91. redna seja - Odbor za zadeve Evropske unije

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE
91. seja
(31. januar 2014)
Sejo je vodil Jožef Horvat, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.01 uri.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni na sejo, začenjam 91. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili članica odbora Janja Klasinc in član odbora Jakob Presečnik, magistrica Mirjam Bon Klanjšček pa nadomešča člana odbora Mitjo Meršola. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki vlade in državnega sveta. S strani vlade je danes državna sekretarka gospa Tina Brecelj, jo lepo pozdravljam. Seveda pozdravljam tudi predstavnika državnega sveta. Naj na začetku povem, da bomo današnjo sejo, v kolikor ne bomo izčrpali vseh točk dnevnega reda prekinili ob 9. uri in 50 minut, ker se ob 10. uri začenja oziroma nadaljuje seja državnega zbora. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in naknadno še obvestilo o razširitvi dnevnega reda seje odbora. Dnevni red seje je tako razširi z naslednjimi točkami dnevnega reda. Druga točka. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku. Tretja točka. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o začasni brezplačni pravni pomoči za osumljene ali obdolžene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost ter osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje. In četrta točka. Predlog stališča Republike Slovenije do predla direktive Evropskega parlamenta in sveta za krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku. Razširitev dnevnega reda seje odbore je določena s 154. D členom poslovnika državnega zbora. Prehajamo na prvo točko dnevnega reda. To je predlog stališča Republike Slovenija do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe ES številka 861/2007 Evropskega parlamenta sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter uredbe ES številka 1896/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 16.1.2014, na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili poslovnika državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 33. nujni seji 27. januarja 2014 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Najprej pa prosim gospo Tino Brecelj, državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Gospa državna sekretarka, imate besedo.
Tina Brecelj
Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Rada bi predvsem povedala naslednje. Cilje, ki jih zasleduje uredba, ki jo imate danes na mizi, Republika Slovenija podpira. Vendar pa hkrati menimo, da bi se glavni cilj, to je potrošnikom ter malim ter srednjim podjetjem zagotoviti učinkovita pravna sredstva in s tem prispevati k praktičnemu uveljavljanju njihovih pravic, lahko dosegli tudi z drugačnimi spremembami. Ko to rečem imam v mislih predvsem dejstvo, da uredba, čeprav je že nekaj časa v veljavi, je vendarle premalo skomunicirana, premalo predstavljena in se najbrž in je to najbrž edini razlog za njeno nizko uporabo, najbrž to bolj, kot pa morebiti nekatere neustrezne rešitve. Zvezi z uredbo o sporih majhne vrednosti je potrebno pojasniti tudi to, da kot taka ne nadomešča nacionalnih ureditev v zvezi s spori majhne vrednosti, ponuja le alternativo, ki jo lahko izbere tožnik, če bo zanj ugodnejša, kot notranje postopkovno pravo države, kjer teče postopek. Za vsa vprašanja, ki jih uredba ne ureja, se subsidiarno vselej uporabljajo pravila nacionalnega procesnega prava, pri nas torej pravila o sporih majhne vrednosti, ki so urejena v zakonu o pravnem postopku. Ker pa uredba sama vrste vprašanj ne more rešiti oziroma natančno predvideti vseh procesnih podrobnosti, nacionalno procesno pravo dejansko ureja zelo veliko stvari. To pa je po našem mnenju problematično z vidika pravne varnosti in predvidljivosti prava za tuje udeležence postopka. Menimo, da mora biti uporaba uredbe vendarle enotna v vseh državah članicah. Če namreč pomembnih vprašanj, ki ostanejo bodisi prepuščena nacionalnemu pravu bodisi morajo čakati na poenotenje stališč preko sodišča Evropske unije, preveč, je pravna varnost in predvidljivost ogrožena. Toliko na splošno o našem stališču do uredbe, zdaj pa še nekaj konkretnih pomislekov glede predlaganih sprememb, torej sprememb, ki jih spremembe uredbe, ki je danes pred vami, prinašajo. Prvi in glavni pomislek se nanaša na predlagano zvišanje zgornje vrednosti zahtevkov, za katere naj bi se uredba uporabljala na deset tisoč evrov. Če je ta vrednost sedaj dva tisoč evrov se torej spremembo predvideva kar precejšen dvig. Naše mnenje je, da je predlagani dvig problematičen, saj kot vemo imajo udeleženci v postopkih majhne vrednosti bistveno manj procesnih pravic kot v rednem pravdnem postopku, postopek v sporih majhne vrednosti je pretežno pismen, pritožbeni razlogi so bistveno okrnjeni, omejeno je tudi število pripravljalnih vlog in časa, v katerem se predlagajo nova dejstva in dokazi, torej uporaba tako imenovane prekluzije. Če torej strnem. Kadar se odločamo pri sporih majhne vrednosti za morebitni dvig praga, je treba biti posebej, posebej previden. Moram poudariti, da so se takšnemu stališču Republike Slovenije torej nekakšnemu ugovoru proti predlaganemu tako obsežnemu dvigu na zasedanju, nedavnem zasedanju ministrov za pravosodje v Atenah pridružile številne druge države članice, med njimi Švedska, Francija, Avstrija, Češka, Poljska, Hrvaška tudi. Naš predlog je bil sicer, da na nek manjši dvig, morebiti, da se meja dvigne do štiri tisoč evrov še lahko pristanemo, vse kar je več pa je po naši oceni torej zaradi naštetih razlogov varovanja procesnih pravic strank pa tudi ekonomske situacije v kateri smo neprimerna. Naslednja pripomba konkretna, ki jo imamo, je v zvezi s predlagano razširitvijo opredelitve čezmejnih zadev. Predlagana opredelitev čezmejnih zadev namreč širi uporabo uredbe tudi na zadeve, ko imata obe stranki postopka prebivališče ali pa sedež v isti državi članici, a je prisoten čezmejni element. Na primer kraj izvajanja pogodbe, kraj izvršitve pogodbe, škodni dogodek kot čezmejni elementi. Po našem mnenju taka širitev ni potrebna, povsem ustrezna je sedanja ureditev, ki določa, da se uredba uporablja takrat, ko ima, torej da mora imeti, kadar je govora o uporabi uredbe, vsaj ena izmed strank bivališče v drugi državi članici. Torej ne tam, kjer teče postopek. Menimo, da je takšna ureditev povsem ustrezna in bi vsake spremembe v bistvu ustvarjale zmedo med uporabo nacionalnega prava in uporabo v tem primeru te uredbe. Nadalje je naš ugovor povezan v zvezi s predlagano omejitvijo sodnih taks na deset procentov vrednosti zahtevka, skupaj tudi z možnostjo, ki se predlaga za določitev fiksne minimalne sodne takse v vrednosti največ 35 evrov. Mi takšnemu predlogu nasprotujemo. Menimo, da gre za občutno prevelik poseg v nacionalno pravo, to razlagamo s tem, da je potrebno vendarle državam članicam prepustiti, da se same odločajo o višinah sodnih taks, upoštevaje zahtevnost in obseg dela, ki je potreben. S tem našim stališčem podobno se je tudi strinjala Švedska, Avstrija, Italija, torej tudi drugje je podpora za takšno stališče. Kot zadnje bi rada še omenila predlagano spremembo, ki se nanaša na zagotovitev obveznega sprejetja bančnih nakazil in kreditnih ali debetnih kartic, kot načinu plačila sodnih taks. Torej predlaga predlog, namreč nalaga državam članicam obveznost, da uvedejo sredstva za plačilo na daljavo. Mi sicer podpiramo predlog uvedbe plačil na daljavo, vendar pa menimo, da mora biti državi članici sami prepuščeno, da izbere sredstvo za tako plačilo. Bančno nakazilo ali in spletni način plačila. In ker sistem bančnih nakazil teče že sedaj se nam tudi tovrstni predlog po spremembah ne zdi nujno potreben. Ga pa kot rečeno sicer ne zavračamo, imamo pa omenjene pomisleke. Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala lepa gospa državna sekretarka za obširno obrazložitev stališča Republike Slovenije. Predlog stališča je na 29. seji 29. januarja 2014 obravnavala tudi Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za njegovo predstavitev pa prosim člana komisije gospoda Alojza Kovšco. Izvolite gospod Kovšca.
Alojz Kovšca
Hvala lepa. Spoštovani, Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta. Člani komisije ugotavljamo, da je bila veljavna uredba v evropskem sporu majhne vrednosti sprejeta s ciljem olajšati sodne postopke izterjave med državami članicami. Ta postopek se v Sloveniji bolj malo uporablja, saj vlada Republike Slovenije navaja število ena do štiri postopkov letno. Člani komisije podpiramo cilj predlaganih sprememb, da se odpravijo ovire, ki potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednjim, preprečujejo, da bi v celoti izkoristili ta postopek. Zgornja veljavna meja vrednosti zahtevka je v višini dva tisoč evrov, nov predlog pa jo zvišuje na deset tisoč evrov. V zvezi s tem obstaja odprto vprašanje o primernosti višine zgornje meje vrednosti zahtevka. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala lepa gospod Kovšca. Predno odprem razpravo dovolite, da vas obvestim, da s pooblastilom kolegica Mateja Pučnik nadomešča našo članico Ireno Tavčar. Kolegica Mateja lepo pozdravljena med nami in za razpravo se je že prijavila kolegica Saša Kos. Dovolite pa, da predno začnemo razpravo, da v imenu celotnega odbora čestitam naši članici, Polonci Komar, za včerajšnjo izvolitev na pomembno funkcijo v okviru parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je tudi podpredsednica državnega zbora, torej še druga podpredsednica državnega zbora Romana Tomc dobila prav tako pomembno podpredsedniško funkcijo. Iskrene čestitke. In besedo ima kolegica Saša Kos.
SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav sem prisotnim. Ja gospa državna sekretarka jaz imam tukaj en pomislek oziroma vprašanje in sicer s tem določitvijo praga, ker vi predlagate, štiri tisoč evrov, če sem vas pravilno razumela. In sicer namreč mene skrbi to, glede na to, da so potem ti sodni bi rekla, bojo verjetno so ostanki zopet tako visoki, ker je znesek se mi zdi dokaj nizek glede na in bo zasuto zopet sodišča bodo zasuta s temi problem oziroma se bo potem daljše v daljšem obdobju reševalo, tako kot predvidevam, ker je ta znesek nizek za moje, to je moj pogled. Zdaj boste vi povedala s svojega strokovnega stališča in sicer tudi ta vaš predlog, oni predlagajo v tej uredbi, če sem pravilno razumela, da se deset procentov vrednosti posameznega postopka potem ovrednoti, to se pravi s sodno takso ne in tudi to ste rekla, da pač se ne strinjate oziroma da prepuščate to posamezni državi, v kateri bo postopek potekal, da se odloči o višini sodnih taks. Tudi tukajle mislim, da bodo sodišča morda, ker bo to enovito sodišče oziroma se bo reševalo na enem kraju, če sem vas pravilno razumela, zasuti zopet s temi raznoraznimi postopki, ki se bodo vlekli v nedogled. Hvala lepa za odgovor.
Hvala lepa. Jaz bi samo želel dodati, da prav tako kot je bilo povedano s strani vlade, imam pomisleke za pri predlaganem zvišanju zgornje meje vrednosti zahtevka iz dva tisoč na 10 tisoč, da je to gledano skozi očala slovenskih dimenzij je to res visok skok, faktor pet, da je tam faktor dva se pravi 4 tisoč recimo neka razumna, razumen limit. Drugače pa se oglašam s tem, kar je dejansko predstavila vlada. Zadovoljen sem, da prihaja tudi do nekako tehnološke izboljšave načina vročanja, ker se pač maksimalno implementira tudi uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev in tako naprej. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato dajem besedo gospe Tini Brecelj, državni sekretarki. Izvolite.
Tina Brecelj
Najlepša hvala za besedo. Če poskušam najprej odgovoriti glede predloga o dvigu na 10 tisoč evrov, zakaj takšnemu predlogu nasprotujemo. Najprej bi rada povedala, da naša nacionalna ureditev, torej zakon o pravdnem postopku, kot mejo za spore majhne vrednosti že sedaj predvideva dva tisoč evrov, za, v gospodarskih sporih, torej za spore majhne vrednosti, ki se nanašajo na gospodarske zadeve, pa je ta meja štiri tisoč evrov. Tudi za to smo mi za to mednarodno uredbo predlagali tak prag štiri tisoč evrov, ker je nekako skladen z našo nacionalno zakonodajo. Kot sem že uvodoma rekla, se nekako, da bi bila sodišča zasuta s tovrstnimi zadevami te bojazni saj za enkrat kot kaže ni. Tudi za to, ker na leto sedaj je sporov po tej uredbi le eden do štiri, torej največ štiri letno so bili, torej je uredba še premalo jo poznamo, da se jo lahko uporablja in tudi ne bojim se oziroma menim, da strahu, da bi prišlo do neke zasičenosti vendarle ni. Ker po tej uredbi bodo lahko spore reševala vsa sodišča. Torej tukaj ne bo šlo za izključno pristojnost samo nekega sodišča ampak vsa sodišča v državah članicah, v našem primeru okrajna sodišča, bodo lahko vodila postopke po teh zadevah, po tej uredbi. Ki pa tudi vemo, če se gleda statistiko naših sodišč, da prav na pravdnem področju pri nas na okrajnih sodiščih so že rezerve. Če so po eni strani okrožna sodišča zelo obremenjena imamo po drugi strani še, še bom rekla rezervo. Tako da tukaj tega strahu ni. Kot rečeno, predlagani dvig na štiri tisoč evrov, kot ocenjujete tudi vi predsednik, je že to precejšen dvig, pa vendar ocenjujemo, da ni prevelik, glede na to, da naša nacionalna ureditev, kot sem rekla, za gospodarske spore majhne vrednosti tak prag že predvideva. Toliko mogoče, če sem odgovorila glede dviga. Kar se pa tiče sodnih taks, bi pa rada rekla, da je ta predlagana deset procentov vrednosti zahtevka. Tukaj se predlaga, da bi bila to maksimum, torej najvišja možna sodna taksa bi znašala deset procentov vrednosti (nerazumljivo) zahtevka. Ki tukaj vendarle menimo, da takšno zamejevanje ni potrebno. Sodna taksa oziroma sodne takse naj bodo, njihovo določanje v pristojnosti države članice, upoštevaje tudi specifike ekonomske situacije, zahtevnosti postopkov, načina, kako se postopki vodijo, zato se nam tukaj ne zdi potrebno ne določanje zgornje meje ne spodnje meje bom rekla na nekem centralnem nivoju vendar menimo, da je to lahko v celoti prepuščeno državam članicam. Toliko. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala vam za pojasnila. Ugotavljam, da razpravo lahko zaključim. Na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi. Republika Slovenija podpira cilje za spremembe uredbe ES številka 861/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. julija 2007 o uredbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter uredbe ES številka 1896/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, vendar meni, da bi se glavni cilj, to je zagotovitev boljšega dostopa do sodnega varstva lahko dosegel tudi z drugačnimi spremembami, kot je predlagano. Razumljivo je, da uredba, tako kot druge uredbe s področja čezmejnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne more rešiti oziroma natančno predvideti vseh procesnih podrobnosti. Določena vprašanja za to nujno ostanejo prepuščena nacionalnemu pravi. Vsaj glede bistvenih vprašanj pa mora biti uporaba uredbe enotne in s tem za tuje uporabnike tudi predvidljiva, pri vseh državah članicah. Če je pomembnih vprašanj, ki ostanejo bodisi prepuščena nacionalnemu pravu bodisi morajo čakati na poenotenje prek sodišča Evropske unije, preveč, je pravna varnost in predvidljivost preveč ogrožena. Takšnih za prakso pomembnih nerešenih vprašanj je v uredbi preveč, na primer, ali se lahko uporabljajo pravila nacionalnega prava glede omejitev navajanja novih dejstev in dokazov, prekluzija, kakor kako je s kumulacijo zahtevkov in sosporništvom. Želi kdo razpravljati o predlogu stališča? Ugotavljam, da ne. zato glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti?(Nihče.)
Stališče je sprejeto. S tem končujem 1. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PROCESNIH JAMSTVIH ZA OTROKE, KI SO OSUMLJENI ALI OBDOLŽENI V KAZENSKEM POSTOPKU. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 24. januarja 2014 na podlagi prvega odstavka, 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 7. februar 2014.
Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru ter Odboru za pravosodje, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je že obravnaval na 33. nujni seji, 27. januarja 2014 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Spet prosim gospo Tino Brecelj, državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Tina Brecelj
Hvala lepa.
Predlog direktive določa posebna minimalna pravila glede pravic osumljenih ali obdolženih otrok v kazenskem postopku. Predlog direktive torej za otroke, osumljene ali obdolžene kaznivega dejanja določa obvezen dostop do odvetnika na vseh stopnjah postopka. To pomeni in to je posebej potrebno poudariti, da se otrok pravici do pomoči odvetnika ne more odpovedati, saj namreč obstaja večje tveganje, da v nasprotnem primeru, torej če bi se pravici do odvetnika lahko odpovedal, nebi razumel posledic svojih dejanj.
Za otroke so s to direktivo določena tudi druga jamstva, kot na primer obvestilo o njihovih posebnih pravicah, določena je pomoč s strani njihovih skrbnikov ali druge ustrezne osebe, javnost je iz postopkov, ki se vodijo v zvezi s takšnimi otroki načeloma izključena, otroci imajo pravico do zdravniškega pregleda in so v primeru odvzema prostosti, po tej direktivi, nastanjeni ločeno od odraslih zapornikov.
Osumljenim ali obdolženim otrokom direktiva tako priznava prav poseben status, kadar so v stiku s pristojnim organom, ki deluje v okviru kazenskega postopka, je potrebno z otroki ravnati spoštljivo, dostojanstveno, strokovno, na oseben in nediskriminatoren način. To bi, vse to našteto, naj bi otrokom tudi olajšalo ponovno vključitev v družbo.
Republika Slovenija predlog direktive pozdravlja ter si bo prizadevala za njen čim prejšnji sprejem. Pomembno pa je, v zvezi z direktivo, tudi poudariti, da naša veljavna zakonodaja, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, pa tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini veliko večino rešitev iz predloga direktive že pozna. Torej je pričakovati le manjše popravke pozitivne zakonodaje, torej le manjše dopolnitve. V pretežnem delu pa je direktiva v našem nacionalnem pravnem sistemu, že prevzeta. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala vam gospa državna sekretarka.
Predlog stališča je na 29. seji, 29. januarja letos obravnavala tudi Komisija državnega sveta in za mnenje, ki smo ga prejeli, da nam predstavi to mnenje, prosim člana te komisije gospoda Alojza Kovšco.
Alojz Kovšca
Hvala.
Spoštovani, Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije.
Člani komisije ugotavljamo, da se s predlagano direktivo želi še dodatno okrepiti procesna jamstva za otroke v kazenskem postopku. Predlagana direktiva bo otrokom prinesla obvezen dostop do odvetnika na vseh stopnjah postopka, to pa pomeni, da se otrok ne more odpovedati pravici do pomoči odvetnika.
Za otroke so določena tudi druga jamstva in sicer se jih nemudoma obvesti o njihovih pravicah, pomagajo jim njihovi starši ali druge ustrezne osebe, na javnih obravnavah se jih ne sme zasliševati, imajo pravico do zdravniškega pregleda in so v primeru odvezam prostosti nastanjeni ločeno od odraslih zapornikov.
Na podlagi vsega skupaj, kot že povedano, Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, soglasno podpira predlog stališča Republike Slovenije.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala gospod Kovšca.
Kolegice in kolegi, odpiram razpravo. ugotavljam, da razprave ni. Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi: Republika Slovenija pozdravlja predlog direktive, ter si bo prizadevala za njen sprejem. Predlog vzpostavlja enotne minimalne standarde procesnih pravic otrok, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku in otrok, ki so stranke v postopku evropskega naloga za prijetje, okvirni sklep 2002/584/JHA. Namen predloga je prepoznavanje otrok v postopku in njihova spoštljiva, profesionalna in občutljiva obravnava s strani pristojnih organov, ki so udeleženi v kazenskem postopku. Predlog obravnava otroke nediskriminatorno, vključno z oziroma na njihovo prebivališče. Uspešna implementacija direktive bo pripomogla k reintegraciji otrok po tem, ko bo njihova obravnava s strani pravosodja zaključena. Prosim, da glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Stališče je sprejeto.
S tem končujem 2. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAČASNI BREZPLAČNI PRAVNI POMOČI ZA OSUMLJENE ALI OBDOLŽENE OSEBE, KI JIM JE BILA ODVZETA PROSTOR TER OSEBE V POSTOPKIH NA PODLAGI EVROPSKEGA NALOGA ZA PRIJETJE. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 24. januarja 2014 na podlagi prvega odstavka, 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 7. februar 2014.
Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru ter Odboru za pravosodje, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 33. nujni seji, 27. januarja 2014 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Spet prosim gospo Tino Brecelj, državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog direktive in še posebej predlog stališča Republike Slovenije.
Tina Brecelj
Hvala lepa.
Namen te direktive s področja kazenskega prava je določiti skupne minimalne standarde glede pravice do začasne brezplačne pravne pomoči osumljenim in obdolžim osebam v kazenskih postopki, kadar jim je odvzeta prostost ter glede začasne brezplačne pravne pomoči in brezplačne pravne pomoči za osebe, zoper katere je bil uveden postopek na podlagi okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje.
Republika Slovenija predlog direktive pozdravlja ter si bo prizadevala za njen čimprejšnji sprejem. Minimalna procesno pravna pravila, ki jih ta predlog določa, bodo namreč po našem mnenju omogočala tudi učinkovito izvajanje direktive, ki ureja pravico do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku.
Potrebno je še povedati, da so osumljene ali obdolžene osebe najranljivejše in najbolj potrebujejo brezplačno pravno pomoč odvetnika ravno v zgodnji fazi kazenskega postopka, zlasti, če jim je bila odvzeta prostost, zato predlog direktive in to še posebej pozdravljamo, določa tako imenovano začasno brezplačno pravno pomoč, ki prinaša veliko dodano vrednost in izboljšavo in posledično tudi povečuje medsebojno zaupanje med sistemi kazenskega pravosodja držav članic.
Predlog, po našem mnenju, omogoča tudi bolj poenoteno zagotavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih na ravni Evropske unije ter s tem višjo stopnjo medsebojnega zaupanja in vzajemnega pravosodnega sodelovanja na področju kazenskih postopkov ter zmanjšuje ovire pri uresničevanju pravice do poštenega sojenja.
Slovenija pa vendarle opozarja, da iz ocene učinkov direktive ni jasno razvidno kakšno povečanje stroškov predstavlja implementacija določb. Namreč konkretno, opozarjamo na nejasnost finančnih posledic za države članice, kar tudi poudarjamo torej v splošnem stališču do direktive. Menimo torej, da je tukaj, torej na področju ocene finančnih posledic, tega premisleka potrebno vendarle še kaj storiti oziroma dodatno utemeljiti učinkovanje direktive. Sicer pa vsebinsko jo v celoti podpiramo. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala gospa državna sekretarka.
Predlog stališča je na 29. seji, 29. januarja letos obravnavala tudi Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in za mnenje, ki smo ga prejeli. Za njegovo predstavitev prosim člana komisije, gospoda Alojza Kovšco.
Alojz Kovšca
Hvala.
Spoštovani, Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije.
Člani komisije prav tako opozarjamo, da bodo predlagani ukrepi imeli posledice za nacionalni proračun. Predvideva se, da bo finančni in ekonomski vpliv ukrepov od ene države članice do druge različen. Zaradi finančnih možnosti bi si morala Slovenija v teku zakonodajnega postopka prizadevati, da bi komisija posredovala čim bolj razdelano presojo finančnih posledic ukrepov, sprejetih na ravni EU v zvezi z brezplačno pravno pomočjo.
Interes Republike Slovenije je, da še pred sprejetjem direktive seznanjena s finančnimi in administrativnimi posledicami za nacionalni proračun. Hvala.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala gospod Kovšca.
Kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Kolegica Saša Kos.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
No, ravno tukaj, kot ste omenila, gospa državna sekretarka, pri stroških, ali je to kakršnakoli možnost, da bi bilo poenoteno potem to za vse države, da bi nek predlog dali, vi, kot oziroma da bi se nekako dogovorili, da bi bil enoten, da bi se recimo poenotili, da bi bilo vsepovsod, po vseh državah Evropske unije, enoten znesek oziroma nekako zagotovljeni stroški za posameznika koliko limit zgornji, bi rekla na nek način, če je to mogoče. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala vam.
Tudi sam se želim vključiti v razpravo. Gre seveda za izjemno pomembno področje in morda za začetek tudi nekaj statističnih podatkov oziroma nekaj o ozadju. Po ugotovitvah pravno informacijskega centa nevladnih organizacij se stroški po zakonu o brezplačni pravni pomoči v zadnjih letih največji povečujejo na račun oprostitve sodnih stroškov in stroškov odvetnikov in ne zaradi odobrenih prošenj za prvi pravni nasvet, ki je po svoji vsebini nekoliko podoben predmetu danes obravnavanega predloga direktive.
Statistika iz let 2009 do 2012, ki jo imam pri sebi, namreč kaže, da je bilo od vseh odobrenih prošenj v letu 2009 le 5%, v letu 2010 le 4% in v letu 2011 še manj, 3,4% odobrenih prošenj za prvi pravni nasvet. Zelo malo. Največ denarja iz proračuna odteče, če lahko tako rečem, preko oprostitve plačila stroškov postopka, približno 51% tega. Država je kljub noveli zakona iz leta 2008, katere cilj je bil varčevanje za brezplačno pravno pomoč v letu 2009, porabila 3,3 milijona evrov, leta 2010 5 milijonov, leta 2011 in leta 2012 pa več kot 6 milijonov evrov. Sklicujem se na vir, ki je sodna statistika Ministrstva za pravosodje za posamezno navedeno leto.
Pravno informacijski center nadalje ugotavlja, da je pomemben razlog za tako visoke stroške tudi sam administrativni postopek preverjanja upravičenosti uporabnikov do brezplačne pravne pomoči. Ugotavljanje ogroženosti uporabnikov je dodaten birokratski in izredno nepotreben zaplet, ki državo seveda stane. Ne glede na odločitev ali odobri nasvet ali ne.
Iz teh podatkov izhaja, da trenutno v Sloveniji le nekaj odstotkov sredstev, ki jih namenimo za financiranje brezplačne pravne pomoči, namenimo za institut prvi pravni nasvet, ki ga lahko po vsebini na nek način pogojno primerjamo z mehanizmom, ki ga bodo države članice morale pogojno primerjamo z mehanizmom, ki ga bodo države članice morale vzpostaviti po uveljavitvi obravnavanega predloga direktive. Če je moja interpretacija podatkov napačna me prosim spoštovana gospa državna sekretarka popravite ali dopolnite. Vsekakor pa vas prosim, da, vas prosim za vaš komentar in za oceno, kaj bo uveljavitev obravnavane direktive pomenila za naš sedaj veljavni sistem brezplačne pravne pomoči in kakšni so predvideni dodatni stroški za državni proračun. Toliko za enkrat z naše strani. Dajem besedo gospe državni sekretarki. Izvolite.
Tina Brecelj
Hvala lepa. Najprej v zvezi z vprašanjem gospe Kos, se pravi vaša razmišljanja so šla v smeri, ali bi bil možen dogovor, da so stroški v vseh državah enotni. Tukaj bi rada rekla, da določnega oziroma konkretnega poenotenja bomo najbrž težko prišli, ker so stroški odvetnikov po državah žal zelo različni. Bomo pa vsekakor naša stališča bodo šla v to smer, da se vendarle poskuša vsaj procentualno stvari nekako določiti na nekako enake range. Skratka poslušati vendarle, da pridemo do čim večjega poenotenja, upoštevaje pač različne okoliščine, ki pa v posameznih državah članicah vendarle so. V zvezi z vašim vprašanjem oziroma z vašimi navedbami bi pa rada rekla, da se z njimi v celoti strinjam. Mi takšna opozorila, kot ste jih vi povedali, se pravi kakšen delež BPP-ja na kratko rečeno gre za odobritev prošenj za pravi pravni nasvet po eni strani in po drugi strani, kako velik delež sredstev brezplačne pravne pomoči je namenjen oprostitvi stroškov celotnega postopka. Torej na takšna opozorila oziroma takšna opozorila smo dobili tudi s strani sodišč in mi imamo ravno zdaj v pripravi spremembe zakona o brezplačni pravni pomoči in glavni namen teh sprememb je prav presoja, kje, kaj je tisti osnovni in temeljni namen brezplačne pravne pomoči, kje pa vendarle prihaja do neravno najbolj bom rekla konsistentnih bom rekla oziroma pravilnih, da ne uporabim hujšega izraza uporab no tako tega nisem hotela reči sistema. Tako da tudi tukaj smo bili opozorjeni, da je brezplačna pravna pomoč tudi se uporablja na drug način, kot je bil njen prvotni namen. Torej kot rečeno ravno sedaj imamo zakon o brezplačni pravni pomoči o noveliranju upoštevaje prav takšna stališča kot ste jih vi sedaj predstavili. Novela z novelo pa bi radi dosegli še nekaj in to se mi zdi še posebej pomembno poudariti. Mi vemo, da se z brezplačno pravno pomočjo ukvarjajo vsa naša okrožna sodišča, kar en številni, kar velik aparat ljudi se s tem področjem ukvarja. Torej s samim ugotavljam cenzusa oziroma postopkom odobritve brezplačne pravne pomoči in seveda če se s takšnim postopkom ukvarja veliko sodišč, veliko organov, lahko vedno prihaja do nekih manjših razlik in mi se zelo zavzemamo, da bi v to noveli pripeljali tudi to, da bi se pri ugotavljanju pogojev se pravi dopustnostni za dodelitev brezplačne pravne pomoči povezali s sistemom e-sociale. Torej poenostavljeno povedano. Vsi državljani, ki bi koristili neke bom rekla socialne olajšave, če jih lahko tako imenujem, za vse bi veljali isti kriteriji, enak način odmere. Po eni strani torej tukaj zagotovimo to enotnost, po drugi strani olajšamo delo, pospešimo delo sodišč in kot rečeno preprečimo neke morebitne razlike pa seveda tudi učinkovitost bo na ta način povečana. Torej kar se tiče sistema brezplačne pravne pomoči po eni strani se predvideva noveliranje, da bodo dejansko sredstva v prvi vrsti namenjena temu kar so bila prvotno zamišljena, torej tistemu prvemu pravnemu nasvetu, ne pa plačevanjem nekih dolgih postopkov, ki so včasih si bom dovolila reči sami sebi namen, žal. Torej po eni strani temu. Po drugi strani pa želimo priti na enoten pladenj, enoten sistem ugotavljanja cenzusa, kdo je dejansko upravičenec, bodisi za neko drugo socialno pravico ali pa za pravico brezplačne pravne pomoči, kadar je v kolesju pravosodja. Toliko. Hvala lepa.

Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi)
Hvala za pojasnila gospa državna sekretarka. Ja res je. Sodna statistika dejansko dobesedno vpije po potrebi za spremembo zakonodaje na področju brezplačne pravne pomoči. Tako da z zadovoljstvom sprejemam vašo informacijo, da na tem področju pripravljate noveliranje zakonodaje. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. zato razpravo zaključujem. Na glasovanjem pa dajem predlog stališča, ki se glasi takole. Republika Slovenija pozdravlja predlog direktive ter si bo prizadevala za njen čim prejšnji sprejem. Minimalna procesno pravno pravila, ki jih predlog omogoča, bodo omogočila učinkovito izvajanje direktive 2013/48/EU, ki ureja pravico do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku. Osumljene ali obdolžene osebe so najranljivejše in najbolj potrebujejo brezplačno pravno pomoč odvetnika ravno v zgodnji fazi kazenskega postopka, zlasti, če jim je bila odvzeta prostost. Zato predlog direktive določa tako imenovano začasno brezplačno pravno pomoč, ki prinaša veliko dodano vrednost in izboljšano medsebojno zaupanje med sistemi kazenskega pravosodja. Predlog omogoča bolj poenoteno zagotavljanje pravice do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih na ravni EU ter s tem višjo stopnjo medsebojnega zaupanja in vzajemnega pravosodnega sodelovanje na področju kazenskih postopkov ter zmanjšanje ovir pri uresničevanju pravice do poštenega sojenja. Republika Slovenija opozarja, da iz ocene učinka ni jasno razvidno, kakšno povečanje stroškov predstavlja implementacijo določb iz predloga direktive na ravni posameznih držav članic. Prosim, da o tem predlogu stališča glasujemo. Ugotavljam, da je korektno glasoval tudi kolega Tomaž Lisec, ki nadomešča našega člana, s pooblastilom seveda, Ljuba Žnidarja, se pravi, da je njegov glas tudi veljaven.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti?(Nihče.)
Stališče je sprejeto.
S tem končujem tretjo točko dnevnega reda. Prehajamo na četrto točko dnevnega reda. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta za krepitev nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku. Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 24. januarja letos na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v državnem zboru je 7. februar letos. Gradivo je bilo v skladu z določili poslovnika državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Ta ga je obravnaval na 33. nujni seji 27. januarja letos in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Spet prosim gospo Tino Brecelj, državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.
Tina Brecelj
Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Predlog direktive je namenjen krepitvi nekaterih vidikov pravice osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih na celotnem območju Evropske unije in sicer, predvsem se poudarja, da takšne osebe veljajo za nedolžne, dokler jim ni dokazana krivda s pravnomočno sodbo. Predlog pa je namenjen tudi krepitvi pravice biti navzoč na sojenju. Trenutni predlog bo prispeval tudi h krepitvi pravnih jamstev, ki ščitijo posameznike v postopkih, ki naj bi jih vodilo načrtovano evropsko javno tožilstvo. Republika Slovenija predlog direktive pozdravlja ter si bo prizadevala za njen sprejem. Predlog torej določa pravico osebe, da je javni organi v javnosti ne označijo za krivo pred pravnomočnostjo sodbe, da je breme dokazovanja krivde na tožilstvu in da se vsak razumen dvom glede krivde razlaga v korist obdolženca ter tudi pravica obdolženca, da je seznanjen z obtožbo. Predlog izhaja iz vsebinske povezanosti domneve nedolžnosti in ostalih z njo povezanih pravic. Če so povezane pravice, kot so pravica zoper samoobtožbo, pravica do nesodelovanja in do molka, pravica biti navzoč na sojenju, kršene, je nedvomno ogrožena tudi domneva nedolžnosti. Kot krovna med navedenimi pravicami. Načelo domneve nedolžnosti, torej skupaj s povezanimi pravicami, pomembno prispeva k zagotavljanju pravice do poštenega sojenja. V primeru vztrajnega kršenja domneve nedolžnosti v državah članicah poštenega sojenja ne bi bilo mogoče doseči. Domneva nedolžnosti in z njo povezane pravice torej prispevajo k načelu oziroma zagotavljanju načela poštenega sojenja. Glede morebitnih pomislekov in zadržkov bi rada rekla kot sem tudi že uvodoma omenila, pomislekov za sprejem direktive ni, prav nasprotno. Dobrodošla je, jo pozdravljamo, poudarjamo pa tudi, da večjih posegov v naš zakon o kazenskih postopkih ta direktiva torej ne bo narekovala. Hvala lepa.
Ca Mag. Melita Župevc
Najlepša hvala državna sekretarki Tini Brecelj. Našega predsednika opravičujem, ima eno neodložljivo obveznost, mi se bomo pa zdaj skupaj potrudili, da pripeljemo to točko do konca. Ker je točko obravnaval tudi Odbor za pravosodje kot matično delovno telo prosim, če lahko naš član, doktor Jožef Kunič, predstavi mnenje matičnega delovnega telesa. Prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo spoštovana predsedujoča. Odbor za pravosodje je na svoji 33. nujni seji dne 27. januarja 2014 kot matično delovno telo obravnaval predolg stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta za krepitev nekaterih vidikov domnevne nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku. Dopolnilna obrazložitev predlagatelja je podala državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje gospa Tina Brecelj, ki je pojasnila ta predlog. Odbor je sprejel naslednje mnenje. Odbor za pravosodje podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta za krepitev nekaterih vidikov domnevne nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku, ki ga je predložila vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme. Hvala lepa.
Ca Mag. Melita Župevc
Najlepša hvala doktorju Jožefu Kuniču za to mnenje. Zdaj pa prehajamo še na mnenje iz državnega sveta in sicer predlog stališča je na 29. seji 29.1.2014 obravnavala Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in sprejela mnenje, ki smo ga prejeli, predstavil pa ga bo član komisije, gospod Alojz Kovšca. Prosim.
Alojz Kovšca
Spoštovani. Glede na časovno stisko Komisija državnega sveta predlog stališča Republike Slovenije podpira, utemeljitev je pred vami, tako da vam ne bi jemal časa z njo. Hvala.
Ca Mag. Melita Župevc
Najlepša hvala. Odpiram razpravo. Kolegi, kolegice, imate mogoče kakšno vprašanje? Opažam, da ne, zato zaključujem z razpravo in dajem na glasovanje predlog stališča, ki se glasi. Republika Slovenija pozdravlja predlog direktive ter si bo prizadevala za njen sprejem. Predlog določa pravico osebe, da je javni organi v javnosti ne označijo za krivo pred pravnomočnostjo sodbe, da je breme dokazovanja krive na tožilstvu in da se vsak razumen dvom glede krivde razlaga v korist obdolženca ter pravico obdolženca, da je seznanjen z obtožbo. Predlog izhaja iz vsebinske povezanosti domneve nedolžnosti in ostalih z njo povezanih pravic. Če so povezane pravice, kot so pravice zoper samoobtožbo, pravica nesodelovanja in do molka, pravica biti navzoč na sojenju, kršene, je nedvomno ogrožena tudi domneva nedolžnosti. Načelo domneve nedolžnosti skupaj s povezanimi pravicami prispeva k zagotavljanju pravice do poštenega sojenja. V primeru vztrajnega kršenja domneve nedolžnosti v državah članicah poštenega sojenja ne bi bilo mogoče doseči. Domneva nedolžnosti in z njo povezane pravice prispevajo k temu načelu. Skupaj z drugimi pravicami iz Stockholmskega programa bo ta direktiva pomembno prispevala k udejanjanju načela poštenega sojenja. Ker slišim eno diskusijo, sprašujem, če imate mogoče kakšno mnenje glede tega stališča? Če ne, dajem to stališče na glasovanje.
Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Stališče je sprejeto.
S tem končujem 4. točko in 91. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vse lepo pozdravljam. Nasvidenje z večino od nas na seji državnega zbora. Kolegici Tini Brecelj in gospodu Vidmarju pa lep pozdrav in srečno na poslu danes naprej. Nasvidenje.
Seja je bila zaključena dne 31. januarja 2014 ob 9.54.