93. redna seja - Odbor za zadeve Evropske unije

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE
93. seja
(7. februar 2014)
Sejo je vodil Jožef Horvat, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.28 uri.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 93. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.
Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičila naša članica Polonca Komar, obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki vlade in državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam, še posebej, z nami je državna sekretarka z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Andreja Kert.
Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembe je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na prvo točko dnevnega reda. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij, poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Gradivo h tej točki smo prejeli od vlade 24. januarja 2014 na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili poslovnika državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odbora za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za gospodarstvo kot matično delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 44. nujni seji 4.2.2014 in sprejel mnenje, ki smo ga tudi prejeli. Najprej pa prosim magistrico Andrejo Kert, državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam prestavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.
Andreja Kert
Hvala lepa za besedo. Še enkrat se opravičujem za ta nesporazum, ni lepo, da smo vas pustili čakati. Mislim, da sem vas jaz pustila čakati. Vendar ni bilo dejansko ni bilo namerno in je bil res nesporazum. Evropska komisija je konec leta oziroma 28.11 v lanskem letu objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij oziroma poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritje. Direktiva ureja področja, v katera EU zakonodaja do sedaj ni posegala. In sicer direktiva ima po predlogu 20 členov in v njih je med drugim zapisano. Definicija poslovne skrivnosti, v katerem primeru je poslovna skrivnost protipravno pridobljena ter način pridobitve odškodnine zaradi uporabe ali razkritja poslovnih skrivnosti. Direktiva je še posebej pomembna za mala in srednja podjetja, ki se največ poslužujejo ravno tega instituta, to je poslovnih skrivnosti. V stališču načeloma podpiramo prizadevanja Evropske komisije za zaščito naložb v bazo znanja, zmanjšanju drage razdrobljenosti in preoblikovanju Evrope v bolj ugodno okolje za inovacije. Pristop je v obliki predloga po našem mnenju ustrezen, d se vzpostavijo enotna pravila glede varovanja nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij ali poslovnih skrivnosti, pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo pa tudi razkritjem v vseh državah Evropske unije. Cilj te direktive je zagotoviti izboljšanje učinkovitosti pravnega varstva poslovnih skrivnosti, pred proti pravno prilastitvijo na celotnem notranjem trgu. Ker je to šele začetek te obravnave predlagamo, da RS za potrebe po utemeljitvi preučitvi tega besedila vloži na predlog direktive preučitveni in jezikovni pridržek. Kljub temu da pravzaprav načeloma podpiramo vendar v razpravah bo zadeva se seveda še toliko razvijala, da bo potrebno zelo temeljito in pazljivo spremljanje te direktive oziroma postopka.
To je pravzaprav stališče seveda cele vlade, moram priznati da tukaj je Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za pravosodje in pa za notranje zadeve imamo zelo enotno stališče, tudi za urad za intelektualno lastnino. Menimo, da ej potrebna, vendar je potrebna ustrezna pazljivost do zadnjega trenutka sprejema cele direktive. Hvala.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala vam, gospa državna sekretarka. Zdaj pa prosim gospo Aleksandro Osterman, da nam predstavi mnenje matičnega delovnega telesa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo, gospod predsednik. En lep dober dan tud v mojem imenu.
Odbor za gospodarstvo je na 44. nujni seji, dne 4. 2. 2014 kot matično delovno telo obravnaval omenjeni predlog stališča Republike Slovenije. Dopolnilno obrazložitev predlagatelja je podal generalni direktor direktorata za notranji trg, mag. Dušan Pšeničnik.
Glede vsebine predlagane direktive je pojasnil, da ta opredeljuje pojem poslovne skrivnosti, primere neupravičene pridobitve uporabe in razkritja ter ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki jih imajo na voljo imetniki poslovnih skrivnosti. V primeru njihove neupravičene pridobitve, uporabe ali razkritja. Glede stališča Republike Slovenije je poudaril, da se na ravni Evropske unije obravnava direktive šele začenja, zato ima Slovenija nanjo še proučitveni in jezikovni pridržek.
Razprave o predlogu stališča ni bilo, prav tako odbor k predlogu stališča ni sprejel amandmajev. Odbor za gospodarstvo je v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: Odbor za gospodarstvo podpira predmetni predlog stališča republike Slovenije, ki ga je vložila vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije da predlog stališča sprejme. Hvala.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala tudi vam. Preden nadaljujemo vas obveščam, da kolegica Sonja Ramšak nadomešča članico našega odbora, Janjo Napast.
Predlog stališča je na 29. seji, 29. 1. 2014 obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in sprejela mnenje, k smo ga prejeli. Za njegovo predstavitev pa prosim predsednika komisije, dr. Janvita Goloba. Izvolite, gospod Golob.
Janvit Golob
Hvala lepa, gospod predsednik. Pozdrav vsem poslankam in poslancem in predstavnikom ministrstva.
Na 29. seji Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve smo predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive evropskega parlamenta in sveta skrbno obravnavali, ugotovili, da je predlog skrbno pripravljen in tudi predstavitev gospoda mag. Pšeničnika je bila odlična.
Ob razpravi smo premislili situacije kaj to pomeni poslovna skrivnost ali so to samo »insajderske« informacije o naložbah, vseh mogočih strategijah podjetja, finančnih ozadij in videli, da je tukaj, bi rekel teren še zelo odprt, kaj to poslovna skrivnost pomeni in seveda tudi ugotovili, da je definicija poslovne skrivnosti še nepopolnima jasna oziroma, da tudi ne obstaja.
Ne glede na to smo smatrali, da je korak k poenotenju pravnih sredstev za boj proti kršitvam poslovnih skrivnosti, definiranih ali ne, zelo pomemben. In člani komisije smo izrekli podporo obravnavani direktivi trdeč, da je harmonizacija pozitivno vplivala na mednarodni pretok blaga in storitev ter, da naj bi bilo tudi število konfliktov v prihodnosti tem manjše. In na podlagi teh vseh argumentov smo soglasno podprli predlog stališča Republike Slovenije. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala vam doktor Golob. In sedaj odpiram razpravo. Kdo želi besedo? Mogoče za začetek par besed samo o ozadju kot ga razumemo pri sprejemanju oziroma oblikovanju stališča do predloga te direktive. Gotovo je res, da gospodarske družbe v Evropski uniji in na splošno ne vlagajo dovolj v raziskave in razvoj v primerjavi z njenimi pomembnimi trgovinskimi partnericami in tekmicami, zlasti z Združenimi državami Amerike in Japonsko. Pravice intelektualne lastnine so bistveni del inovacijske politike. Namenjene so zaščiti rezultatov, ustvarjalnih prizadevanj ali iznajdb vendar je njihovo področje uporabe omejeno. Med raziskovanjem in ustvarjanjem se običajno zbirajo in razvijajo tudi pomembne informacije, ki postopoma tvorijo znanje precejšnje gospodarske vrednosti, ki pa pogosto ni upravičena do zaščite v okviru pravic intelektualne lastnine. Zdaj bistvene novosti, ki jih ta predlog direktive prinaša in jih je seveda najbrž potrebno pozdraviti. Gre za zbliževanje nacionalnih pravil o pravnih sredstvih v civilnem postopku zoper protipravno prilastitev poslovne skrivnosti ter pravil o ohranjanju zaupnosti poslovne skrivnosti v sodnem postopku in po njem. To ne bi smelo omejevati konkurence, saj se ne podeljujejo nobene izključne pravice in lahko vsak konkurent prosto pridobiva znanje zaščiteno s poslovno skrivnostjo. Zdaj seveda, ko govorimo o poslovni skrivnosti se mi takoj spomnimo na zakon o gospodarskih družbah. 39. člen sem si prav ga šel odpreti za namen te razprave, 39. člen definira pojem poslovne skrivnosti, ki pravi, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Se pravi družba, gospodarska družba sama določi, kaj je poslovna skrivnost. Potem imamo pa še 40. člen istega zakona o gospodarskih družbah, ki je pravzaprav neke vrste Sveto pismo kot večkrat pravim za gospodarske družbe, ki pa govori o varstvu poslovne skrivnosti in zdaj mene zanima ja zdaj mene zanima kakšna je korelacija, kakšna je zdaj povezava te direktive s konkretno z 39. pa 40. členom ZGD-ja. To je z moje strani za enkrat. Želi še kdo? Ugotavljam, da ne. boste vbi gospod Pšeničnik, če predstavite še vašo funkcijo za magnetogram lepo prosim. Izvolite.
Dušan Pšeničnik
Hvala lepa gospod predsedujoči. Dušan Pšeničnik, generalni direktor direktorata za notranji trg na MGRTJ. ZGD v 39. in 40. členu pravzaprav ureja en segment problematike, ki se je dotika predlog evropske direktive. Ta segment problematike se dejansko nanaša samo na gospodarske družbe in v kolikor gospodarske družbe sprejmejo sklep, da določeno gradivo, določena vsebina nosi poslovno skrivnost. Direktiva je v tem segmentu bistveno, bistveno širša. Najprej ne določa, da so ciljni naslovniki samo gospodarske družbe, gre korak naprej saj se to znanje pogosto ne ustvarja samo v družbah ampak tudi v relacijah z raziskovalnimi institucijami, z univerzami, z inkubatorji, se pravi tudi z drugimi subjekti in druga stvar, ne določa, da je tukaj potrebna jasna označba poslovne skrivnosti. Pogosto gre tukaj samo za znanje, ki je znano zelo ozkemu krogu ljudi, ki pa ima tolikšno vrednost in tisti, ki s tem znanjem razpolagajo se morajo zavedati tega, se pravi da gre za odstopanje od tega pristopa, ki je sedaj uveljavljen znotraj 39. in 40. člena. Tudi v tej luči, tako kot je omenila državna sekretarka smo mi zelo horizontalno pristopili do reševanja te problematike, ker se zavedamo, da bo posegala tudi na področju obligacijskega prava in še širše. Prvi pomisleki so šli celo tako daleč, da je mogoče direktivo razumeti tudi kot direktivo, ki je usmerjeno v kazensko sankcioniranje kar je zelo problematično področje, sploh na področju Evropske unije. Po dveh sestankih v mesecu januarju vidimo, da to ni bil namen Evropske komisije vendar pa besedilo glede tega ni popolnoma enolično. Se pravi, bo potrebno tukaj besedilo še zelo razčistiti, pojasniti, predvsem pa pogledati kje so vse implikacije novega koncepta poslovne, ki je tukaj zdaj postal en krovni pojem, ki proučuje tudi poslovno skrivnost po ZGD-ju, je pa bistveno več od tega.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala lepa za vaše podrobno pojasnilo. Gospa državna sekretarka, izvolite.
Andreja Kert
Hvala.
Jaz bi mogoče samo še malo širši aspekt dostopa do teh kar v bistvu raziskave, inovacije in tako naprej v širšem smislu in sicer moramo se zavedati, da evropska unija poskuša tudi na področju samih raziskav odreti trg oziroma samo dostopnost do tega, kar pravzaprav znanje do pridobljenega znanja, do novega znanja. In tukaj je pravzaprav bo potrebno pri tej direktivi paziti tudi na to, da na eni strani so te raziskovalne inštitucije, raziskovalci ki naj bi vse to objavljali na skupnem, bom rekla informacijskem sistemu naj bi bil dostopnost do vseh teh stvari prost. Hočejo pravzaprav doseči to, da se bo znanje pretakalo znotraj Evropske unije neomejeno, tukaj so seveda zadržki.
Na drugi strani imamo pa poslovne skrivnosti, ki pravzaprav tudi na nek način naj bi omejevale, tam kjer neka raziskava pomeni nek, bom rekla korak, prvi korak, v novem produktu, v novi storitvi in tako naprej, kar pa pomeni, da pravzaprav kolikor ti teh stvari ne paziš, ustrezno ne zaščitiš lahko izgubiš svojo prednost s katero si s tem vlaganjem v raziskave in razvoj pravzaprav ustvaril.
Tako da, tukaj bo to ravnotežje med enim in drugim potrebno zelo previdno in zelo pazljivo pasti v nadaljevanju, ko se bodo stvari odvijale. Zaradi tega, ker saj pravim, eno je tisto kar delajo na samem raziskovalnem področju, kot tisti, ki je znanje in tako naprej, drugo pa to kar je povezano na samem tem industrijskem in gospodarskem izkoriščanjem. Tako da, zgodba je, bom rekla večplastna.
In še eno stvar bi želela povedati, vedeti moramo da zdaj se v Evropski uniji zelo močno pravzaprav zavedajo vse države članice, da pravzaprav brez povezovanja, brez odkritega delovanja v celotnem evropskem prostoru ni možen izhod iz krize. To je tudi sporočilo te zadnje konference katere sem bila v Rimu, to je Prijateljev industrije. Ta konferenca po moji oceni in jaz mislim da tudi oceni nekaterih držav članic, katere so bile prisotne, niso bile vse, to je zelo pomembno sporočilo iz te konference. Jaz upam, da ste vi seznanjeni s tem, v kolikor niste vam bomo mi posredovali vse te dokumente, ker mislim da je prav, da veste kaj se dogaja na temu področju, ker tudi svet za konkurenčnost, ki bo v sredini februarja katere zadeve še pridejo v nadaljevanju bo jasen signal tudi s strani Evropske komisije, da pravzaprav je resno potrebno narediti združevanje, bom rekla vrednostne verige v gospodarstvu, to se pravi od znanja do trga na celotnem področju Evropske unije, ne samo znotraj posameznih držav.
Tukaj bo tudi potem zelo pomembna vloga EIB-ja in vseh teh, zato da bo ustvarjal enake pogoje, in to mislim, da moramo tudi kot Republika Slovenija ustvarjati, da mora ustvarjati EIB enake pogoje za vse gospodarske družbe za / Nerazumljivo./ ki vstopajo na evropski trg, oziroma, ki so na evropskem trgu. Se pravi ali so iz Slovenije ali so iz Nemčije je popolnoma vseeno. Če so uspešni morajo imeti enake pogoje, kar pa v temu trenutku še ni. In to jaz mislim, da je bilo jasno sporočilo iz te konference in upam, da bo to podprto tudi na tem svetu za konkurenčnost in seveda potem tudi na samem svetu, ker jaz mislim, da samo na ta način je seveda tudi s takimi direktivami, kot je ta, ki je v pripravi, bo mogoče zagotoviti, da bo dejansko ta trg zaživel in da bomo dejansko vsi skupaj lahko izplavali. Tako da jaz mislim, da je prav, da veste, kaj se tukaj dogaja. Vam bom pa poslala te dokumente ključne pa mogoče »linke« zaradi tega, da boste vedeli, kar se tudi tukaj dogaja, ker to je dejansko vse povezana zgodba eno z drugim. To sem želela vas še informirati.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala gospa državna sekretarka, hvala tudi za obljubo, da nam pošljete dokumentacijo, dokumente iz te rimske konference, prijatelji industrije. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem in na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi. Republika Slovenija načelno podpira prizadevanja Evropske komisije h zaščiti naložb v bazo znanja, zmanjšanju drage razdrobljenosti in preoblikovanju Evrope v bolj ugodno okolje za inovacije. Pristop Evropske komisije v obliki predloga direktive je po mnenju Republike Slovenije ustrezen način, da se vzpostavijo enotna pravila glede varovanja nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij, poslovnih skrivnosti. Pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem v vseh državah Evropske unije. Njen cilj je zagotoviti izboljšanje učinkovitosti pravnega varstva poslovnih skrivnosti pred protipravno prilastitvijo na celotnem notranjem trgu. Zaradi potrebe po temeljiti preučitvi besedila vlagamo na predlog direktive proučitveni in jezikovni pridržek. Prosim, da glasujemo.
Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Stališče je sprejeto.
S tem končujem prvo točko in 93. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vam želim uspešen dan še naprej. Seveda tudi lep vikend ob prijetni »pleh muziki«.
Seja se je končala 7. februarja 2014 ob 9.48 uri.