13. nujna seja - Odbor za zadeve Evropske unije

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE
13. nujna seja
(19. julij 2012)
Sejo je vodil Roman Jakič, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 17. uri.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Spoštovane kolegice in kolegi, naj se vam na začetku zahvalim za vašo prisotnost in za hitro reakcijo na sklic 13. nujne seje odbora. Se opravičujem, ampak na izbiro je bilo ali naj danes na hitro skličemo to sejo ali naj vas maltretiram in jutri ob 7. pripeljem v dvorano in sem se odločil, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi to danes opravili.
Začenjam 13. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice odbora, in sicer gospod Frangež, gospa Klasinc in gospa Komel. Kot nadomestni člani pa odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospe Jenko gospa Poropat, namesto gospoda Piška gospod Lisec in namesto gospoda Mariniča gospod Štefan Tisel. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni predstavniki vlade in Državnega sveta ter poslanci Evropskega parlamenta, za njih je bil ta rok najkrajši in zato niso danes mogli priti na to sejo. Vse navzoče lepo pozdravljam. Prehajam pa na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. In sicer imamo na sklicu dve točki dnevnega reda.
Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA ODOBRITEV KORIŠČENJA SREDSTEV ZA INSTRUMENTE FINANCIRANJA ZA NAMEN ZAGOTOVITVE FINANČNE POMOČI KRALJEVINI ŠPANIJI V SKUPNEM EVROPSKEM OKVIRU. Vlada je gradivo danes Državnemu zboru posredovala na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju. Ta določa, da pri sprejemanju vsakokratnega programa financiranja vlada in Državni zbor sodelujeta v skladu z Zakonom o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Zdaj bi pa prosil, in ga seveda pozdravljam, dr. Dejana Krušca državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi gradivo. Izvolite.
Dejan Krušec
Hvala lepa in lep pozdrav tudi v mojem imenu, spoštovane in spoštovani!
Španija je 25. junija uradno zaprosila za finančno pomoč, in sicer za namen prestrukturiranja bančnega sektorja. Evroskupina se je dva dni za tem načeloma strinjala, da se pomoč odbori. Dokončna potrditev pa bo najverjetneje sprejeta jutri na evroskupini, se pravi 20. julija. Seveda je pogoj za to opravljeni vsi potrebni postopki v državah članicah. Španija je tako četrta država, ki je zaprosila za pomoč, po Grčiji, Irski in Portugalski. Evroskupina je potrdila, da je pripravljena Španiji zagotoviti pomoč v skupni višini do 100 milijard evrov. Ta številka je maksimum. Na podlagi zunanje revizije je trenutno ocenjeno, da je potrebno za zagotovitev kapitalske ustreznosti in posledično za sanacijo španskega bančnega sektorja zagotoviti med 50 in 60 milijard evrov. to pa še ni končen znesek, le-ta bo znan šele jeseni, ko bodo na voljo rezultati skrbnega pregleda oziroma zunanje revizije po posameznih bankah. Evropska komisija je ponovno v sodelovanju kot pri ostalih državah z evropsko centralno banko evropskim bančnim nadzornim organom in pa mednarodnim denarnim skladom pripravila predlog potrebnih ukrepov prilagoditvenega programa na finančnem področju, izpolnjevanje katerega je pogoj za črpaje finančne pomoči. Glede na namen te finančne pomoči se bodo pogoji nanašali samo na finančni sektor in bodo vključevali tako pogoje za posamezne banke kot tudi pogoje za celotni bančni sistem. Glavni cilj programa je povečanje dolgoročne odpornosti bančnega sektorja kot celote in posledično zagotovitev njegovega financiranja na finančnih trgih. V okviru celovite strategije je ključnega pomena, da se od obstoječih sredstev bank izločijo slaba sredstva oziroma slabe terjatve. Poleg tega je pa nujno potrebno izboljšati mehanizem za prepoznavanje tveganj in mehanizem za krizno upravljanje v bankah. Na podlagi zunanje revizije oziroma skrbnega pregleda bodo opravljene potrebne dokapitalizacije, prestrukturiranja in sanacije bank ter tudi prenos slabih terjatev na zunanjo družbo za upravljanje premoženja tako imenovano ..../nerazumljivo./... Managament Company. Španske oblasti so sicer že sprejele več pomembnih ukrepov za reševanje težav v bančnem sektorju, vendar ti niso zadostovali za zmanjšanje pritiska finančnih trgov. Zato je tudi donos na špansko obveznico bil blizu 7% zadnjih nekaj mesecev. Celotni program bo predvidoma trajal 18 mesecev. Pri izvajanju programa pa bo kot zastopnik španske vlade nastopal sklad za nadzorovano prestrukturiranje bank tako imenovanih FROB(?), ki bo tudi usmerjal finančna sredstva v zadevne finančne institucije oziroma banke. Ker evropski mehanizem za stabilnost še ni ustanovljen, in sicer bi naj bil ustanovljen konec septembra, je bilo odločeno, da v pomoč v prvi fazi zagotovil EFSF, po njegovi ustanovitvi pa evropski mehanizem za stabilnost ESM. Takrat bo tudi celoten program pomoči prenesen iz EFSF na ESM. Do ustanovitve tega mehanizma za stabilnost naj bi se zagotovilo sredstva v višini do 30 milijard evrov. Za namen morebitnih potreb po financiranju pred pričetkom delovanja evropskega mehanizma. Koriščenje teh sredstev bo morala odobriti še evropska komisija ter delovna skupina evroskupine v sodelovanju z evropsko centralno banko.
Španija sama v tem programu prav tako sodeluje pri zagotavljanju poroštev, zato glede deleža Slovenije v primeru koriščenja 30-ih milijard evrov poroštev je delež Slovenije 0.5%, kar bi pomenilo 151, 4 milijona evrov za pokritje glavnic. Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Najlepša hvala. Slišali ste dr. Dejana Krušca. Zdaj pa odpiram razpravo. Izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Jaz sem presenečena, da se je to tako hitro odvilo, ker mislim, da v preteklosti se o tem ni kaj dosti omenjalo, da se bo tudi to pojavilo, da si bo Španija želela ta sredstva evropska črpati. Zanima me zaradi tega, ker se toliko zapletamo, ali je tukaj pri Grčiji tako kot je, tukaj pa se bo verjetno zgodba ponovila, zdaj, glede na to v kakšni situaciji smo mi, ali nimamo nikakršne možnosti, da bi se nekako dokler se mi ne izvlečemo iz dejansko krize v narekovaju, da se to zaustavi, ali je to obveza? Hvala za odgovor.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Še kdo želi razpravljati? Izvolite, odgovoriti na vprašanje.
Dejan Krušec
Hvala lepa. Hvala za vprašanje. Prošnja za pomoč je bila nenadna zato, ker je Španija komunicirala, da te pomoči absolutno ne potrebuje, zaradi tega je tudi v zadnjem času zelo zgubila na kredibilnosti, sploh pa takrat, ko je morala zaprositi za pomoč. Slovenija se lahko izvzame iz odobritve poroštev, vendar šele takrat, če bi Slovenija sama zaprosila za pomoč, to je tudi edini možen način izvzetja iz te sheme poroštev na žalost.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Najlepša hvala. Mene samo zanima ali gre samo za poroštvo ali bomo res kaj mogli tudi fizično zdaj dati denarja? Samo za poroštvo. Dobro. Še kdo želi? Mogoče pa ne bi bilo slabo, da bi Slovenija v resnici zaprosila za 5 milijard evrov pomoči in se izvzela iz tega. Saj vem, da ne, da tudi nismo tako daleč, ampak, ko ste govorili o tem, da Španija do zadnjega trenutka, če sem prav razumel, ni zaprosila za pomoč zato, da je držala finančne inštrumente, da pač ni panike zagnala na mednarodnem finančnem trgu in zavoljo tega je prišlo presenečanje, čeprav so analitiki že prej opozarjali, da Španija in Ciper bosta imela podobne težave, tako da jaz pričakujem tudi Ciper v naslednjem koraku, ampak on bo po mojem v tej kategoriji kot sem prej rekel do 5 milijard evrov. Če boste še kaj okoli Cipra rekli, imamo pa še eno razpravo. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Vsem lep pozdrav. Hvala za besedo.
Mene prav tako po kmečki logiki zanima, kje je tukaj perspektiva, kako se bodo te države izvlekle, če že sedaj niso konkurenčne pa si bodo še tako veliko breme si obesili za vrat, kako bodo potem splavale napram tistim državam, ki teh težav nimajo pa že sedaj imajo po 1 procent kredite ali pa 2 procenta Nemčija in podobno, v istem sistemu smo, Evropska unija za evrom. Jaz tukaj ne vidim neke logike, kako bo to šlo. Temi bomo pomagati, če smo skupaj, da imajo neke nizke obresti pa neke dolgoročne aranžmaje, da bi lahko začeli dihati. Mi smo tudi na tej poti, kolikor se sliši. Vendarle v primerjavi vzroka, ki je v Ameriki, to vsi vemo, oni se pa sedaj hvalijo, da njihove banke imajo ne vem kakšne milijardne dobičke, ob tem, da tiskajo dolarje vsak dan, da se jim bliska. Nekaj časa so imeli še ta nadzor na tiskanjem, potem so vedno hitro poviševali številko procentno, da novi denar natiskajo, sedaj pa mislim, da sploh nimajo več te omejitve, to se mi res zdi tako eno "hecanje" po domače povedano, potem se pa še norca delajo iz Evrope, da ne sledi temu varčevanju in ne vem čemu. Kje je tukaj konec? Tukaj praktično konca ne morem videti, vsaj po kmečki logiki ne.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala. Še kdo? Državni sekretar, dr. Krušec, prosim odgovore na te dileme, če lahko.
Dejan Krušec
Hvala lepa.
Trajanje programa je predvidoma 18 mesecev, vendar pa je ročnost posojila 12 in pol leti, se pravi, predvidevanje je, da bo v teh 12-ih letih Evropa splavala iz problemov. Pomoč pa deluje na naslednji način. EFSF se lahko zadolžuje po bistveno nižjih obrestnih merah in tudi posoja Španiji po bistveni nižjih obrestnih merah, med 3 in 4 %. Španija sama se lahko zadolžuje tam nekje okoli 7 %. Tako da, sicer je res, da je Španija že sprejela več pomembnih ukrepov na bančnem sektorju, vendar ti niso zadoščali za zmanjšanje pritiska finančnih trgov. Gotovo pa bodo ti ukrepi sedaj v okviru programa upoštevali oziroma vključevali tudi čiščenje bilanc bank, povečanje minimalnih kapitalskih zahtev in pa znatno povečanje rezervacij za posojila na področju predvsem nepremičnin, kjer so imeli nepremičninski bum oziroma balon in pa tudi zaseženih sredstev.
Glede Cipra pa bo pomoč znašala predvidoma ../Nerazumljivo./.. 10 milijard. Ciper je pa tudi že zaprosil za pomoč.
Gospod_________
Participirati. Ključni procent je vedno isti?
Gospod______
Ne, vedno večji, kolikor izstopajo države.
Gospod____
To pomeni sedaj pri Ciprovi pomoči bo Španija šla ven, verjetno?

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Španija nima namena izstopati kot država članica dajalka poroštva za prihodnje obdobje. Če pa izstopi je pa 0.5, 0.4 se dvigne na višji procent.
Gospod________
Na tretji decimalnimi se spremeni. Za Slovenijo bi v konkretnem španskem primeru, če bi Ciper ven izstopil že sedaj bi bilo 0.3 milijona evrov višje poroštvo.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
V redu. Še kakšna diskusija? Mogoče je resno za razmisliti, sedaj se pač mogoče malo hecamo, ampak je resno za razmisliti, kako bo Slovenija uspela poroštva dajati. Za Grčijo imamo poroštvo v višini 1.5 milijarde evrov, za Španijo imamo sedaj 151, ampak če bo do 100 milijard bo to znašalo 500 milijonov. Če sem prav razumel za 10 milijard bomo tam imeli še dodatnih 5 milijonov, tako da je mogoče res za razmisliti. Upam, da druge države ne delajo teh špekulativnih namenov.
Dobro, če ni več razprave bi jo zaključil in dal na glasovanje predlog ugotovitvenega sklepa, ki se glasi: "Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil s predlogom za odobritev koriščenja sredstev za instrumente financiranja za namen zagotovitve finančne pomoči k levinji Španiji v skupnem evropskem okviru." Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ugotovitveni sklep sprejet.
S tem končujem 1. točko dnevnega reda.
Zahvaljujem se obema predstavnikoma vlade za udeležbo.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOLOČITEV DELEGACIJE ZA 48 PLENARNO ZASEDANJA COSACA V NIKOZIJI 14. DO 16. 10. 2012. V tem obdobju bo na Cipru potekalo 48 plenarno zasedanje COSAC, to je konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve. Gradivo, ki je objavljeno na spletni strani DZ sestavljajo vabila in dnevni red zasedanja. Delegacijo našega odbora sestavljajo štirje člani. Pri njeni sestavni je potrebno upoštevati 10. člen Pravilnika o mednarodni dejavnosti DZ, ki določa, da je pri določanju sestave delegacije potrebno oziroma da je potrebno upoštevati ustrezno zastopanost poslanskih skupin koalicije in opozicije v DZ. V skladu s 23. člen pravnika pa je za njeno sestavno ni več potrebna odobritev odbora za zunanjo politiko. V skladu z dosedanjo prakso sta v njen sodelovala dva člana iz vrst koalicije in dva člana iz vrst opozicije. Kot predsednik odbora bom pa sam vodil delegacijo, to je tudi praksa. Sedaj me zanima, kdo od članov odbora je zainteresiran za udeležbo na zasedanju? Izvolite. ../Medsebojno pogovarjanje./.. Jaz bi rad, da bi čimprej če je možno, jutri to sporočiti, ime. Bomo rekli, da je pač sedež rezerviran za SDS, mora biti pa član odbora, jasno. Bomo dali, da sporočite ime. Podobno bomo z SD storili kot drugo opozicijsko.
Na glasovanje dajem predlog sklepa: "Odbor za zadeve EU na 13. nujni seji je določil delegacijo za 48. plenarno zasedanja konference odbora v parlamentu EU za evropske zadeve COSAC, ki bo v Nikoziji od 14. do 16. 10. 2012 in sicer v sestavi Roman Jakič, predsednik odbora, Iva Dimic, namestnica predsednika odbora ter predstavnik SD-ja in predstavnik SDS-a, katere prosimo, da imena dostavijo do jutri." Je sprejemljiv tak predlog sklepa? Bomo dali tudi uro, glede na to, da bomo jutri izgleda cel dan, bomo dali do 12. oziroma 13. ure, če lahko se sporoči ta imena. Dajem tak predlog na glasovanje.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Končujem 2. točko dnevnega reda in 13. nujno sejo Odbora za zadeve EU. Zahvaljujem se vam, še enkrat, za vašo prisotnost.
Seja je bila končana dne 19. julij 2012 ob 17.23.