državnega tožilca ali sodnika. Zgolj zato, ker pa morda isti tožilec obravnava več zadev zoper isto osebo ali pa isti preiskovalni sodnik, pa takšnih zaključkov ni mogoče in tudi ne bi bilo prav delati.
Latinski rek pravi: »Amicus Plato sed magis amica veritas«, prijatelj mi je Platon, toda še večja prijateljica je resnica. In to je tisto, čemur strmijo državni tožilci vsakodnevno, s svojim odgovornim in napornim ter zahtevnim delom. Kot sem rekel, ne vedno prijetnim in prijaznim.
Še eno besedo okoli žvižgačev s tožilstva, ali pa kje drugje. Če imam v mislih žvižgača, v pomeni angleške besede »whistle blower«, potem gre za osebo, ki razkrije neko nezakonito ravnanje pri poslovanju nekega organa, ni pa žvižgač tisti, ki iznaša iz nekega organa informacije, ki so morda celo tajne ali pa informacije, ki škodujejo interesom kazenskega postopka. To nikakor ne smemo enačiti.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Prosim.
Hinko Jenull
Hvala za besedo, Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec.
Zelo kratek bom. Izvajanje mojega kolega Butale bom dopolnil v tistem delu, ki se nanaša na dodeljevanje zadev znotraj tožilstva, mislim, da je tako pojasnilo potrebno, da bi bilo pravilno razumljeno, kako postopek poteka. kazenski postopek ima načelo enotnega obravnavanja obdolžencev. To načelo gre v kazenskem postopku tako daleč, da zakon določa, da postane eno sodišče pristojno za vse zadeve določenega obdolženca, tudi če te ne sodijo v njegovo pristojnost, ampak v pristojnost nižjega sodišča. Nadalje določa, če je več sodišč začelo postopek, ostane pristojno tisto, ki je prvo začelo postopek in če se postopek še ni začel, pa tisto sodišče, pri katerem je postopek najprej bil zahtevan. In ne samo za storilce, to velja tudi za sostorilce, se pravi, to je načelo ekonomičnosti postopka. Zdaj, če naj to sodišče sodi v enem postopku za vse zadeve enega obdolženca in soobdolžencev, je razumljivo, da mora enako biti strukturirana tudi pristojnost tožilca. V zakonu in v državno-tožilskem redu je zato določeno, da se zadeve, ki pripadajo potem, ko je prva zadeva zoper določeno osebno pri enem tožilcu, tudi te dodelijo temu tožilcu. Zato, da bo lahko pripravil enoten obtožni akt. Seveda, to ni absolutno pravilo, od tega so izjeme, ampak prosim samo, da se upošteva, da tako dodeljevanje zadev ni izraz nikakršne politične ali drugačne opredeljenosti, ampak ustrezne optimalne organizacije in racionalizacije dela.
Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Ugotavljam, da je razprava zaključena. Prehajamo na odločanje, glasovali bomo o predlogih sklepov, vključno z amandmaji in sicer o vsakem posebej. Sklepe bom prebral, da ne bo dvoma, o čem glasujemo. Vsakič bom seveda tudi vprašal, če želi kdo obrazložiti glas.
Tudi pri amandmajih? V redu. Hvala.
Potem najprej dajem na glasovanje prvi od predlaganih sklepov, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije se je seznanil s stanjem na področju dela Vrhovnega državnega tožilstva in Specializiranega državnega tožilstva.
Gospod Gorenak, želi še kdo obrazložiti glas?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, zelo na kratko. Sklep je seznanitvene narave, pomeni, da smo se seznanili z delom na Vrhovnem državnem tožilstvu in Specializiranem državnem tožilstvu. Jaz bom sklep podprl, kar se tiče koalicije, boste veljali tako, kot vam veleva ustava, po svoji vesti, ne pa se potem spraševati, zakaj je še kakšna druga seja, če vest ne deluje. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Gospa Kociper.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Glasovala bom proti takšnemu sklepu, celo pri proračunu so strokovne službe Državnega zbora predlagale, da se ne sprejemajo seznanitveni sklepi. Po razpravi, ki je trajala 5 ur, je menda jasno, da smo se poslanci seznanili, ta sklep je brezpredmeten in ga ne bom podprla. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Glasujemo. Glasovanje teče.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Sklep ni izglasovan.
Prehajamo na amandma k 2. točki, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije je opravil razpravo v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu in v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarskega kriminala ter ugotavlja, da obstajajo resni sumi, da je prišlo na Vrhovnem državnem tožilstvu s strani generalnega državnega tožilca, dr. Zvonka Fišerja do zlorab in politično motiviranih odklonskih pojavov, zato Vladi Republike Slovenije priporoča, da v okviru zakonsko določenih pristojnosti ukrene vse potrebno za dejansko razjasnitev stanja na Vrhovnem državnem tožilstvu, zlasti pa, da pristojno Ministrstvo za pravosodje na Vrhovnem državnem tožilstvu opravi z zakonom določen nadzor.
Želi kdo obrazložiti glas? Ne. Potem glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ta amandma ni izglasovan.
Torej prehajamo na odločanje o 2. točki v osnovnem besedilu, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije je opravil razpravo v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu in v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarskega, finančnega in bančnega kriminala ter ugotavlja, da obstajajo resni sumi, da je prišlo na Vrhovnem državnem tožilstvu s strani generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja do zlorab in politično motiviranih odklonskih pojavov, zato Vladi Republike Slovenije predlaga, da uporabi vse zakonske ukrepe za dejansko razjasnitev stanja na Vrhovnem državnem tožilstvu, zlasti pa, da pristojno Ministrstvo za pravosodje na Vrhovnem državnem tožilstvu opravi z zakonom določen nadzor.
Želi kdo obrazložiti glas? Ne. Potem glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Sklep ni izglasovan.
Prehajamo najprej na amandma k 3. točki, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju pregona najhujših oblik gospodarskega kriminala kritično in neučinkovito, zato generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju in državno-tožilskemu svetu priporoča, da preučita stanje in zagotovita ustrezno število tožilcev za pregon najhujših oblik gospodarskega kriminala.
Gospod Gorenak, prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Ta sklep je pa na kožo pisan temu, kar sta govorila gospod Furlan in pa tožilec, gospod Kozina. Ona dva sta zelo jasno povedala, da tožilcev ni mogoče pobrati na cesti, da jih ne morete najti pred pravno fakulteto, ampak rabita tiste usposobljene tožilce, da bi sistem lahko deloval. In točno to predlagamo generalnemu državnemu tožilcu in državno-tožilskemu svetu, ki sta pa pristojna za premeščanje znotraj in prerazporeditve znotraj tožilske organizacije, da to naredita. Glasovanje proti, jaz bom sklep podprl seveda, ampak glasovanje proti takemu sklepu pomeni, jaz bom tako razumel, da ste proti temu, da bi se obravnaval ta najhujši gospodarsko-finančni kriminal. To je relativno jasno, tak sklep podpreti je civilizacijsko, pravzaprav in je stopiti v pomoč tožilcem.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospa Kociper, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Glasovala bom proti temu sklepu, vse te aktivnosti že potekajo, kar je razvidno tudi v mislim, da današnji ali jutrišnji akciji vlade, ki bo namenila dodatna sredstva za zagotovitev novih delovnih mest za pregon točno te vrste kriminala in za zagotavljanje točno teh efektov. Sklep je brezpredmeten in bom glasovala proti.
Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Amandma ni izglasovan.
Torej prehajamo na odločanje o 3. točki v osnovnem besedilu, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju pregona najhujših oblik gospodarskega kriminala kritično in neučinkovito, zato generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju in državno-tožilskemu svetu predlaga, da preučita stanje in zagotovita ustrezno število tožilcev za pregon najhujših oblik finančnega, gospodarskega in bančnega kriminala.
Gospod Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, hvala lepa.
Jaz ne vem, zgleda, da ni dobro razumljeno. Vsaj ta sklep je potrebno podpreti. Tista zaposlitev, tiste zaposlitve, ki naj bi nastale na podlagi denarja, ki bo šele prišel, so lahko realizirane, kje, lahko so realizirane na osnovnih tožilstvih, tam na začetku, tisti, ki bo prišel s pravne fakultete, verjetno ne bo šel delati k gospodu Furlanu, ampak bo šel delati na najosnovnejši nivo tožilske organizacije, a ne. To je jasno kot beli dan, zato je pa možno na tožilstvih po Sloveniji pobrati ta najboljše tožilce, ki pa jih gospod Furlan potrebuje. Biti proti temu pomeni, biti proti pregonu kriminala. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Drugih ni, torej glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Tudi 3. točka ni sprejeta.
Prehajamo na odločanje o 4. točki, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje službe državne varnosti, ki je še do konca 80-ih let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane.
Gospod Gorenak, prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Jaz sem zdaj zelo vesel, da bo ta sklep sprejet, glede na to, da so nekateri napovedali, da bodo podprli. Namreč, ta sklep je čisto naravno jasen. Da je treba umore preganjati in da je treba umore, torej, da moriti ni dovoljeno in da je to obsojanja vredno dejanje. Sklepa pravi takole, Državni zbor Republike Slovenije obsoja delovanje nekdanje službe državne varnosti, ki je še do konca 80-ih let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane. To je pravzaprav že ugotovilo vrhovno sodišče, ki je potrdilo leta 2002, če se ne motim, da je ta služba počela nezakonita dejanja in da je ta služba počela stvari, ki so pravzaprav kriminal. In tako je tudi razglasila to službo. Posebej sem vesel, da je bivši predsednik republike, ali prvi predsednik republike povedal, da obsoja delovanje službe državne varnosti, ki je morila. In zdaj, jaz bom podprl stališče, ki ga je seveda reklo vrhovno sodišče in ki ga zagovarja vaš vzornik, prvi predsednik države, gospod Milan Kučan. Čeprav ni moj vzornik, vaš pa je, in jaz pričakujem in prosim za podporo.
Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas?
Gospa Kociper, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Koalicija obsoja vsa nezakonita in protizakonita delovanja v preteklosti, ne samo delovanje nekdanje službe državne varnosti, tudi vsa ostala kazniva dejanja proti posameznikom, proti skupinam in tako naprej. To je debata, ki poteka na komisiji za peticije in se poskuša širiti tudi na pristojnosti Odbora za pravosodje, kamor obsojanje delovanja službe za državno varnost po moje ne paše, prej v odbor za notranje zadeve. Takšnega sklepa ne bom podprla. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Potem bom obrazložil glas še jaz.
Zdaj glasujemo o evropskih vrednotah. Točno to, kar je vsebina tega sklepa, je vsebina evropske resolucije o totalitarizmih in evropskih vrednotah. O tem, da je treba obsoditi delovanje nekdanjih tajnih služb totalitarnih režimov in njihove zločine. In seveda bom glasoval za predlagani sklep, torej za evropske vrednote.
Gospa Poropat, želite besedo?
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala, spoštovani predsednik.
Tudi sama bi želela obrazložiti svoj glas, predvsem zato, ker se tukaj govorijo stvari, za katere se je treba jasno opredeliti. Tudi sama zelo, zelo obsojam delovanje nekaterih služb in seveda vsa ta dejanja, ki so se zgodila in se ne bi smela zgoditi. Vendar pa menim, da ta zadeva resnično ne spada na naš odbor in zato bom glasovala proti. Ne zato, ker nisem za to, da se opredelimo do teh nečloveških dejanj.
Hvala lepa.
Hvala.
Želi še kdo? Če ne, glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Tudi evropske vrednote niso sprejete.
Prehajamo na 5. točko, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da Vlada Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo, policija in varuh človekovih pravic storijo vse potrebno, da se zločini nekdanje SDV, torej Službe državne varnosti, v celoti raziščejo, njihovim storilcem pa da se pravično sodi.
Želi kdo obrazložiti glas? Gospod Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Sklep bom seveda podprl, sklep je popolnoma jasen, v sklepu ne zahtevamo nič revolucionarnega, ampak samo pričakujemo, da bosta policija, tožilstvo in sodstvo naredili vse, da se ti storilci odkrijejo in da se jim pravično sodi. To je ustavni red, in ta ustavni red absolutno upošteva to delitev oblasti, o kateri je bilo toliko govora, in prav te tri veje oblasti, če rečemo, odnosno te službe, policija, tožilstvo in sodstvo, so tiste, ki pripeljejo storilca pred roko pravice in mu pravično sodijo. Ali je tukaj kaj spornega? Jaz moram reči, da ne razumem gospodov iz koalicije, to ne govorim njim, predsednik, ker ne smem njim govoriti, ker obrazlagam svoj glas, zato sebe sprašujem in sam razmišljam o tem, kaj je lahko v glavah ljudi, kaj se dogaja pravzaprav v glavah ljudi, ki so lahko proti temu, da bi morilce obsodili. S takimi ljudmi, govorim torej sam sebi, in gledalcem, je nekaj narobe. Če niso sposobni obsoditi, če niso sposobni glasovati za sklep, ki govori o tem, da je treba morilca obsoditi.
Jaz bom glasoval za.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospa Kociper, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Glasovala bom proti. Sklep je nepotreben, je žaljiv, Državni zbor delno zopet posega v načelo delitve oblasti. Bom svoje razmišljanje podkrepila z izvlečkom iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki na tretji strani svojega poročila pravi, prav tako opozarjamo, da so organi pristojni za ukrepanje v posameznih zadevah dolžni ukrepati že po samem zakonu in ne šele na podlagi predloga Državnega zbora. Ta dolžnost je posledica njihove pristojnosti za postopanje v takih primerih, katere del je tudi presoja, ali so že podane okoliščine, ki utemeljujejo začetek izvrševanja določenih pristojnosti teh organov. Enako velja tudi za predlaganje vladi.
Ta sklep je nepotreben, pomeni poseg v delovanje na način, kot sem povedala, vsekakor pa absolutno se zavzemam za to, da se vsi zločini, tudi zločini SDV, raziščejo in da dobijo zadoščenje in da je sojenje pravično, ne vem, kakšno je nepravično sojenje. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Še gospa Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala lepa.
Moram povedati, da tudi sama obsojam zločine in sem za to, da se v celoti raziščejo, njihovim storilcem, da se sodi, vendar, kot je Maša utemeljila, ne bi jaz tukaj zdaj ponovno brala tega zadnjega odstavka, 2. točke na tretji strani, mnenja Zakonodajno-pravne službe, ampak se tudi jaz sklicujem na načel delitve oblasti, o katerem sem dvakrat danes govorila, in poseg organov v delovanje drugih vej oblasti.
Zato bom glasovala proti.
Hvala.
Gospoda Riharda Branislja nadomešča mag. Katarina Hočevar, ki želi tudi obrazložiti glas. Prosim.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Prejšnja točka, tale točka in zdaj kot berem, tudi naslednja. Pogovarjamo se o temeljnih civilizacijskih normah in po mojem mnenju se o tem ne glasuje. Zato sem se oziroma se bom tudi pri tej točki kot poslanka tega vzdržala, se pa seveda tudi sama zavzemam, da se vse krivice iz preteklosti popravijo, če hočete, vsak ima pravico do dostojnega pokopa, ampak tisti, ki so za to pristojni, naj to naredijo in jaz kot poslanka mislim, da o tem nimam pravice glasovati.
Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Še sam bom obrazložil glas.
Sam bom seveda glasoval za, če smo pri prejšnjem glasovali o evropskih vrednotah in ste zdaj tudi v koaliciji očitno opazili, da glasujemo o temeljnih vrednotah in normah, potem je seveda stvar še toliko bolj pomembna. Tukaj glasujemo zdaj ne samo o evropskih vrednotah, ampak tudi o obstoju in polnem delovanju pravne države v Sloveniji, torej o ustavnosti delovanja skladno s temeljnim aktom te države. Zakaj je potrebno o tem glasovati, je najboljši primer iz prejšnje točke. Tam je bilo rečeno, ja, potrebovali bi neko resolucijo. Spoštovani gospe in gospodje, eno tako resolucijo je Državni zbor obravnaval leta, mislim, da 1996. Jaz sem jo napisal, lahko kar povem, in glasovanje ob tem, ko so bili vsi soglasni, da je treba zločine raziskati, da je treba zločince obsoditi in da je treba žrtvam izreči vse priznanje, je bilo na koncu, če me spomin ne vara, točno pol, pol. Zelo žalostno. In ni bila sprejeta, pa je bila resolucija, v pravi obliki, s pravo vsebino. In potem so v Evropskem parlamentu vsi poslanci iz Slovenije, iz vseh strank, podprli resolucijo o evropskih vrednotah in totalitarizmih, o evropski zavesti in totalitarizmih. In ko je prišla v Državni zbor Republike Slovenije, se je gladko zavrnilo, da bi se o tem glasovalo in se je samo sprenevedavo seznanilo s tem, kar ne pomeni nič. In tako ta Državni zbor še danes, 20 let po koncu obstoja totalitarnega režima, ni jasno zavzel stališča o tem, da je bil prejšnji sistem s svojimi tajnimi službami zločinski, da je deloval protipravno, celo protipravno glede na svoje zakone, takratne, in da so seveda žrtve, žrtve, ki jim je treba izreči vse priznanje, in tudi vsem, ki so se borili proti temu režimu in da je treba zločin raziskati, zločince pa obsoditi. Tega ta Državni zbor do današnjega dne ni zmogel.
In ta priložnost je zdajle in prehajamo na glasovanje o 5. točki. Glasujemo.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Tudi ta priložnost je očitno zamujena in se bomo s to nalogo spet srečali.
Prehajamo torej na odločanje o 6. točki, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih oseb našli njihove posmrtne ostanke in jih bodo lahko končno dostojno pokopali.
Gospod Gorenak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Jaz moram reči, da sem zelo razočaran z glasovanji, ki so do zdaj potekala. Hkrati lahko povem, da bom zaprosil kolege, da boste še kdaj glasovali o tem sklepih, verjetno ne bomo zadnjič glasovali.
Pri 6. točki na 106. sklepu, ki ga bom sam podprl, gre pa za kaj, gre za tisto civilizacijsko normo, po kateri se ljudje razlikujejo od živali. Ljudje imamo nekatere navade in spoštujem nekatere norme, tudi tiste norme, ki se nanašajo na odnos do umrlih ljudi. Namreč ljudje svoje umrle pokopljejo, živali tega, kolikor vemo, ne počno. In zato je to najmanjši minimum od najmanjšega minimuma, manjšega minimuma ni, ker potem smo na robu živali, če ne bi podprli sklepa, ki se glasi, Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije storila vse potrebno, da bodo svojci in potomci likvidiranih našli posmrtne ostanke in jih bodo končno dostojno pokopali.
Ponovno poudarjam, jaz bom sklep podprl, gre za elementarno stvar, po kateri se ljudje razlikujemo od živali. Razmislite prosim o podpori, tudi drugi. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Želi še kdo? Gospa Poropat se je že prej javila, se opravičujem.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.
Moram povedati tudi to, da sem za spravo. O spravi je bilo veliko že govora in mislim, da končno bi morali priti do tega, da bi enkrat to spravo opravili. In naslednje, sem prepričana, da morajo pristojni organi, s tega mesta pa te organe tudi pozivam, da nemudoma storijo vse, da se posmrtne ostanke vseh žrtev, tako na eni in drugi strani, kot tudi druge žrtve, dostojno pokoplje. Tako.
Za ta sklep pa ne bom glasovala, ker ni takšen, da bi ga lahko podprla, ker, da Državni zbor pričakuje in da vlado poziva, jaz sem rekla, pristojni organi naj storijo vse, da se to uredi.
Še gospod Kunič, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo.
Glasoval bom proti, ravno zaradi civilizijskih norm, kajti mi smo danes govorili o tožilstvu in s tem sklepom bi morali obtožiti mrtve. De mortuis nil nisi bene, to je naša civilizacija. In tudi druga sodišča, ko je nekdo umrl, so prenehala z delovanjem, pa čeprav je bil Miloševič, ali pa kdo drug. Zato bom glasoval proti. Seveda smo zato, da se dostojno pokopljejo, to sem že v svoji razpravi jasno povedal, ampak da bi zahteval od tožilstva, ja, ker govorimo o tožilstvu, ja, o tožilstvu danes govorimo, se opravičujem, ampak tako se tudi naziva vse skupaj in zato mislim, da to ne spada zraven in bom glasoval proti.
Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Za hip mi oprostite, ker sicer sejo vodim, ampak to so trenutki, ko bi človek nekaj rekel v zvezi z enim starim slovenskim običajem in pralnim milom. In kaj je bilo pravilo, kaj so delali ljudje z lažnivci v prejšnjih časih.
Tisto, kar pa moram narediti kot predsednik, je da obrazložim svoj glas in ga bom zelo na kratko. Gre za glasovanje o temeljni obči človeške etike. O tem, ali smo ljudje, ali nismo. In jaz bom glasoval za.
Glasovanje teče.
Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da tudi ta sklep ni sprejet, s tem so izčrpani vsi predlagani sklepi.
Ugotavljam torej, da je obravnava predloga sklepa v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu, v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko-finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem sumljenjih kaznivih dejanj nekdanje SDV na matičnem delovnem telesu končana.
S tem zaključujem drugo obravnavo predloga sklepa na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo to ugotovitev vključil in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.
Zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo odbora in se opravičujem vsem, ki so nas gledali. Žalostno.
Seja je bila končana 5. februarja 2014 ob 13.30.