23. redna seja - Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN INVALIDE
22. seja
(12. februar 2014)
Sejo je vodila dr. Andreja Črnak Meglič, predsednica odbora.
Seja se je pričela ob 14.03.

Socialni demokrati (SD)
Dober dan!
Lepo pozdravljeni na 23. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Prav lep pozdrav članom in članicam kot tudi vabljenim na današnjo sejo.
Obveščam vas, da sem prejela opravičili gospoda Presečnika in gospe Dimitrovski, kot nadomestni član oziroma udeleženec današnje seje pa bo namesto poslanca Jakoba Presečnika prisostvoval seji gospod Mihael Prevc.
Kot ste bili obveščeni, sem vas v sklicu seje obvestila, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga, da se z dnevnega reda današnje seje umakne 2. Točka dnevnega reda, in sicer Predlog zakona o spremembah Zakona o vojnih veteranih.
Najprej bomo odločali o predlogu za umik te 2. točke z dnevnega reda. Samo za obvestilo, lahko predlagatelj pojasni kaj so temeljni razlogi za to, potem pa, v kolikor želijo tudi predstavniki poslanskih skupin lahko zavzamejo stališče do tega, potem pa odločamo.
Gospod državni sekretar, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Zdaj, želja ministrstva je bila, da materijo, ki jo zajema Zakon o vojnih veteranih, prenesemo na Ministrstvo za obrambo. Skupaj določimo kriterije na podlagi katerih se bi potem tudi izvajal razpis in pa dodeljevala sredstva za določene organizacije. Ker pa bi radi ta del še dodatno uskladili, ker je prišlo do dodatnih pripomb, vas prosimo, da umaknemo to točko dnevnega reda in jo prestavimo na eno izmed naslednjih sej. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lep.
Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?
Ja, gospa Tomc, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za pojasnilo gospodu državnemu sekretarju.
Moram reči, da mi v naši poslanski skupini nimamo težav za podporo temu predlogu, pa vendarle bi želela, če bi lahko malce bolj podrobno objasnili do kakšnih težav je prišlo, ali zadeve niso medresorsko usklajene ali interesno usklajene, skratka nekaj več podatkov prosim.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Gospod Levanič, izvolite.
Najprej seveda obrazložitev kar se tiče medresorskega usklajevanja. V določenih kriterijih je prišlo do različnih pojmov, ki zajemajo področja kar se tiče našega ministrstva, med tem ko v teh kriterijih Ministrstvo za obrambo pač ne more odločati kar se tiče naših področij. In drugo je, moramo priti do konsenza na kakšen način bomo razdeljevali ta sredstva v prihodnje, glede na to, da ta trenutek ni jasnih kriterijev na podlagi katerih se lahko sredstva tudi dodelijo in pa rabijo. To želimo uskladiti z uporabniki, organizacijami in potem priti v Državni zbor s predlogom, ki bo dokaj usklajen. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin? Če ne… ja, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja. Vendarle vseeno še en komentar. Ob vsem razumevanju preden Vlada pošlje oziroma sprejme predlog zakona in ga pošlje v Državni zbor, poteka postopek medresorskega usklajevanja. Zato bi bilo dobro, da v bodoče se ne ukvarjamo s takimi predlogi za katere Vlada sama ve, da niso bili medresorsko usklajeni in seveda priporočam, da v nadaljevanju bolje premislite oziroma se bolje dogovorite in v Državni zbor pač pošiljate usklajene predloge.

Socialni demokrati (SD)
hvala.
Gospod Levanič.
Se popolnoma strinjamo s komentarjem. Želeli bi samo dodati, da pač tisti, ki dela, tudi dela včasih napake, in da ne želimo prihajati v Državni zbor z zakoni, ki bi kregali različne strani med seboj in zato ne vidimo problema s tem, da si vzamemo še en kratek določen čas in to skušamo čim bolj uskladiti in se pomiriti. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Predlagam, da preidemo na glasovanje. In sicer, da se ta točka umakne iz dnevnega reda današnje seje. Odpiram glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Potem pa bi vas želela obvestiti, da sem prejela tudi prošnjo ministrstva, da obrnemo obravnavo točk dnevnega reda, ker se v Sloveniji mudi delegacija evropske skupnosti in zato predlagam, da se kot 1. točko današnje seje uvrsti točko Zakona o inšpekciji dela. Kot 2. točko Zakona o inšpekciji dela, kot 2. točko pa Zakon o dvojnih invalidih.
Kdo temu nasprotuje? Če ne, potem ugotavljamo, da je sprejet tak dnevni red, seveda pot točko 3 je točka razno.
In prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – ZAKON O INŠPEKCIJI DELA. Prejeli ste gradivo zakona. Mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta in na klop ste prejeli tudi amandmaje k temu zakonu, ki so predvsem amandmaji oziroma izključno amandmaji… Niso še prejeli? Kaj pa zdaj s tem? Bodo še prinesli. Problem je namreč bil v tem, da je bilo usklajevanje okrog amandmajev otežkočeno zaradi naravne ujme in vremenskih razmer, tako da pač je bilo potrebno to gradivo pripraviti v bistvu kot amandmaje odbora.
Na sejo smo vabili kot sledi iz sklica. Zakon bomo obravnavali na podlagi 126. člena Poslovnika.
In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Najprej dajem besedo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da nam poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Izvolite gospod Levanič.
Hvala lepa za besedo še enkrat.
Zdaj, nov Zakon o inšpekciji dela je bil pripravljen res na podlagi ene resne analize izvajanje zakona o inšpekciji dela v preteklosti in pa analize njegovih določb, ki je bila v sodelovanju, se pravi, tako Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot inšpektorata pripravljena leta 2011 in posodobljena v letošnjem letu. Ta analiza je pokazala predvsem določene težave pri delovanju samega inšpektorata in zato smo skupaj z inšpektoratom pristopili k spremembi tega zakona in skušali pač prisluhniti do te mere, da smo odpravili določene pomanjkljivosti in omogočili, da bo delo bolj lažje teklo.
Najprej kar se tiče težav, ki so izhajale iz neusklajenosti Zakona o inšpekciji dela z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Tukaj sta oba zakona na primer za enak prekršek opredeljevala različne višine glob, razhajala pa sta se tudi pri nekaterih postopkovnih vprašanjih. Nadalje so bile tudi težave pri opredelitvi in razmejitvi pristojnosti inšpektorata na splošno in v razmerju do drugih institucij predvsem delovnega in socialnega sodišča. Govorimo predvsem o individualnih sporih glede obsega in obstoja pravic, prenehanja delovnega razmerja, itn. In tudi drugih inšpekcijskih služb, na primer podvajale so se pristojnosti inšpekcije za sistem javnih uslužbencev in na drugi strani inšpektorata. Na tretji strani smo potem ugotovili določena pomanjkanja ustreznih resursov za delo inšpektorjev in samega inšpektorata in skušali na ta način vpeljati eno novost v zakon, ki upam, da bo v nekih ugodnih razmerah v prihodnje omogočala inšpektorjem več dela na terenu in nekoga še zraven, ki se bo ukvarjal z različnimi administrativnimi zadevami, ker saj veste, veliko tudi anonimnih prijav, ki prihajajo na inšpektorat. Vse to morajo inšpektorji v bistvu pregledati, se z njimi ukvarjati in zato izgublja tisti dragocen čas, ki bi ga lahko porabili tudi na terenu.
Bistvene novosti tega zakona glede na to, da nekih novih vsebinskih dodatnih stvari res ne prinaša, ampak govori pač o neki tehnični dograditvi tega zakona, pa vseeno je fino povedati, da prihajamo do nekih treh rešitev, ki so korak naprej. Najprej je tripartitni svet inšpekcije dela, ki je sestavljen iz po dveh predstavnikov Vlade. Torej predstavnik ministrstva in inšpektorata, po dva predstavnika delodajalcev in dva predstavnika delojemalcev. Imenuje jih minister pristojen za delo, torej predstavniki socialnih partnerjev na predlog ekonomsko-socialnega sveta za obdobje petih let. Svet je predvsem posvetovalno telo oziroma strokovni organ ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki v bistvu spremlja tekoče izvajanje same zakonodaje na področju dela inšpektorata in tako v bistvu pomaga, da lahko opozori na določene anomalije ali pa odpravlja pomanjkljivosti. Uvaja se v zakonu nov institut strokovnega pomočnika, to je ravno tisto o čemer sem prej govoril, ki bo inšpektorja po našem mnenju razbremenil nekih administrativnih nalog. Na ta način optimiziral določeno delo, glede na to, da si želimo, da tisti del inšpektorjev, ki jih imamo, sicer premalo glede na pravne subjekte, da lahko svoje delo opravljajo na terenu.
In pa kot tretje, pristojnost za nadzor na zaposlovanje na črno se skladno s predlagano spremembo prenaša tudi na CURS, inšpektorat pa bo kljub temu ohranil možnost izdaje prepovedane odločbe v primerih, ko bo naletel na kršitev predpisov na tem področju, v nadaljevanju pa bo zadevo odstopil pristojnemu organu.
Po mnenju ministrstva gre za še en zakon v sklopu treh, ki smo ga pripravili tudi v samem delu inšpekcijskih služb, preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je prav tako v proceduri in Zakon o matični evidenci, ki je že bil sprejet na tak način v tem zadnjem zakonu, zaščitili tiste osnovne pravice delavcev, v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno uredili na novo globe in predvsem prešli v nek nov sistem o katerem bo seveda še debata, govorim o urejanju osebnega dopolnilnega dela. Pri tem inšpekcijskem delu pa prisluhnili predvsem potrebam inšpektorata in naredili korak naprej do te mere, ki bo po našem mnenju prinesla sigurno pozitivne spremembe v samem delu inšpektorata in inšpektorjev. Toliko mogoče za uvod. Sigurno pa več debate skozi posamezne člene. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Palhartinger? Izvolite, beseda je vaša.
Miroslava Palhartinger
Dober dan in hvala za besedo.
Naša služba je pripravila mnenje o predlogu Zakona o inšpekciji dela z vidika svojih poslovniško določenih nalog. Mnenja, ocenjujem, niti ni treba podrobneje povzemati, glede na to, da smo v naši službi seznanjeni z amandmaji oziroma predlogi za amandmaje odbora, ki naj bi v pomembnem delu naše pomisleke in pripombe odpravili.
Strnila bi jih le nekako v dva sklopa. Gre za pravno sistemske pomisleke in za pripombe pravno tehnične narave. Sicer pa menim, da bi bilo najbolj produktivno, da kjer bi imeli kakšna vprašanja oziroma določene pomisleke, da se v nadaljevanju še prijavim k besedi. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Dobili ste tudi mnenje Državnega sveta. Sprašujem predstavnika Državnega sveta, gospoda Horvata, če želi podati obrazložitev. Izvolite.
Gospod Horvat
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.
Tudi na Komisiji socialno varstvo, delo, zdravstvene invalide Državnega sveta smo predlog zakona obravnavali in ga, kot takega, tudi podrli.
Komisija je izrazila zadovoljstvo, da je v uvodnem delu predlogu zakona, kot ena od podlag za ugotovitev obstoječih problemov, navedeno tudi mnenje Državnega sveta, poročilo o delu inšpektorata za leto 2012. V slednjem je namreč Državni svet pozval k razmisleku o reorganizaciji celotnega sistema inšpekcijskih služb in opozoril na težave, s katerim se pri delu sooča inšpektorat. Komisija je s strani inšpektorata ponovno obveščena o tistih delih zakonodaje, kjer bi še vedno bile potrebne dodatne spremembe, kot na primer glede določbe o anonimnosti prijav, prav tako pa ponovno opozarja na obstoječi problem primanjkljaja kadrov na Inšpektoratu za delo in upa, da bodo predlagane zakonske rešitve v zvezi z uvedbo inštituta strokovnih pomočnikov dosegli svoj namen.
Komisija je bila seznanjena, da je bil predlog zakona usklajen s socialnimi partnerji in hkrati ugotavlja, da se v zadnjem času krepi sodelovanje med sindikati in inšpektorji s področja dela, kar je spodbudno in predstavlja dober korak naprej k še večji zaščiti pravic zaposlenih.
Komisija prav tako poudarja, da je treba zagotoviti, da bo zakon vsebinsko zaživel ter da zaradi pretiranega ukvarjanja z manjšimi administrativnimi kršitvami, večje nebi ostale neznane in nekaznovane, zato meni, da bi bilo na podlagi zakonskih določb dobro podati tudi neke splošne usmeritve delodajalcem glede pomembnosti posameznih zakonskih določb in s tem preprečiti nepotrebno in pretirano administriranje na področjih, kjer to ni potrebno.
Komisija je v svoji razpravi o predlogu izpostavila, po njenem mnenju, sporne določbe tretjega odstavka, 7. člena predloga zakona, na podlagi katerih naj poročila o delu inšpektorata nebi več obravnaval Državni zbor ampak Vlada Republike Slovenije, ki bi poročilo predložila tudi ekonomsko socialnemu svetu.
Kot je na komisiji pojasnil predstavnik predlagatelja, naj bi bil v zvezi z omenjenimi določbami že pripravljen amandma s katerim se bo pristojnost za obravnavo vrnila nazaj v Državni zbor, na tej podlagi pa se bo lahko, kot do sedaj, do njega lahko opredelil Državni svet. Komisija takšno odločitev o ohranitvi trenutno veljavne ureditve podpira. Menimo, da s tem ko bi obravnaval Državni zbor in Državni svet, lahko prišli do skupnih imenovalcev, skupnih točk, ki bi nadalje lahko tudi zakon dopolnjevali, morebiti vsebinsko in tudi iz človeške plati in bi to usklajevanje bilo zelo dobrodošlo, zato v imenu komisije predlagam, da v kolikor bo ta amandma vložen, da ga podprete.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Predlagam, da opravimo razpravo na podoben način, kot običajno. Razpravljamo o členih, potrdimo amandmaje na koncu pa glasujemo še o vseh členih skupaj. Se strinjate s takim načinom obravnave zakona? Če da, prehajamo k 1. členu odpiram razpravo o 1. členu in pa predlogu amandmaja k temu členu. Kdo želi besedo? Nihče? Lahko razumem, da se strinjate z besedilom amandmaja, ki je pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Torej predlagam, da glasujemo. Odpiram glasovanje.
Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k 2. Členu in amandmaju k 2. Členu. Tudi tukaj je amandma pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Želi kdo besedo? Nihče. Lahko glasujemo? Odpiram glasovanje.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Od 3. do 6. člena nimamo vloženih amandmajev? Želi kdo razpravljati o teh členih? Ne.
Če, ne prehajamo k 6. členu in amandmaju k 6. členu. Zopet je nastal na podlagi priporočila Sveta inšpekcije dela in pa sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe. Želi kdo besedo? Ne. Lahko glasujemo? Odpiram glasovanje.
Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Tudi k 7. členu imamo predložen amandma in sprašujem, če želi kdo besedo. Izvolite gospa Palhartinger.
Miroslava Palhartinger
Hvala.
Tukaj bi rada izpostavila samo ta drugi element predlagane rešitve, ki predvideva, da naj bi se poročilo pošiljalo tudi Državnemu zboru. Kar se tiče te rešitve seveda Zakonodajno-pravna služba nima zadržkov, bi pa opozorili na nepojasnjeno rešitev, ki se nanaša na skrajni trimesečni rok za predložitev tega poročila po obravnavi na Vladi. Zastavlja se vprašanje zakaj tako dolg rok. Upoštevaje dejstvo, da gre za poročilo inšpektorata in ne za poročilo Vlade. Menimo, da bi kazalo rešitev o tem segmentu vsaj dodatno pojasniti. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? Ja, gospod Peter Pogačar. Izvolite.
Peter Pogačar
Hvala lepa za besedo.
Trimesečni rok je potrebno razumeti kot skrajni rok za predložitev poročila. Hkrati je ta rok usklajen tudi z določilom v koliko časa mora Republika Slovenija posredovati letno poročilo mednarodni organizaciji dela in predhodno obravnava v Državnem zboru, tako da smo enostavno sledili trimesečnemu roku, kot skrajni rok za predložitev letnega poročila. Se pravi na eni strani mednarodni organizaciji dela in na drugi strani tudi Državnemu zboru.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ne. Lahko razumem, da glasujemo. Odpiram glasovanje o amandmaju k 7. členu. Glasovanje poteka.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
K 8. členu amandmaji niso bili podani. Želi kdo razpravljati o 8. členu? Ne. Če ne, prehajamo na 9. člen in amandma k 9. členu. Želi kdo razpravljati? Ne. Potem predlagam, da glasujemo. Odpiram glasovanje.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Od 9. Do 14. člena amandmaji niso bili vloženi. Želi kdo razpravljati o teh členih? Ne.
Če ne, prehajamo k 14. členu in amandmaju k 14. členu. Ja, izvolite.
Miroslava Palhartinger
Hvala. Če smem ponovno.
V zvezi s tem amandmajem ima naša služba pomislek v povezavi z rešitvijo, ki prednostno obravnava prijave inšpektoratu, veže na kriterij subjekta, ki je vlagatelj pritožbe. Menimo, da gre za pristop, ki je sporen z vidika načela enakosti. Hkrati tudi ugotavljamo, da iz obrazložitve amandmajev ničemer ni razvidno kateri so stvarni in v naravi stvari utemeljeni razlogi, ki bi upravičevali tovrstno razlikovanje med posameznimi subjekti. Tudi sicer ocenjujemo, da je tovrstno razlikovanje med njimi najverjetneje zelo težavno, če sploh mogoče utemeljiti. Hkrati tudi ugotavljamo zato, da bi, zato tudi ugotavljamo, da se izkazuje taka rešitev z vidika različne obravnave prijav inšpektoratu vprašljiva tako v razmerju med različnimi predlagatelji kot tudi v smislu nivoja zaščite pravic v okviru zavezancev se pravi delodajalcev kjer je sindikalna organiziranost pač dejstvo in zavezanci se pravi delodajalci kjer sindikata organiziranega ni. Namreč članstvo v sindikatu je prostovoljno in dejstvo je, da tudi ni vsepovsod organizirano. Toliko za enkrat. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Ja gospa Tomčeva, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa.
Pravzaprav ne bom ponavljala tistega kar je navedla predstavnica Zakonodajno-pravne službe ampak v poslanski skupini SDS imamo ravno te pomisleke. Zdi se nam nesprejemljivo, da se je med posameznimi prijavami dela razlika na podlagi tega kdo je prijavitelj in se s tem v boljši položaj postavlja tiste, ki so člani sindikata. Z vsem spoštovanjem do članstva v sindikatu vendarle takšno razlikovanje je povsem neutemeljeno. Posebej, če imamo v mislih to, da je inšpekcija dela v glavnem najbrž bo tudi v nadaljevanju tako preobremenjena in seveda ne more tekoče obravnavati vseh prijav, vseh zahtev. Torej bi na podlagi take določbe morda nekatere zahteve, ki so ravno tako utemeljene in ne vem zakaj ne bi bile pač doživele usodo, da bi čakale na vrstni red obravnave nesorazmerno dolgo. Iz tega razloga, ker menimo, da je treba enakopravno obravnavati vse prijave nasprotujemo, odločno nasprotujemo temu amandmaju in seveda prijavitelj ne sme biti odločujoč faktor pri tem kdaj se bo inšpekcija dela lotila nekega primera.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Gospod Zorko.
Andrej Zorko
Najlepša hvala predsedujoča in tudi lep pozdrav vsem prisotnim članicam in članom odbora ter ostalim.
Zdaj v zvezi s tem amandmajem in mnenjem Zakonodajno-pravne službe je treba v enem delu pritrditi temu mnenju in to je v mnenju to je, ko ta amandma govori o tem, da se prednostno obravnavajo prijave, ki vloži sindikat organiziran pri zavezancu. Bistveno bolje bi bila dikcija, ki ne bi posegala v sindikalno organiziranost, ki je nekaj popolnoma bom rekel svojega in kot takšnega zakonodajalec seveda ne more posegati v to, v to sindikalno organiziranost. Namreč treba vedeti, da zavezanec je po določbah tega zakona delodajalec, če smem reči po domače. Ali bo imel posamezen sindikat organizacijsko obliko pri posameznem delodajalcu ali ne je to njegova prosta odločitev kajti prepisovanje bi pomenilo nedopusten poseg v svobodo sindikalnega delovanja, v svobodo sindikalnega gibanja. To je bila kar se tega tiče bistveno boljša dikcija, ki bi se nanašala recimo na člane, ki so recimo pri zavezancu ne pa to je na sindikat, ki je organiziran kajti to kaže že na samo organizacijsko obliko kot predpogoj. To je prvo.
Drugo kar je treba reči je meni je žal bom rekel, da strinjam se z navedbami ministrstva državnega sekretarja gospodar Levaniča, ko je dejal, da zakon žal mogoče ne prinaša novih vsebinskih vsebin ali pa sprememb ampak predvsem tehnične, ki pa seveda znajo v nekaterem delu pospešiti delovanje inšpektorata. Žal mi je zaradi tega, kajti več kot očitno je, da nasprotovanje tovrstnemu amandmaju. Torej, ki bi ne bom rekel favoriziral ampak dal določeno večjo težo prijavi to je kadar to prijavi sindikat, prijava kršitve seveda pomeni dejansko nepriznavanje vloge socialnih partnerjev v boju proti kršitvam delovnih razmerij. Večinoma vsi mednarodni dokumenti sprejeti v zadnjih dveh letih pa, če citiram zadnjega govorim o dokumentu iz leta 14. 1. 2014 o resoluciji evropskega parlamenta, ki med drugim izrecno navaja, da Evropski parlament opozarja, da imajo socialni partnerji osebno vlogo. To je tudi pri oblikovanju načrta za nacionalne inšpekcije dela in pri opravljanju dela inšpekcije same kot take. Jaz bi opozoril še eno zadevo na en primer ali pa na dva primera iz prakse. In sicer naša območna organizacija, ki je seveda vložila prijavo, je vložila prijavo na pristojni inšpekcijski organ 13. 10. 2010. Vložila je prijavo zaradi nespoštovanja počitkov in pa odmorov med delovnim časom, se pravi gre za kršitve določb takratnega 155. in 156. člena zakona. 30. 9. 2013 se pravi 3 leta kasneje smo dobili obvestilo inšpektorata, jaz ga imam pred seboj, da je opravil inšpekcijski nadzor 3 leta so se množici delavk in delavcev godile kršitve delovno pravne zakonodaje in s tem temeljnih pravic. Tudi takšen primer je recimo iz leta 2013 in sicer 22. 7. 2013 smo na to območno enoto inšpektorata za delo vložili prijavo zaradi nadurnega dela in pa kršitev pravic glede nočnega dela. 4 mesece kasneje smo dobili obvestilo, da še ni opravljen pregled kar pomeni, da so kršitve opravljajo še dalje in, da delodajalec ne samo, da ni kaznovan niti sploh ni bil opozorjen na to, da dela kršitve ali pa jih počne zavestno. In ugoditev torej temu členu s čimer opozarjam torej za spremembo, ki ne posega v organiziranost in pa svobodo delovanja sindikate, ki je zakonsko določena bi pomenilo torej, da tudi sistem zakona daje posebna teža nekaterim kršitvam. Kajti ne pozabi, da ta amandma ne pomeni vse kršitve in za vsakega. Določena sta dva pogoja, eden je, da gre za večje število kršitev oziroma za delavce, veliko število delavce in drugo je, da gre za kršitve iz 19. člena. Jaz bi na tem mestu opozoril še na eno zadevo. Sindikat nikoli in nikdar ne vlada prijav torej takrat kadar meni, da se zadeve ne dajo rešiti drugače. Dajo se rešiti ampak takrat, ko resnično več ni druge možnosti. In mi smo že tudi tekom samega nastajanja zakona predlagali rok 60 dni. Torej, da bi se odločili v primeru torej, ko bi sindikat podal prijavo, da bi se morala odločba izdati ali pa vsaj ukrep izdati v roku 60 dni od dneva prejema prijave ali pa vsaj obvestiti prijavitelja zakaj temu ni tako.
Naj povem recimo, da po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru in pa o inšpekciji dela sindikat nima, ni stranka v postopku, ni stranka v postopku kar pomeni torej, da tudi ne more biti obveščen in, da je dobra volja inšpektorja ali so obveščeni ali ne kot prijavitelji. V Avstriji kot primer naj povem je avtomatsko dobi sindikat odločbo inšpektorata za delo o tem kaj inšpektor za delo tudi ugotovil, celo še več lahko sta tako predstavnik delodajalcev kot tudi predstavnik sindikata prisotna pri inšpekcijskem pregledu. Pri nas kot kaže torej temu žal, žal bom rekel tekom dela delovne skupine to ni bilo moč doseči. Zato se to tudi ne drži navedba predstavnika Državnega sveta, da je zakon bil sprejet s soglasjem. Ekonomsko socialni svet je sprejel sklep, da se je seznanil z zakonom to je velika razlika od soglasja, soglasje je bilo sprejeto na isti seji glede Zakona o preprečevanju dela in pa zaposlovanja na črno, ne pa glede Zakona o inšpekciji dela. Zato Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira ta amandma, namen tega amandmaja bom rekel namen tega amandmaja podpiramo seveda torej z modifikacijo. Torej predvsem torej, da ne posega v svobodo sindikalnega delovanja na eni strani po drugi strani pa tudi torej, da bi s predlogom, da bi se določil rok v katerem bi lahko ali pa morala inšpekcija izdati odločbo, da se ne čaka 3 leta, da s ene čaka več kot 4 mesece to kar je sedaj praksa. To ni krivda bom rekel organizacije dela inšpektorjev. To je enostavno posledica kadrov, ki jih inšpekcija ima. Treba vedeti, da kadri na inšpekciji se iz leta v leto nižajo, če povem samo kot primerjavo je število inšpektorjev je v letu 2011 bilo jih 88, v letu 2012 decembra jih je bilo samo še 81. Število pravnih subjektov katere so mogli pregledati se je povečalo zaradi varčevalnih ukrepov in inšpekciji za delo bilo odtegnjenih več kot 300.000 evrov na letni ravni manj. In še nekaj bi želel povedati, število kršitev se je pa povečala. Na področju plač se je število kršitev v obdobju 2008, 2012 povečalo za več kot 4 krat. Med tem, ko pa za ostale kršitve so se pa povečale za več kot 52% to kaže torej, da je pomanjkljivost sistema inšpekcijskega inšpekcije za delo očitna. In ne vidim nikakršnih razlogov glede diskriminatornosti, če prijavo vloži sindikat. Prej bi rekel, da to pomeni, da država ne priznava socialnim partnerjem posebne vloge pri varstvu pravic, temeljnih pravic delavk in delavcev pri tem. Govorimo o množičnih kršitvah, ne govorimo o kršitvah individualnih ampak pogoja, ki sta zapisana ne pomenita vse kršitve, pomenita torej tisto dejansko množične in najhujše. Razen, če bomo še naprej dovoljevali v tej državi, da bomo dopuščali, da delodajalec krši pravilo o delovnem času še več kot 3 leta več kot 4 mesece pa sem dal samo lahko dam 2 dejavnosti. …/nerazumljivo/… dejavnost še prevozništva je teh kršitev bistveno več in prav tako. Toliko v uvodu. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Gospod Frangež, bomo šli po vrsti.

Socialni demokrati (SD)
Zgodovinski razvoj delavskih pravic se je začel s tem, ko so se delavci samoorganizirali in na kolektiven način začeli z bojem za zaščito njihovih pravic. To zgodovinsko okoliščino, ki je veljala pred 150 leti enako kot velja danes je potrebno upoštevati sedaj, ko obravnavno ta amandma. Socialni demokrati smo zavezniki sindikalnega organiziranja delavcev, ker verjamemo, da je združevanje delavcev najboljši način za učinkovito zaščito njihovih pravic. Učinkovita zaščita njihovih pravic pa seveda pomeni tudi učinkovito prenehanje kršitev. Jaz bi želel poudariti v dvomih o diskriminatornosti predlagane določbe, da so, da je tukaj subjektivna legitimiteta določena za stvarno, kumulativno stvarno. Torej, da gre za najprej primere za katere se lahko izda prepovedna določba iz 19. člena, se pravi za neposredno nevarnost, za življenje delavcev, za omogočanje dela tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi, ki ureja v zaposlovanje tujcev, če je delodajalec ali uporabnik h kateremu so napoteni oziroma posredovani delavci pa je ta omogočal delo delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo trg dela, če gre za zaposlitve na črno, če gre za delo otrok mlajših od 15 let in, če gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Znotraj tega posebej za položaj ekonomsko odvisnih oseb kot smo jih z zakonom njihov položaj že uredili. Pri tem se mi zdi ob tem pa seveda, da se kršitev predpisov nanaša na večje število delavcev. In tukaj želim poudariti, da je moje iskreno prepričanje, da bodo takšni delavci ustrezno organizirani in povezani sindikat bistveno prej in bistveno učinkoviteje z ustrezno preverbo kršitve. Z prijavo, ki bo torej že kvalificirana, ker jo bo na mestni točki že preveril sindikat s svojim strokovnim znanjem, s svojimi strokovnimi izkušnjami in kot tako kot kvalificirano prijavo podal tudi inšpektorju oziroma inšpektoratu.
Zaradi tega tukaj ne vidim ne dvoma o diskriminaciji pač pa zgolj način, da država podpre sindikalno organiziranje zaposlenih in jim kot tiste, ki so najbolj poklicani pravzaprav, da na ustrezen način zaščitijo pravice zaposlenih prizna mesto v postopku ugotavljanja kršitev in zagotavljanja pravic kot jim po mojem trdnem prepričanju pripada. Zato bom ta amandma podprl, dopuščam pa možnost, da ga dopolnimo na način, da presežemo dilemo ali gre za sindikat organiziran pri posameznemu delodajalcu ali na drugačen način organizirane zaposlene. Kajti v členu kot je napisan sedaj vidim majhno nevarnost dvojnega tolmačenja namreč nevarnost, da bi imeli 2 podjetja v enem je sindikat organiziran, v drugem sindikat ni organiziran in bi pravzaprav v primeru podjetja v katerem sindikat ni organiziran pa gre prav tako za kršitve večjega števila delavcev ali za primere za katere se izdaja prepovedna določba iz 19. člena prišlo do neenake obravnave. Zgolj v tem primeru vidim težavo potencialne diskriminacije, ki pa se jo da rešiti z enostavnim dostavkom, če je tak sindikat pri delodajalcu organiziran. Hvala lepa, da ste poslušali mojo razpravo.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Gospa Tavševa.
Barbara Žgajnar Tavš
Hvala lepa za besedo, predsednica. Tudi v mojem imenu en lep pozdrav.
Jaz v prvi vrsti ne želim, da bi ob tem členu prišlo do razprave in, da bi se delili na tiste, ki podpiramo ali pa tiste, ki ne podpiramo sindikatov oziroma združevanje delavcev v sindikat bog ne daj in tovrstne zaščite, ki jaz verjamem, da je vsakemu neveščemu delavcu tovrstnih postopkov absolutno dobrodošla. Pa vendarle mnenja Zakonodajno-pravne službe ni zanemarljivo in jaz verjamem, da lahko v tem trenutku najdemo eno najbolj optimalno pot iz nedvomno zagate, ki je nastala ali pa iz opozoril, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba in, ki lahko nakazujejo na neke vrste. Pa bom rekla morebiti tudi pozitivno diskriminacijo v tem smislu ampak, če mi dovolite tudi razprave danes so šle nekako v smer oziroma pokazale, da pravzaprav težko rečemo, da v primeru, ko sindikat ne bo zapisan v amandmaju se pravi v sprejetem členu oziroma, ko bo, če bo amandma sprejet kakršenkoli pač bo. Praktično ne bo bistvenih sprememb oziroma sploh sprememb kolikor razumem glede na to, da sta v tem amandmaju podana dva ključna razloga, ki morata biti izpolnjena v vsakem primeru. Se pravi v primeru, ko imamo sindikat pri nekem delodajalcu in v primeru, ko sindikata pri delodajalcu ni. Se pravi v obeh primerih morata biti izpolnjena dva ključna pogoja, da se lahko zadeva obravnava prednostno. Tako, da jaz mogoče bi podala v imenu, če se strinjate tudi koalicije amandma na amandma, da odpravimo tovrstno dilemo, ki je zdaj nastala s tem predlogom amandmaja. Kar pomeni, da, če mi dovolite bom ustno podala pa se lahko potem tudi naknadno pisno poda in vas prosim tudi, da se opredelite do tega predloga. Se pravi, da se v obstoječem amandmaju za vejico, se pravi za besedo prijavi oziroma vejico, ki jih vloži sindikat vejico organiziran pri zavezancu ta del briše. Se pravi, ki jih vloži sindikat organiziran pri zavezancu ta del se briše in se potem amandma bere v popolnosti tako oziroma prebrala bom samo ta prvi stavek. Inšpektorat prednostno obravnava prijave v primerih, ko iz prijave nedvoumno izhaja verjetnost in potem so našteti tisti pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se zadeva lahko obravnava prednostno.
Jaz misli, da absolutno ne zmanjšujemo vloge sindikata še manj nekega združevanja, ker mora biti izpolnjenj tudi ta pogoj množičnosti pri kršitvi delovno pravne zakonodaje. Tako, da mogoče v razmislek tak predlog in seveda prosim tudi, da se opredelite do njega.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Gospa Trčkova.
Gospa Trček
Gospa predsednica, poslanci ostali prisotni najlepša hvala.
Sama bi morala res v bistvu se nekako strinjati s tako dikcijo, ko je gospa Tavš zdaj izpostavila. Namreč nas skrbi tudi to kar je gospod Zorko izpostavil. Ob obravnavi poročila, ki smo ga imeli na odboru za leto 2012 smo se veliko pogovarjali o tem koliko dejansko imamo subjektov in koliko imamo inšpektorjev. Koliko smo na inšpektoratu sploh sposobni narediti, moram povedati, da se je stanje v letu 2013 zelo, zelo poslabšalo. Ugotavljamo namreč, da smo dobili na inšpektoratu samo v letu 2013 50% več prijav kot v letu 2012 in iz tega razloga se nam seveda lahko tudi zgodi, da kakšne prijave ne moremo obravnavati pravočasno. Kljub temu mogoče bi povedala še to, da število subjektov, pravnih subjektov iz tiste famozne številke 192.000 naraslo na 193.412 poslovnih subjektov. Se pravi se ta delitev na posameznega inšpektorja samo to razmerje samo zaostruje in v vsakem primeru bi želela poudariti, da se tak zakon kot je pred nami vsekakor daje neke možnosti tudi inšpektoratu, da bi mogoče postali s pomočjo strokovnega pomočnika vseeno bolj uspešni pri opravljanju svojega dela. Ne bolj uspešni kot tako ampak dejansko še bolj učinkoviti kot smo zdaj. V letu 2013 smo namreč opravili skupaj 81 inšpektorjev je opravilo 18.546 pregledov. Ugotovili 27.767 kršitev in izrekli 12.026 ukrepov. Se vidi, da smo bili bolj učinkoviti kot v letu 2012 glede na poročilo, ki smo ga obravnavali izrekli še več ukrepov ampak še vedno nismo dovolj hitri v vseh zadevah. Jaz bi absolutno podprla to, da se pač te dve alineji, ki sta v tem amandmaju navedeni prednostno obravnavata samo v opravičili mislim samo v pojasnilo bi želela pa dodatno povedati tudi to, da ima inšpektorat navodilo sprejeto v katerem sta te dve alineji že opredeljeni kot prednosti in se tega tudi držimo. Kadarkoli dobimo prijavo večjega števila delavcev kolikor hitro se, da zadevo obravnavamo. Prav tako v drugi alineji mogoče samo toliko še moram povedati, da sem se v zadnjih mesecih res močno prizadevala, da sem veliko sodelovala s sindikati z vsemi sindikati. Imela sem z 8 v bistvu sindikati srečanja in z vsemi smo se dogovorili, da v kolikor dobimo v bistvu neko rečemo prijavo sindikalno organizacije potem to prijavo obravnavamo v vsakem primeru prednostno. Če se le, da poizkušamo zadeve urediti na ta način. Zato se mi zdi takšna ureditev pač ustrezna. Najlepša hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Gospod Horvat.
Gospod Horvat
Gospa predsednica, hvala za besedo. Jaz bi samo gospodu Zorku pojasnil, da Komisija Državnega sveta je bila seznanjena, da je bil predlog zakona usklajevan. Nikoli nisem poudaril, da je bil usklajen. Samo toliko, usklajevan s socialnimi partnerji in smo ugotavljali, da je sodelovanje med sindikati in inšpektoratom boljše in želimo, da je še vnaprej, da se še krepi, predvsem v smislu zavarovanja zaščit pravic zaposlenih. V tem smislu smo debatirali in tako smo tudi razumeli izvajanje tako pripadnikov sindikata, ki so na naši komisiji, kot tudi inšpektorata za delo. Tako, da bi še rad enkrat poudaril, da je bil usklajevan, ne pa usklajen. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Morda bi vendarle glede na razpravo, bomo šli po vrsti, ki je bil podan tukaj, ob predlogu, ki ga je podala kolegica Tavševa, jaz sicer vem in vam verjamem, gospa inšpektorica, da temu je tako. Pa vendarle, da bi morda napisali še tretji odstavek, v katerega bi zapisali takšno dikcijo. V primeru iz drugega odstavka 14. člena mora pristojni inšpektor ukrepe, kot jih določa ta zakon izdati najkasneje od dneva prejema prijave ali pa, to se mi zdi pomembno, vlagatelja prijave obvestiti o razlogih zaradi katerih teh ukrepov ni moč sprejeti. Skratka, da ta komunikacija, da ne prihaja do teh treh let. To se bi mi zdel neke vrste kompromis in seveda napovedni stavek tega 14. člena oziroma amandmaja k temu členu bi se spremenil v 14. členu, se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita. Jaz to dajem v razpravo, pa da se posamezni kolegi opredelijo do tega. Sedaj pa predajam besedo gospodu Vizjaku.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Saj s tem, kar je bilo pravzaprav povedano kot predlog, jaz ne vem koalicija ali gospe Žgajner Tavš, ker vidim, da je zdaj že drugi predlog, pa ne vem zdaj, kateri je koalicijski, ker sta od dveh predstavnikov koalicije bila dva različna predloga. Bi povedal, da nas v Sloveniji tepe pogosto tudi prenormiranost. Mi bi radi zapisali vse živo v predpise notri, naj se najde, čeprav je povsem nepotrebno. Pa vam bom prebral konkretno, zakaj je to takšen predlog, ki ga je gospa Barbara Žgajner Tavš zapisala nepotreben. Ker je že doslej zapisan. Namreč, v obrazložitvi tega zakona konkretno pri načelih pod točko 2.2. piše, da so inšpektorji seveda dožni opravljati naloge tudi v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, tako imenovanim ZIN-om. In tukaj zelo jasno piše, inšpektorji so v skladu z ZIN dolžni opravljati naloge in izvrševati dana pooblastila po načelu sorazmernosti, pri izbiri ukrepov pa upoštevati težo kršitve. To se pravi, to je že zapisano. Glejte, teža kršitve je seveda tudi množičnost kršitve. Če se ena stvar krši pri desetih ljudeh ali pa pri enem je to seveda in jaz sem tudi bil inšpektor za delo včasih, pravzaprav sem bil pet let. In sem to delal, kar vi zdaj predpisujete, da nekdo drug dela. In točno vem, da je vsak inšpektor v tej državi toliko pri zdravi pameti, če bo imel pet prijav in bo en prijavljal tam, da se grobo krši skupinsko pravico delavcev in po drugi strani seveda neka parcialne prijave posameznih primerih, da bo šel prednostno obravnavati to, kjer se ali množično ali je težja kršitev huda. In to zapisati zdaj. Veste, če bomo tako delali, boste alinejo sigurno spustili, ki je tudi pomembna, ne samo množičnost, pa ne samo ta člen mogoče kateri drug člen. Zato jaz mislim, da v skladu z načelom sorazmernosti in ne nazadnje tudi z nekimi jasnimi pristopi pri delu, ki jih urejajo potem tudi podzakonski akti in ne nazadnje tudi navodila je več kot jasno, da je to poglavitna naloga. Ampak jaz mislim, da se sindikat s takim amandmajem, pravzaprav, da ne zadene tistega cilja, ki je bil v sindikatu v interesu. Jaz imam s te predlogom sindikata nekaj vprašanj oziroma nekaj pomislekov. Zakaj ne bi enako težo, kot recimo prijavam sindikata dajali prijavi varuha človekovih pravic ali pa prijavam drugih inšpekcijskih služb, na primer, da imamo tržno inšpekcijo ali inšpekcijo, zdaj bomo imeli finančno ali kakšno, ko bomo imeli davčno skupaj v finančnem uradu. Jaz bi takim prijavam tudi dal visoko prioriteto obravnave. Zato menim, da je bolje iti na neko sorazmernost, ki je pa že zajeta kot na tega od kod pride prijave. To se pravi, iz katerega naslova. Se strinjam, tukaj je zelo težko utemeljiti, ker če vi delate to selekcijo, morate utemeljiti, zakaj je selekcija. Je zelo težko utemeljiti, zakaj to selekcijo narediti. Vidim pa pravzaprav tudi en konflikt interesov lahko pri tem, da bi imel sindikat tukaj ekskluzivo. Sindikat je v podjetjih zelo pomemben, takrat, ko se sestavljajo podjetniške kolektivne pogodbe, skratka, ko se govori o plačilu za opravljeno delo, o pogojih dela, o marsičem pri delodajalcu. Veste, če ima ta sindikat hkrati tudi palico zoper delodajalca, da ga lahko prijavi in da potem mora ta inšpektor prileteti v firmo ob vsaki taki prijavi prednostno, ne vem, če je to ravno najbolje za socialni dialog v okviru firme. Ne vem, če je to najbolje. Jaz mislim, da je to tudi za sindikat slabo. Namreč normalnemu delodajalcu je v interesu, da ima v podjetju pa tudi širše delujoč, korektno delujoč sindikat. Jaz poznam kar veliko normalnih firm v tej državi. Pa so zelo zanimivo podvržene razno raznim tudi mednarodnim konkurenčnim pritiskom, ena tipičnih primerov je, jaz ga bom za nalašč imenoval, ker sem bil pozitivno presenečen je Revoz. Revoz, na fazi Revoza, na podjetniški ravni in ravni med delodajalci, po moji oceni, vsaj kolikor vsem, vsaj iz lastnih izkušenj je dobro sodelovanje in podjetju je v interesu, da ima dobro delujoč sindikat. Ne mi pa v interesu, da ima, kako bi rekel pristranski, ne nazadnje tudi takšne zoper malo velikimi očmi ljudi, ki zahtevajo in se zavzemajo za kolektivne pravice. In se kaj hitro lahko to zlorabi, če se daje enemu ali drugemu prevelika moč in pooblastilo.
Zato, saj pravim, jaz tudi s tem vidim neko možnost oziroma neko dodatno bojazen, da bodo delodajalci še več storili, da ne bo organiziranega sindikata pri delodajalcu. Še več, si mislijo, glejte, enega prijavitelja prednostnega imamo manj. To se pravi, ne vem, zakaj bi potem bilo v interesu še delodajalcu imeti sindikat, če ima neko eksluzivno palico ta isti sindikat v tem podjetju. Tako, da jaz mislim, da to ni takšna močna pooblastila ali pa ne bi rekel neka pristojna ali neka vloga, da je lahko tudi za sam sindikat škodljiva. Ne nazadnje se lahko celo pojavi kakšen predstavnik sindikata v podjetju, ki ni najbolj po godu tudi sindikalni centrali in dela večjo škodo sindikatu tudi s takimi prijavami kot je treba, vse to je treba gledati, ker se individualizira lahko potem ta reč.
Kar pa se tiče samega pristopa pa menim, da bi bilo veliko bolj pametno razmisliti in to sem tudi vedno osebo zagovarjal, da bi imel sindikat bistveno večjo vlogo pri preventivi, to se pravi pri odkrivanju in nekem preprečevanju teh negativnih pojavov pri delodajalcih v neki fazi odnosa do delodajalca samega brez nekega inšpektorja. Seveda potem, če pa to ne zaleže, je še prijava. OK. Ampak se mi zdi ta neka preventivna vloga, to se pravi, ko sindikat ugotovi, da se nekatere stvari pri delodajalcu kršijo, da ima recimo bolj učinkovit inštrumentarij, da pride do odprave tega, še preden posreduje nadzorna inšpekcija ali kdorkoli, to se mi zdi pa tisto pravo, ker s tem bi se tudi po mojem odpravljalo to število, ogromno število prijav, ker bi nekatere zadeve že v predfazi rešili. To se mi zdi, da bi pa bilo za razmisliti, kje povečati vlogo sindikata kot nekega preventivnega preprečevalca ali pa ne nazadnje tudi odpravljavca kršitev, ki se lahko pri konkretnem delodajalcu dodajajo ker roko na srce v številnih firmah so organizirani sindikati teh sindikalnih predstavnikov po firmah je nekaj desetkrat več če ne stokrat več, kot je inšpektorjev in bi lahko učinkoviteje z nekim kako bi rekel naborom ustreznih inštrumentov preprečevali in odpravljali kršitve kot pa samo to, da prijavijo inšpekciji in jaz mislim, da bi v tej smeri bolj morali iskati rešitev kot pa v tej ekskluzivni pravici sindikatov. No pa me zanima čisto s strani sindikata, ali še ocenjujejo, da ima smisel potem takšen bi rekel popravljen, ki je moji oceni tudi nepotreben amandma, kot ja je predlagala gospa poslanka barbara Žgajner Tavš.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa no besedo ima tako ali tako gospod Zorko, izvolite.
Andrej Zorko
Najlepša hvala predsedujoči. Jaz sem vesel, da se je debata ob tem členu razvila. Namreč mogoče je treba odgovoriti na eno zadevo. Meni je žal, da je gospod Vizjak zamudil na začetek, kajti potem bi v tisti debati na začetku slišal debato v zvezi s tako oblikovanim amandmajem in posegom s svobodo delovanja sindikata. Namreč treba je jasno povedati, ali bo sindikat organiziran pri delodajalcu ali ne je prosta odločitev posameznega sindikata. Mi imamo danes primere vedno večje, ko se delavci enostavno bojijo povedati delodajalcu, da so člani sindikata in seveda kaj šele, da bi bilo to kot pravna oseba recimo organiziran pri delodajalcu. Zato je število torej teh sindikatov, ki so organizirani pri delodajalci seveda pada in prepričan sem, da tako oblikovan amandma, ki je, ki govori, da to lahko vlaga samo sindikat, ki je organiziran pri delodajalcu, dejansko torej pomeni poseg lahko se tudi smatra v svobodo sindikalnega delovanja. Člen, ki bi kdo lahko vlaga te prijave ko sem jaz predlagal je pa skladen z zakonom o reprezentativnosti sindikatov. V celoti. Zdaj to je prvo. Druga, kar je treba reči, tukaj ne gre za ekskluzivno pravico sindikata. Ne gre. Tukaj gre za prednostno obravnavo prijav. Prijav, ki so strukturirane, prijav, ki lahko in tudi morajo vsebovati vse elemente, ki lahko inšpektorju omogočajo hitrejše reševanje, hitrejši izrek, bom rekel, bodisi sankcij bodisi ugotovitev torej, da kršitev recimo ne obstaja. Eden izmed večjih problemov in tudi to, kar je gospa Trčkova dejala, je število nestrukturiranih prijav. Prijav, ki so pomanjkljive in teh prijav je več. S tako oblikovani bom rekel predlogom, ki gre v smeri in namen tega amandmaja ni vrsti red obravnav, namen tega amandmaja je seveda nekaj drugega. Zato se jaz s predlogom gospe Žgajner Tavš nikakor ne morem strinjati in ga tudi osebno ne podpiram. Vendar pa je treba reči, da sindikat lahko ima in tudi mora imeti vlogo, ki je posebna. Zato tukaj ni govora o kakršnikoli diskriminaciji, ker če bi bilo govora o diskriminaciji bi bilo tudi o nekaterih drugih ureditvah govora o diskriminaciji pa tega položaja bom rekel ni. Gre za to, ali se prizna enemu izmed socialnih partnerjev neko vlogo v tej družbi ali ne. To je vprašanje in ali se lahko, bom rekel, s to dikcijo, z dodatnim torej kot sem omenil zmanjša število nestrukturiranih prijav na Inšpektorat za delo, ki zelo obremenjujejo samo inšpekcijo. Veste, ko govorimo o normalnih delodajalcih, o 193 tisočih, koliko je normalnih danes v Sloveniji, mogoče sto, dvesto delodajalcev, ostali bolj ali manj, to je bodisi ne želijo imeti organiziranega sindikata, ne želijo članstva v sindikatu svojih zaposlenih, bom rekel, ali pa na takšen ali drugačen načini izigravajo zakonske določbe. To je to, zato je so besede gospoda Vizjaka seveda lepe in se z njimi lahko strinjam, če bi družba delovala v nekem normalnem kontekstu. Predloge torej, ki jih je sam izrekel v zvezi z vlogo sindikata, torej pri zaščiti pravic delavca, seveda je to tudi naša želja. Govori o neki fazi mediacije recimo in podobno, ampak to žal tekom dela delovne skupine to ni bilo sprejeto, torej to načelo in smo pač rekli v redu, gremo pač naprej brez tega. Zato ker inšpekcija ima težave na terenu in potrebuje zakon, to kar je tudi gospa Trčkova dejala, tudi skozi strokovne pomočnike in podobno, torej ki lahko zmanjšajo število ali pa pospešijo recimo reševanje nekaterih zadev. Vendar gre se sam za to torej, da lahko naredimo še korak naprej in to je, da naši bom rekel profesionalci ne samo sindikalni zaupniki v podjetjih ali pa predsednikov sindikatov vlagajo prijave. Verjemite mi, da se ljudje, ki so zaposleni pri delodajalcu, bojijo vložiti prijavo. Zato ker prijavo je treba seveda podpisati. Anonimne prijave so v neki drugi fazi ali pa so drugače obravnavane. In prav je, da se bom rekel naši profesionalci, ki so plačani iz članarine tudi izpostavljajo. Precej bolj, kot pa bom rekel predsedniki sindikata ali pa sindikalni zaupniki, ki so tudi ekonomsko odvisni od sindikata, od delodajalca. Gre se samo za to torej, da namen tega je drugačen, kot pa je gospa Žgajner Tavš tudi dejala. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospod Frangež.

Socialni demokrati (SD)
Nekaj mesecev nazaj smo imeli sejo tega odbora v prostorih Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Če se jaz prav spomnim je bil ta predlog takrat pravzaprav s strani sindikatov tudi predstavljen. Se ne spomnim, da bi takrat v razpravi kdorkoli te možnosti sindikatov nasprotoval. Drugič. Jaz ne soglašam z oceno gospoda Zorka, da imamo zolj procent ali dva takih delodajalcev, ki spoštujejo svoje obveze. Mislim, da jih je vendarle bistveno, bistveno več. Upam si pa trditi, gospod Vizjak, da pri temu, čemur ste vi rekli normalen delodajalec, pravzaprav ni problema. Da se delodajalec, ki se zaveda pomena zadovoljnih zaposlenih, spoštovanja njihovih pravic, njihovega upoštevanja in vključevanja v procese, tudi odločanja v podjetju, tudi zaveda pomena spoštovanja obveznosti, ki jih ima kot delodajalec do svojih zaposlenih po zakonodaji. Težava je drugje. Težava je tam, kjer takšnega razumevanja ni in kjer lahko danes v Sloveniji 21. stoletja govorimo o klasičnem izkoriščanju zaposlenih. Teh primerov je žal preveč in še posebej v teh najtežjih primerih, še posebej v tej najtežjih primerih, je potrebno zagotoviti mehanizme učinkovite zaščite pravic zaposlenih. In končno. Glavna. Prosim gospod Vizjak? No, potem pa počakajte. Glavna inšpektorica za delo je prej dejala, da pravzaprav v praksi načelo, ki ga skušamo vpisati v zakon s tem amandmaje, že uresničujejo. Da je to danes dogovor med njo in sindikati. Da torej vsako prijavo sindikata obravnavajo z največjo resnostjo in jo skušajo tudi prednostno reševati in potem takem vas jaz vprašam, kje je problem, da to načelo, ki je danes plod dobre volje in zavedanja Nataše Trček, da je takšen pristop potreben pri odpravljanju, ugotavljanju in sankcioniranju kršitev delovno pravne zakonodaje povzdignemo na ustrezno normativno raven zakona. Kje je težava? Še enkrat naj ponovim, da sem trdno prepričan, da je kolektivna zaščita pravic boljša od individualne pravice tudi zaradi tega, ker se organizirani delavci skupaj zoperstavijo kršitvi in so lahko na ta način prvič bistveno bolj zaščiteno pred potencialnimi ekonomskimi in socialnimi posledicami izpostavljanja in opozarjanja na kršitev, kot tudi zaradi strokovnosti priprave prijave in ne nazadnje tudi zagona in ambicije organiziranega sindikata da z opozarjanjem odpravi kršitev. Jaz bi želel poudariti, da če kaj, je vloga sindikata prav to. In zdi se mi nujno, da to vlogo s tem zakonom tudi priznamo in jo kot prednostno obravnavamo.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospod Vizjak ima repliko.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja ker sem bil omenjen pa bi retorično se vprašal. Zakaj pa se prednostno ne bi obravnavale prijave varuha človekovih pravic. Recimo varuha človekovih pravic. V čem je varuh manj vreden od recimo sindikata in tako naprej. Vas to sprašujem. Retorično seveda. Zdaj tu je bilo pravzaprav omenjeno nekaj tako bi rekel kontradiktornih stvari. Amandma se nanaša na prijave sindikata organiziranega pri delodajalcu konkretnem. Prej smo slišali, da je teh nekaj, ne vem da teh ni niti toliko. Vi ste govorili o najhujših kršitvah, pri najhujših kršitvah sindikata ni pri delodajalcu in se ta amandma sploh na to ne nanaša. Ta amandma se ne nanaša na primere, kjer sindikat ni organiziran pri zavezancu. Zato seveda jaz verjamem, da tam, kjer je sindikat organiziran, je prišlo že do neke stopnje sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Zdaj to je ena stvar. Druga stvar je zakaj je v tem času relativno več prijav ali pa jih je vsaj več. To je tudi povezano ali pa zelo povezano z neuravnoteženim trgom dela. Če je a veste ponudba delavcev za eno delovno mesto ogromna, skratka, da je ponudba večja od povpraševanja, je seveda potem tudi pravic za tiste zaposlene manj ali se pa bolj kršijo. To je vsakemu, ki zna malo razmišljati, jasno. Zato bi jaz pričakoval od koalicije in od gospoda Frangeža, da se več ukvarja s tem, kako ustvariti večji balans na trgu dela, kako ustvariti več delovnih mest, da bodo ljudje imeli kaj delati in bo zaradi tega tudi kršitev manj. To je sistemski ukrep za zniževanje kršitev pravic delavcev. To, da je da lahko tudi izbirajo delodajalca in službo in gredo tam, kjer je tega manj. Če so pa prisiljeni ohranjati zaposlitev pri enem, ki lahko praktično hodi po njih, je pa to najslabše in se tudi inšpekcija za delo in sindikat temu težko upirata. Zato se mi zdi spoštovani gospod Frangež razmišljajte malo o tem, kar smo sprejeli kot sklep tudi tega delovnega telesa, ne bomo tega pozabili, da mora vlada v zdaj menda 14 dneh še od tega pripraviti ukrep gospodarskih ukrepov za gospodarsko rast in nova delovna mesta, ki bo ciljno naravnan, časovno opredeljen in finančno ovrednoten in samo čakam dan, ko bo ta 30 dnevni rok iztekel in to bo kar kmalu in vas bomo na to spomnili in vas bomo spominjali po mojem vsak dan ali pa vsake dva dni glede tega. Zato vam zdaj že prej rečem, da je bolje, da vlada to naredi.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Ja izvolite, če se lahko predstavite.
Dušan Bavec
Hvala lepa predsedujoča in lep pozdrav vsem skupaj. Dušan Bavec iz Obrtno podjetniške zbornice. V izogib ponavljanju nekaterih mojih predhodnikov bi želel izpostaviti predvsem sledeče. Vsako kršitev delovnih pravic oziroma pravic delavcev je obžalovati in jo je potrebno tudi ustrezno sprocesirati, če je zadosti tehtna oziroma težka. Vendar dejstvo je, hoteli priznati ali ne, favoriziranje ene kategorije zaposlenih defakto pomeni diskriminacijo druge kategorije zaposlenih. To je dejstvo. In seveda takemu predlogu oziroma sindikatu oziroma amandmaju nasprotujemo. Ker zakaj, treba se je postaviti v vlogo konkretnega delavca, katerega pravice so kršene in se vprašati in postaviti v njegov položaj. Hitro obravnavo si zasluži tako član, mislim tako delavec, ki je član sindikata, kot rudi delavec, ki ni član sindikata. Seveda se strinjamo s prednostno obravnavo določenih zadev vendar ne na podlagi kriterija članstva v sindikatu ali na podlagi tega, da bi predlagal prednostno obravnavo sindikata.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospod Levanič.
Hvala lepa za besedo. Se mi zdi, da tudi kot ministrstvo moram odreagirati ali pa podati mnenje glede na to, da pač v amandmaju vidimo en iskren namen, da neko, ki lahko rečemo zelo dobro pozna stanje na terenu in pozna situacijo glede posameznih kršitev in je tudi organiziran pri tem kako na to opozarja, ko govorimo o sindikatih. Torej en iskren namen, da nekdo, ki je nekako tudi zagovornik delavskih pravic in delavcev sproži ustrezne postopke in v bistvu pomaga pri tem, da bi bilo kršitev čim manj. Vsi mislim, da imamo enak namen, da želimo videti, da bi bilo teh kršitev čim manj, zato tudi sprejemamo različno zakonodajo. Na žalost je slovenska inovativnost pri kršitvah zakonodaje te ali one zelo iznajdljiva in prihajamo do tega, da tudi zakone zelo kompliciramo in jih na tak način pišemo, da skušamo zapolniti vse možne luknje, ki jih pač posamezniki najdejo. Kljub tej iskreni želji, da se da en močan poudarek zaščiti delavskih pravic in da pač to čim bolj iskreno prekinemo in hitro prekinemo, ne moremo enostavno kot ministrstvo tudi ne mimo mnenja zakonodajno pravne službe in najmanj kar si želimo je delati razlike med delavci, ki so člani sindikata in tistimi, ki pač niso člani sindikata in v tem kontekstu enake obravnave ali pa prednostne obravnave zaradi hujših kršitev moramo iskati tiste rešitve, ki bodo pač do tega tudi dejansko pripeljale. To nam je na koncu tudi cilj. Ker kolikor sem iz razprave razumel niti sindikati niso ta trenutek zadovoljni s tem amandmajem, ker jih omejuje samo na sindikate, ki so organizirani v sklopu delodajalcev, niti nekdo drug ni zadovoljen s tem amandmajem, zato ker želi to razširiti še na člane se pravi posamezne člane sindikata, kjer pa ponovno pridemo do možnosti diskriminacij, to bomo verjetno slišali tudi od zakonodajno pravne službe, ker ne vključujemo delavce, ki pa niso člani sindikata. Tako da se ponovno vrtimo v nekem začaranem krogu. Predvsem zakonodaja, ki je povezana z možnostjo diskriminacije ne more biti iz tega vidika predlagana še posebej ne s strani ministrstva. Zato bi v tem kontekstu šli v smeri, da v bistvu podpremo predlog poslanke Barbare Žgajner Tavš, ki je v bistvu povzela predlog amandmaja, v tem kontekstu pustimo tudi člen odprt in vidimo, kaj lahko naredimo še dodatno za krepitev vloge tistih, ki bi pač vložili določene prijave glede hujših kršitev, ki pa so opisani v teh dveh alinejah. In strinjam se tudi s tistimi, da te dve alineje so že povzete v določilih ali pa navodilih inšpektorjev, ki jih morajo opravljati. Nič pa ni narobe, če to posebej zapišemo, poudarimo v zakonu in na tak način tudi damo temu pomemben poudarek in pridemo do ključnega poudarka, ki ga želimo narediti. Ni važno torej kdo konkretno zdaj to predlaga, ključno je, da se prednostno obravnavajo najhujše kršitve, te pa so zajete v teh dveh alinejah. In če stvar normalno funkcionira, pa ne bi želel deliti, kdo je pač zdaj normalen pa kdo ne, če stvar normalno funkcionira se pač te zadeve normalno prednostno obravnavajo. In verjamem tudi, da inšpektorat to razume in v tem kontekstu želi delovati in navsezadnje nam je vsem skupaj cilj, da pač pridemo do takšnih rešitev. Tako da bi v tem kontekstu ministrstvo predlagalo takšno rešitev, ki mislim, da naredi najmanj škode oziroma je sploh ne naredi glede na debato diskriminatornosti in nam pa omogoča, da je člen odprt in potem tudi vidimo kaj in kako naprej. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospod Kurnjek.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala za besedo. Lep pozdrav. Zdaj jaz mislim, da pravzaprav inšpektorat mora bi moral oziroma to že tudi počne kakor je gospa Trčkova rekla, da obravnava prednostno takšne prijave, ki zapadejo pod sedanji 19. člen, ki govori o prepovednih odločbah oziroma da gre v primeru za kršitev pravic večjega števila delavcev pri nekem zavezancu in iz takega primera, če je torej inšpektorat prednostno to že obravnaval pravzaprav bi moralo biti vseeno, kdo takšno prijavo naredi. Popolnoma vseeno. Če se vi na podlagi teh pogojev odločate, kaj je prednostna obravnava, torej ni pomembno, kdo to prijavo da. Zato bi tudi jaz v tem primeru sledil predlogu magistrice Tavševe, Žgajner Tavševe, da torej črtamo tisti del stavka v drugem odstavku, torej ki vloži sindikat organiziran pri zavezancu. Ker konec koncev če bi pa zdaj svoje besede tudi poslušal pa vse to, kar je bilo izrečeno, pravzaprav sploh vprašanje, ali amandma k 14. členu oziroma ta drugi odstavek potrebno vnašati. Ampak glejte, saj če s tem nič ne porušimo, če se torej to izvaja, pač, torej, člen bo odprt. Jaz predlagam, da sledimo temu, kar sem že pač povedal, kar je magistrica Žgajner Tavševa dejala in jaz bom tudi podprl takšen predlog, če bo torej kot amandma na amandma predlagan. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Gospod Frangež.

Socialni demokrati (SD)
No jaz sem uvodoma poudaril, da velja razmisliti o tem, kaj se zgodi, če v podjetju sindikat ni organiziran in ali je v takih primerih smiselno to prednostno pravico dati komu drugemu. Zdaj kar se pa tiče poziva gospoda Vizjaka, da poskrbimo za okrevanje gospodarstva, izpolnjevanje nujnih ukrepov za to, da oživimo gospodarsko rast in odpiranju novih delovnih mest pa s sprejetimi sklepi tega ali drugih odborov ali brez njega se ta koalicija zaveda, da je to naša prednostna naloga in na tem delamo gospod Vizjak. Ob tem bi bilo zelo dobrodošlo, da bi bili soočeni z manj nagajanja in odpiranja manj tem, ki v dani situaciji morda ne zaslužijo prednostne obravnave.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ja gospod Zorko, izvolite.
Andrej Zorko
Najlepša hvala. Meni je resnično žal, da je govora o diskriminatornosti. Tukaj ni govora o diskriminatornosti glede kršitev. To je treba vedeti. Kršitev je kršitev. Gre se samo za to, ali se obravnave vlagatelja, katerega je tudi temeljna funkcija zaščita pravic delavk in delavcev, članov sindikata, obravnava prednostno ali ne. jaz vas bom nekaj sedja lahko vprašal. Ali kršitev delovnega časa se nanaša samo na člane sindikata. Se ne. Nanaša se na vse zaposlene. Res pa je, da ne nedopustno, da takrat, ko mi prijavimo čakamo tri leta. Nedopustno je, da je po stališču mednarodne organizacije dela en inšpektor na deset tisoč zaposlenih, mi imamo pa 44 inšpektorjev za delo v tej državi. Imamo 720 tisoč zaposlenih, se pravi, da nam manjka vsaj večje število inšpektorjev. Problem ni v kršitvah, problem je v prijavah, ki prihajajo na inšpektorat. Te niso strukturirane in dejstvo je, da bi lahko s to določbo na eni strani priznali sindikatu tudi neko vlogo, v družbi, ki je kot kaže pač bi jo naj imel pa jo zakonsko ne želite priznati. To je prvič in drugič kar je. Amandma, ki je bil predlagan, to je s strani Tavševe ne sledi namenu, to je treba vedeti. Ne sledi temu namenu. Res je, da je člen odprt, vendar vrsti res obravnav se določa lahko z navodili, to je gospa glavna inšpektorica lepo dejala. Dejala je tudi, torej da sedaj z navodil izhaja, da se te obravnave sindikatov obravnavajo prednostno. Kot kaže tega zadnjega dela pa ne vključiti v zakon. Ker diskriminacije verjemite mi v temu ni. Tako ali drugače je ni. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Gospa Valenčičeva.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala za besedo in lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem prisotnim. Mi politiki znamo biti vrhunski v temu, da iz dobre stvari naredimo neko skropucalo in to se nam zdaj v tem konkretnem primeru počasi začelo tudi dogajati. Za to res vse pozivam k razumnosti. Ne razumem pa vztrajanja sindikatov, ker če sindikati izpolnjujejo tale dva pogoja, katera dva smo dali, potem sploh ni nobenih težav, ker bodo prednostno obravnavani glede na vsebino prijave oziroma kršitve. In ne razumem, čemu tako vztrajanje, ker boste dosegli svoj namen, če je resnično vaš iskren namen ta, da zaščitimo delavske pravice. Moj osebni namen dejansko je bil, ko smo se tudi v koaliciji prej pogovarjali o tem, da nam je v osnovi, v izhodišču delavec, ne glede na to, ali ima organiziran sindikat, ali je član sindikata ali ne, to ne sme biti sploh pomembno pri obravnavi inšpektorata. Pomembna je vrsta kršitev, ne pa prijavitelj. Zato podpiram predlog kolegice Tavš, da prijavitelja izvzamemo iz tega in damo prednost obravnave tistim dejanjem oziroma kršitvam glede na samo težo, če je to sploh potrebno, no, to je tudi še ena dilema, ampak okej, če ne škodi, potem se strinjam, da ostane, ampak absolutno ne glede na to, kdo je prijavitelj posamezne kršitve. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Replika, gospod Zorko.
Andrej Zorko
Najlepša hvala.
Gospe poslanki bom z veseljem razložil, kaj je naš namen, torej moje navedbe, in tudi, da bi bolje razumela pomen in delovanje sindikata. Z veseljem vas povabim enkrat k nam, da vam povemo in pokažemo, kaj sindikat počne, kakšna je njegova vloga in kaj vse delamo. Z veseljem, in boste potem tudi razumeli moje navedbe in vse to, kar sem povedal v predhodnih navajanjih. Tako da vljudno vabljeni k meni. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Gospa Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Naj na začetku povem, da se strinjam s predlogom gospe Tavš o spremembi amandmaja. Meni se tudi ne zdi pomembno, kdo je vlagatelj, ampak teža prekrška. Gospod Zorko je že na začetku dejal, da se ne strinja s tem predlogom amandmaja, ampak se bolj nagiba v to smer, kar je zdajle še enkrat potrdil, da bi se kot posameznik član sindikata obravnaval prednostno, ne kot vloga sindikata; tako sem ga jaz razumela dvakrat zdaj že. To pa pomeni zelo diskriminatorno obravnavo. Teža kršitve je enaka v nekem podjetju, ne glede na to, ali je nekdo v sindikatu ali ne, in je tudi za moje pojme nedopustno, sicer glede na pogoje, kakršni vladajo na inšpektoratu, s premalo delavci, inšpektorji, pač ne more biti drugače. Ampak je sicer nedopustno, da se čaka na neko odločitev tri leta ali pa eno leto ali pa štiri mesece, kakorkoli, to je nedopustno. In to je nedopustno za tistega delavca, ki je v sindikati ali ki ni, oba trpita. Zato se mi zdi čisto nepotrebno, res, da se to dikcijo vnaša, da je prednost sindikata, ker potem bodo pač vložili za preizkus ustavnosti drugi vlagatelji, ki so prav tako v skupini, recimo, pa te možnosti nimajo, prednostne obravnave, žal bo verjetno do tega prišlo. Hvala.
Hvala lepa.
Gospa Trček.
Gospa Trček
Mogoče bi samo za razjasnitev prebrala člen iz našega navodila, samo toliko, da vidite, kaj je pri nas dejansko uvrščeno pod prednostno obravnavo, in sicer: »Če obstaja resna in neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, iz vloge ali zaprosila neposredno izhaja, da je na rok vezano uveljavljanje kakšne pravice ali izpolnitev obveznosti,« recimo, če bi nekdo ostal brez zaposlitve, pa imamo možnost zadržanja, v takem primeru nemudoma ukrepamo, »obstaja sum storitve kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, je udeleženo večje število delavcev oziroma da so prizadete pravice večjega števila delavcev, gre za nezgodo pri delu, v kateri se smrtno poškoduje delavec, se nanašajo na mednarodno sodelovanje inšpektorata, so nujno potrebne za nemoteno delovanje inšpektorata.« Iz tega se vidi, da je vse, kar je predlagano, tudi v tistih dveh alinejah zajeto in nedvomno v teh primerih imamo mi prednostno obravnavo. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Replika, gospod Zorko.
Andrej Zorko
Ja, ampak ne replika gospe Trček. Še enkrat povem, moj predlog je šel v smeri, da je namen amandmaja usklajen z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov in da ne posega v svobodo delovanja sindikata, za to je šlo. Prijava, ki je, je seveda nekaj drugega. Tako da tu ne gre za to, ali se obravnavajo kršitve za člane ali nečlane sindikata, gre za nekaj povsem drugega. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Gospa Tavš, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Zelo na kratko. Spoštovani gospod Zorko, vi veste, da tudi jaz zelo cenim in spoštujem vaše mnenje, ampak, veste, pri tej točki oziroma pri tej vaši zadnji razpravi pa vendar čutim dolžnost do same sebe, da se oglasim. Naš namen je, ne zaščititi reprezentativnosti sindikata, ampak v prvi vrsti zaščititi delavca. Še enkrat pravim, nočem, da bi izpadlo, da koalicija kakorkoli nasprotuje delovanju sindikatov, ravno nasprotno od tega – smo zagovorniki delovanja sindikatov, smo zagovorniki združevanja, ker verjamemo, da lahko tudi posameznik na ta način doseže bistveno več v postopku, kjer dokazuje svojo pravico. Ampak bili smo v dilemi, tudi na podlagi Zakonodajno-pravne službe, in mislim, da je v tem trenutku rešitev, ki jo predlagamo, najbolj optimalna. Če se izkaže, da so navodila inšpektorata širše zapisana, kot so določila, ki jih pišemo s tem zakonom, potem verjamem, da bomo imeli še možnost do zasedanja Državnega zbora, da bomo ta člen izpilili. Ampak, kot rečeno, v danem trenutku verjamem, da je amandma na amandma, dogovorjen s strani koalicije, najbolj optimalna rešitev.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Še kdo? No, glede na to, da se nihče ni opredeljeval do dodatnega predloga amandmaja oziroma tretjega odstavka, ki sem ga sama predlagala, predvidevam, da tudi zato, ker sama na koalicijskem usklajevanju nisem bila prisotna in se o tem nismo bolj določno pogovarjali, člen pa ostaja odprt, še vedno mislim, da imamo priložnost o tem, da se res v razumnem roku stvari zgodijo, če pa se ne, da se posreduje ustrezno pojasnilo vlagatelju, da se o tem lahko še dogovorimo v nadaljevanju. Zato v tej fazi pač umikam svoj predlog in predlagam, da glasujemo samo o amandmaju, ki ga je predlagala gospa Tavš, predlog za amandma odbora, in sicer: V 14. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Inšpektorat prednostno obravnava prijave v primerih, ko iz prijave nedvoumno izhaja verjetnost, da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe iz 19. člena tega zakona ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov za nadzor, nad katerim je pristojen inšpektorat.«
Izvolite, gospod Frangež, proceduralno.

Socialni demokrati (SD)
Želel bi ugotoviti, da je izvirni amandma, kot je bil predlagan, od osnovnega predloga zakona bolj oddaljen. In mislim, da je v tem primeru smiselno, da glasujemo…

Socialni demokrati (SD)
To je samo predlog.

Socialni demokrati (SD)
Se pravi, to je samostojen amandma, ne pa amandma na amandma.

Socialni demokrati (SD)
Ker tudi prej je bil predlog, zdaj se je pa v bistvu predlog spremenil. Če pa želite predlagati, da je prvotni predlog tudi predlog amandmaja odbora, potem bomo pač glasovali tudi o tem.

Socialni demokrati (SD)
Prvotni predlog je bil predlagan.

Socialni demokrati (SD)
Ne, ni bil, ker… …/Oglašanje v ozadju./… Predlog za… Tako. Proceduralno je tako, no. Skratka, če insistirate, da glasujemo o tem predlogu, bomo glasovali. Da. Se pravi, glede na to, da je ta predlog za amandma odbora bolj oddaljen od prvotnega besedila 14. člena, predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za amandma odbora, kot ste ga prejeli na mizo. Glasujemo. …/Oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor./… Ja, ja, saj to je to – ki ste ga dobili na mizo. Razumemo ali ga preberem? Ga bom vseeno prebrala. No, prvotni predlog se je glasil, drugi odstavek: »Inšpektorat prednostno obravnava prijave, ki jih je vložil sindikat, organiziran pri zavezancu, v primerih, ko iz prijave nedvoumno izhaja verjetnost…« in potem navedena ta dva primera. To se pravi, v tem primeru je vključena vloga sindikata. Lahko glasujemo? Izvolite, gospod Vizjak, obrazložitev glasu.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Jaz kljub temu, da se z vsebino tega amandmaja strinjam, tega ne bom podprl, ker je nepotreben. Namreč… …/Oglašanje v ozadju./… A, prvi?

Socialni demokrati (SD)
Ja, to je prvi, ja.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Pardon, tega pa sploh ne bom podprl. …/Smeh./…

Socialni demokrati (SD)
Dobro, potem boste to izkazali s svojim glasovanjem.
Gospod Frangež, izvolite.

Socialni demokrati (SD)
No, nasprotovanje gospoda Vizjaka je še en prepričljiv argument za to, da amandma podpremo, in jaz ga bom podprl.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Predlagam, da glasujemo o predlogu za amandma odbora, kot sem ga prebrala predhodno. Glasujemo.
Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (14 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zdaj prehajamo na glasovanje o predlogu za amandma odbora, ki ga je podala gospa Tavš in sem ga predhodno prebrala. Želite, da ga še enkrat ponovim? Gospod Vizjak, izvolite, obrazložitev glasu.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Torej, seveda se strinjam, da inšpekcija prednostno obravnava težje in množične kršitve, ker to tako ali tako počne. K temu jo zavezuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru z načelom sorazmernosti in tudi navodila inšpekcije in ne nazadnje zdrava pamet inšpektorjev. Zato v znak protesta proti že tako prenormirani slovenski zakonodaji, da pišemo noter vse, kar se komu zdi, da bi bilo fino, pa čeprav je nepotrebno, škoditi pa ne more, jaz sem proti takemu načinu sprejemanja, zato bom tudi temu amandmaju nasprotoval, ker mislim, da je nepotreben, ker se to že zdaj dela in ima normativno podlago v splošnih predpisih. Ker mislim, da to mora delati tudi okoljska inšpekcija, da to mora delati tudi tržna inšpekcija, da to mora delati tudi davčna inšpekcija, da to mora delati tudi ne vem katera še inšpekcija, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kako se imenuje po novem požarna inšpekcija. Tudi tam je zelo pomembno, če je velik dimnik neočiščen, glede na to, če je kakšen manjši kje neočiščen. Zato je to v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru rešeno, ki je univerzalen zakon za vse, ki opravljajo nadzor, in je v vsakem področnem še to, zaradi tega, ker je pač nekomu to všeč, seveda nesmiselno delati. Zato ne bom podprl tega amandmaja.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, predlagam, da glasujemo. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Od 14. do 20. člena amandmaji niso bili vloženi. Želi kdo razpravljati o teh členih? (Ne.)
Prehajamo na amandma k 20. členu, ki je nastal na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 21. členu ni bilo amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na 22. člen in amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tudi k 23. členu je bil vložen amandma. Želi kdo razpravljati? Gospa, izvolite.
Miroslava Palhartinger
Hvala.
Tu bi se želela oglasiti v povezavi s tem prvim odstavkom amandmaja. Menimo, da bi bilo smiselno zaradi popolne jasnosti določitve pogojev za odreditev ukrepa, ki je razmeroma rigorozen in strog, povsem natančno določiti, kateri so pogoji za odreditev tega ukrepa. Ocenjujemo, da bi bilo to treba storiti tudi v povezavi z besedno zvezo »daljše časovno obdobje«, ki bi ga bilo treba povsem jasno definirati, da bo ureditev jasna in ne preveč vsebinsko odprta. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Gospod Pogačar, izvolite.
Peter Pogačar
Hvala za besedo.
Tu smo proučili mnenje Zakonodajno-pravne službe, pa vendar tudi po posvetovanju z inšpektoratom menimo, da ne bi bilo primerno, da se to časovno obdobje omejuje v primeru, ko zavezanec večkrat huje krši predpise, za katere se mu izreče prepovedna odločba, in kršitve kljub izdanim odločbam tudi ne odpravi. V takšnem primeru po naši oceni ni pomembno, ali so bile te kršitve izvedene v kratkem časovnem obdobju in je bila izdana prepovedna odločba, na primer, en mesec, ali pa v daljšem, v treh letih, v vsakem primeru gre za več hujših kršitev, ponavljajočih, ki jih zavezanec kljub izdanim odločbam ni odpravil, isti zavezanec. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Gospod Zorko.
Andrej Zorko
Najlepša hvala, predsedujoča.
Treba je vedeti, kakšen je namen te določbe. S pravnega vidika jaz razumem mnenje Zakonodajno-pravne službe, vendar v tem trenutku in glede na namen te določbe absolutno podpiram mnenje gospoda Pogačarja. Treba je vedeti, da je namen določbe predvsem v tem, da za neko daljše časovno obdobje dejansko lahko inšpektor gre v hujšo sankcijo. Res, strinjam se, kaj je to »daljše časovno obdobje«, je vprašanje, vendar vsekakor menim, da že prvi del določbe »dvakrat v 6 mesecih« je jasen, dovolj jasen. In kaj je »daljše časovno obdobje«, to je verjetno tisto, kar je več kot 6 mesecev. Nikakor si pa ne želim, da bi nekdo vsakih 6 mesecev, recimo, naredil eno kršitev, pa ne bi zapadel pod to določbo. Zato ta drugi del te določbe jaz razumem predvsem v smislu, torej, kot je bilo pojasnjeno s strani ministrstva.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da glasujemo o amandmaju k 23. členu, kot je predlagan za amandma odbora. Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 24. in 25. členu predlogi za amandmaje niso bili vloženi. Želi kdo razpravljati o teh členih? (Ne.)
Prehajamo na 26. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zakon ima 29 členov, na preostale člene amandmaji… …/Opozarjanje v ozadju./… Aha, pardon, ja. Do 27. člena amandmaji niso bili vloženi. Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na predlog za amandma odbora k naslovu 7. poglavja. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na predlog amandmaja za novi 27.a in 27.b člen. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Podan je tudi predlog za amandma k 28. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.
Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 29. členu amandma ni bil vložen, to je pa tudi zadnji člen zakona.
Predlagam, da glasujemo še o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo.
Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da so členi sprejeti.
…/Oglašanje v ozadju./… Pardon, izvolite. …/Oglašanje v ozadju./… Ja, za zapisnik, v redu. Hvala.
Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora, ki bi ga, če se strinjate, prebrala na seji Državnega zbora sama. Se strinjate? V redu.
S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o inšpekciji dela in zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Prejeli ste mnenje Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta, ki sta bila objavljena na spletni strani Državnega zbora. Prejeli ste tudi pripombe Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije in odziv ministrstva na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na sejo smo vabili številne vabljene, kot sledi iz sklica. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel 6. 2. Tega leta in ugotavlja, da k temu predlogu zakona ni so bili vloženi amandmaji. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in sprašujem kvalificiranega predlagatelje, če želi pojasniti v imenu Vlade. Gospod Dejan Levanič.
Hvala lepa za besedo. Vlada Republike Slovenije predlaga sprejem dopolnitve zakona o vojnih invalidih, in sicer v zvezi s pogoji za pridobitev pravice do družinske invalidnine po zakonu o vojnih invalidih. S predlagano dopolnitvijo se v bistvu olajša pogoje za pridobitev navedene pravice do padlih borcev. Torej, tistih, ki so izgubili življenje pri opravljanju vojaške dolžnosti ali drugih dolžnosti za cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991, in sicer na način, da lahko uveljavijo pravico kot samostojne uživalke, če so živele s padlim borcem vsaj zadnje leto pred njegovo smrtjo. Pojem samostojne uživalke pomeni, da vdova po predlagani dopolnitvi lahko pravico uveljavi samostojno, torej neodvisno od dejstva ali se skupni otroci redno šolajo ali ne. Skupaj z njimi je pravico doslej lahko uveljavljala le kot souživalka in za uveljavitev te pravice tudi ni več zahtevanega starostnega pogoja 55 let ali pogoj trajanja popolne nezmožnosti za delo. Pravico do družinske invalidnine bodo torej te omenjene vdove, število je sicer zelo majhno, govorimo od štiri do pet upravičenk, lahko uveljavlja zgolj ob izkazanem dejstvu, da so živele s padlim borcem vsaj zadnje leto pred njegovo smrtjo. Pomembno pri tem je, da predlagana dopolnitev pomeni nadaljevanje pravnega varstva teh upravičenk. Ne dobivajo nekaj na novo, to je pomembno. V bistvu gre za zapolnitev pravne praznine. Kot smo že ugotavljali to na tem odboru, kot posledica dejstva, da so te upravičenke izgubile pravico do družinske invalidnine, ker so otroci odrasli, se ne šolajo več redno in tako naprej. Niso pa še ta trenutek stare 55 let, da bi po veljavni ureditvi lahko pravico nadalje uživale kot samostojne uživalke. Z otroci so namreč lahko pravico uveljavljale le kot souživalke, kot že rečeno, po predlagani dopolnitvi pa lahko to pravico uveljavljajo samostojno.
Mogoče še čisto za konec kdo ima pravico do družinske invalidnine po zakonu o vojnih invalidih. Pravico do tega imajo vse vdove. Kot primer tudi po umrlem vojnem invalidu. S to razliko, da se vdovam po padlih borcih v letu 1991 nadaljuje oziroma omogoči ponovno priznanje te pravice do družinske invalidnine, brez zahtevanega starostnega pogoja 55 let ali trajne popolne izgube delovne zmožnosti. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Želi v imenu Zakonodajno-pravne službe? Gospa Pirnatova.
Metoda Hrovat Pirnat
Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojo pristojnostjo pripravila mnenje k predlogu zakona in v mnenju pripombo k 1. členu. 1. člen predloga zakona dodaja nov drugi odstavek k 57. členu zakona o vojnih invalidih, s katerim se določa, da starostna omejitev za uveljavljenje pravic družinskih članov iz 1. člena ne velja za družinske člane padlega borca iz 1. točke 9. člena zakona, ki je izgubil življenje pri opravljanju vojaških dolžnosti za cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo.
Zakonodajno-pravna služba je v zvezi s tem zavzela mnenje, da besedilo predloga zakona, da glede uveljavljanja pravic bolj ugoden položaj, le zakoncem padlim borcem, ne pa zakoncev umrlih vojaških invalidov in drugih oseb, ki so umrle zaradi posledic bolezni, dobljene pri opravljanju vojaške dolžnosti za cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991.
V nadaljevanju, da še ugotavljamo, da razlogi za navedeno razlikovanje iz obrazložitve predloga niso jasni. Predlog zakona o obrazložitvi to razlikovanje sicer priznava, ker navaja, da predlagana dopolnitev ne spreminja veljavnega pravnega varstva, ko gre za zakonce pozneje umrlih vojaških invalidov iz vojaške agresije na Republiko Slovenijo leta 1991. Vendar pa predlog zakona to razlikovanje utemeljuje le s tem, da so ti vojaški invalidi in druge osebe iz 1. točke 9. člena zakona že bili uživalci pravic na podlagi okvar zdravja pridobljeni v tej agresiji.
Poudarili smo, da ima zakonodajalec sicer široko polje diskrecije po zakonskem urejanju pravic in ugodnosti, ki jih zagotavlja iz javnih sredstev. Vendar pa kljub temu ne sme povzročiti razlik glede pravic iz pravnega položaja upravičencev, ki niso utemeljene na razumnem iz narave stvari izhajajočem razlogu. Tako kot pogosto poudarja Ustavno sodišče v svojih odločitvah. Dejstvo, da so pozneje umrli vojaški invalidi in ne druge osebe, že uživali pravice na podlagi okvare zdravja po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni …/nerazumljivo./ stvarno utemeljen razlog za razlikovanja, ki ga prinaša predlog zakona, saj je življenjska in socialna prizadetost vdove padlega borca ali pozneje umrlega vojaškega invalida zaradi izgube vzdrževalca enaka ne glede na to ali ta vzdrževalec prej že užival pravice zaradi okvare zdravja, se pravi pozneje umrli invalid, ali ne. To je pa padli borec. Zato smo predlagali predlagatelju, da bo moral jasno navesti razloge za navedeno razlikovanje in izkazati, da izpolnjujejo kriterije dopustnega razlikovanja v zakonskih pravicah kot izhaja to iz prakse Ustavnega sodišča v zvezi s 14. členom ustave.
Predlagatelj je odreagiral na mnenje nemudoma, in sicer je poslal v Državni zbor odziv na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, in sicer po datumu 30. 1. 2014. V zvezi s tem odzivom je potrebno povedati, da v resnici daje vtis kot da je Ustavno sodišče odločalo o popolnoma identičnem vprašanju, kot ga imamo pred seboj danes. Treba je povedati, da temu ni tako, saj je odločala o vprašanju o vključitvi različnih udeležencev vojne med kategorije vojnih invalidov oziroma njihovih družinskih članov v krog upravičencev do družinske invalidnine takrat, ko se je zakonodajalec odločil, da bivših prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko ni štel med vojne invalide. Torej, seznanili smo predlagatelja z našim pogledom, in sicer da to pojasnilo ne pojasnjuje različnega položaja vdove po borcu, ki je umrl med vojno in vdovo po vojaškem invalidu iz vojne za Slovenijo, ki je umrl za posledicami poškodb pozneje. V zvezi s tem je pa vendarle treba povedati, da je res, da so bili vloženi še dodatni napori v zvezi s pojasnjevanjem teh okoliščin, ki so bile razlog za razlikovanje, za navedeno razlikovanje, in smo ga dobili danes, torej dopolnitev odziva na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Horvat bo predstavil mnenje Državnega sveta.
Gospod Horvat
Hvala lepa za besedo, predsednica.
Komisija je zakon obravnavala na svoji 14. seji in se je pri tem seznanila s pripombami Zveze društev civilnih invalidov v vojni Slovenije, ki v zvezi s predlaganimi določbami opozarja na necelovito urejanje vprašanj in posledično ne enako obravnavanje ostalih opravičencev po Zakonu o vojnih invalidih. Komisija je lani ob obravnavi vsebinsko identičnega, skoraj da predloga Zakona o spremembi Zakona o vojnih invalidih zaradi opozoril o neenakopravni obravnavi in prejemnikov družinske invalidnine, slednjega zavrnila in pozvala Vlado Republike Slovenije, da naj v parlamentarno obravnavo čim prej vloži novelo, ki bo celovito in enakopravno urejala problematiko upravičencev do prejema družinske invalidnine. Komisija ugotavljam, da je bil v zakonodajno proceduro vložen predlog zakona, ki ponovno prinaša zgolj delne rešitve. Komisija se zaveda, da je zaradi nastale pravne praznine treba vprašanje pravic za vdove po padlem borcu v agresiji na Republiko Slovenijo iz leta 1991 čim prej urediti. Zato s tega vidika podpira čim prejšnje sprejetje predloga zakona, hkrati pa poziva k nadaljnjim dogovorom med zainteresiranimi združenji in pristojnim ministrstvom za celovitejšo ureditev vprašanja družinskih invalidnin tudi za ostale opravičence po zakonu. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Glede na to, da se Zakonodajno-pravna služba v tej fazi še ni opredelila do odgovora ministrstva, jaz vseeno predlagam, da pol ure vzamemo za premislek in nadaljnjo razpravo…
Izvolite, gospa Pirnat.
Metoda Hrovat Pirant
Hvala lepa za besedo. Jaz bi rada pojasnila, da se je v resnici predlagatelj z obrazložitvami torej skušal, skušal je s temi obrazložitvami dopolniti predlog zakona, da je pravzaprav gledano z njegovega položaja verjetno to tisto kar je vestno opravil. Tukaj se je odzval, sodelovanje je bilo. Zdaj glede same vsebine pa seveda ostanejo nekateri pomisleki, vendar če gledam zadevo s stališča pristojnosti Zakonodajno-pravne službe, mi smo pristojni opozoriti, odločitev o tem ali so to tisti razlogi, ki bi jih pa ustavno sodišče štelo za relevantne, je pa seveda v pristojnosti Ustavnega sodišča, ko in če bodo sproženi ustrezni postopki in ne v pristojnosti Zakonodajno-pravne službe. Toliko.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospod državni sekretar.
Hvala lepa za besedo. Sedaj toliko, da bo malo jasno, ker sem videl po dvorani pri spominu, kdaj se je ta zgodba začela in res je, ta zakon smo že imeli v parlamentarni proceduri, takratna koalicija ga je vložila, namen pa je bil v bistvu urediti položaj ali pa pravno praznino vdovam padlih v vojni leta 1991. Takrat smo mi argumentirali na tem odboru, da želimo sistemsko pregledati stvari, da vidimo kaj se pa dogaja z vojnimi invalidi, recimo vojaškimi in civilnimi, mirnodobnimi, itn., in seveda vdovami povezanimi s tem. In takrat, ko smo v bistvu iskali rešitve kaj narediti, so v bistvu ugotovili, da razlikovanje in ugodnejša obravnava vdov padlih borcev v letu 1991, izhaja že iz leta 1997, z novelo Zakona vojnih invalidih glede odmere družinske invalidnine ter ponovno spremembo in dopolnitvijo pravilnika o opredelitvi pogoja preživljanja družinskih članov, ki za te upravičenke določene zgolj pogoj skupnega gospodinjstva, saj zadnje leto pred smrtjo zakonca, za druge upravičenke do družinske invalidnine pa se upoštevajo njeni prejemki v času vložitve zahteve, če presegajo osnovo za ugotavljanje pravic do družinskega dodatka. Ta meja je 497,15 evrov. To je za uvod, da vemo od kod pač to razlikovanje že izhaja. Potem pa smo bili ponovno pozvani, da bolj jasno razložimo v bistvu zakaj pride do takšnega po našem mnenju razlikovanja in zakaj lahko tudi sedaj pridemo v Državni zbor s podobno ali enako rešitvijo, smo obrazložili, da so različne dejanske življenjske situacije po našem mnenju zadosten in utemeljen razlog za različno pravno ureditev v smislu določitve različnih pobojev za uveljavitev pravic po zakonu, ko gre za varstvo družinskih članov. Zdaj konkretno, v primeru padlih borcev gre za dejstvo izgube življenja zaradi dogodkov leta 1991 v tistem trenutku, ko je pač nekdo od družinskih članov, otroci ali žene, matere teh otrok ostale brez očetov tisti trenutek in brez torej nekih dohodkov v tistem času. V primeru zakoncev pozneje umrlih vojnih invalidov pa v takih okoliščinah v bistvu ne moremo govoriti. Gre za drugačno življenjsko okoliščino, ker je tekom statusa vojnega invalida bila v proračun, v družinski proračun namenjena družinska invalidnina in je na ta način v bistvu omogočala neko odškodnino za tak dogodek. V tistem primeru pač po našem mnenju ne.
Bi pa prosil za dodatno obrazložitev, ker smo res veliko časa namenili temu, predvsem iz odgovornosti, da pridemo do te zaveze, ki smo jo dali na odboru, da skušamo sistemsko pogledati stvari in videti kako lahko te zadeve uredimo.

Socialni demokrati (SD)
Prav.
Potem odpiram razpravo o obeh členih skupaj za dodatno obrazložitev prosim še gospo /nerazumljivo/.
Gospa Bac
Hvala lepa predsedujoča za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!
Kot je že državni sekretar omenil in nekateri veste, je bil pravzaprav resnično skoraj identičen zakon vložen. Zakon je bil vložen zaradi pravne praznine, ki se je pokazala pred nekaj leti, ko so se šolo obvezujoči otroci, uživalke oziroma so uživalke, vdove po pokojnem pravzaprav se jim je končala ta pravica, je bila pa ta pravica vezana seveda sorazmerno tudi na vdovo, tako da smo želeli to praznino nekako zapolniti. Ko smo pojasnjevali službi za, kje smo utemeljevali, da ne gre za neenak položaj. Predstavnica državne službe za zakonodajo je že omenila, da smo se sklicevali na odločbo Ustavnega sodišča, ki ne govori o tem primeru, govori pa o primeru 63. člena, kot je že omenila, pa se je leta 1997 spremenil in je pravzaprav v isti kategoriji, torej na kategorijo vojnih invalidov že naredil razlikovanje med samimi vojnimi invalidi iz leta 1991 in ostalimi. Iz tega smo vlekli, ker je pravzaprav Ustavno sodišče v svoji opredelitvi zapisalo, da ustava ne terja, da bi moral zakonodajalec neka opravičenja priznati vsem kategorijam vojnim invalidom samo zato ker jih je priznal eni kategoriji, v obravnavanem primeru invalidov iz vojne za Slovenijo 1991. Gre za ne identičen primer, ampak vendarle.
In če lahko dam še pojasnilo, zakaj menimo, da ne gre za diskriminacijo. Pravzaprav, da gre za ne enak položaj v samem temelju, ki je podlaga za urejanje varstva družinskim članom, konkretno družinskih članov padlega borca v agresiji leta 1991. Položaj družinskega člana zakonca padlega borca je različen od položaja družinskega člana zakonca vojnega invalida in različen dejanski položaj dopušča po našem mnenju ter zahteva drugačno obravnavo. Gre za razlikovanje dejanskih okoliščin nastanka opravičenja do družinske invalidnine, ki narekujejo tudi razlikovanje v pravni ureditvi oziroma določitev pogojev za priznanje družinske invalidnine. Dejansko izgube življenja pri opravljanju vojaške dolžnosti v letu 1991 ni moč enoznačno označiti z okvaro zdravja v katerih je vzrok iskati v vojnih dogodkih leta 1991 in je temelj za priznanja statusa vojnega invalida po zakonu.
Mogoče bi samo še povedala, da pravzaprav mi tukaj pri vdovah po padlem borcu iz leta 1991 spuščamo samo starostno mejo, ker vsi, po vseh ostalih imajo, seveda je starostna meja 55 let. Tukaj izenačujemo, ampak spuščamo samo starostno mejo pod 55 let ker namreč iz prakse prihaja do tega, da imamo tri, štiri vdove, ki so v starosti med 51 in 55 let, in da seveda se jim ta pravica, ki so jo imele kot souživalka, vleče do 55. Leta, pri 55. bi pa že po prejšnjem zakonu pravzaprav imeli. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Gospod Vizjak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Mi v opoziciji bomo milo rečeno zelo konstruktivni. Jaz bom ta zakon podprl iz istih razlogov kot jih bo gospod Frangež, z razliko od tega, ko je nasprotoval. Mislim, da je dobro bolje kasneje kot nikoli. Se pa retorično vprašam, kako boste pojasnili vdovam padlih borcev, da ste spregledali tri četrt leta prepozno, kasneje in te vdove prikrajšali za sredstva za te tri četrt leta. Namreč identičen predlog zakona je bil pred tri četrt leta in ste jih zaradi zelo zanimivih razlogov, ki jih danes ni več, zavrnili. Tu bi se dotaknil tudi na stališče državnega sveta, ki je milo rečeno sprevržen. Pred tri četrt leta je državni svet iz istih razlogov temu nasprotoval, pri čemer ni zaključil tako, kot je zdaj. Da boljše da pa parcialno rešitev kljub temu sprejmemo čim prej. In dokaz več, da tega državnega ali pa takega politikantskega državnega sveta ne rabimo in če mi bo hvala bogu kdaj ponudila priložnost glasovati o tem, ali državni svet ostane ali ne, bom z dokazom več glasoval proti tem, da jih čim prej razpustimo, še najhuje pa je, da jih dobro plačujemo za tako, kako bi rekel, evidentno sprevrženo delo.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Želi še kdo razpravljati? Izvolite, se lahko predstavite.
Anton Pozvek
Pozvek Tone, Predstavnik zveze policijskih veteranskih društev Sever. No jaz bi vendarle rad malo usmeril pozornost nazaj na predlog, ki ga je vložila vlada. Glejte probleme pri vdovah 91 smo zaznali konec 2009, v začetku 2010. Takrat so začele nastajati te okoliščine, o katerih je v obrazložitvi bilo na široko predstavljeno. Vdove so bile premlade, izgubile so pravico do souživanja te invalidske pokojnine, do katere so bili upravičeni še študirajoči se njihovi otroci in hkrati se zaradi zaostrovanja gospodarskih razmer zaostrilo še zoper njih zoperstavilo še vse ostalo, tudi aktualne družbene razmere. Po pravilu so vse te tri nekatere tri do štiri, nekatere se še eventualno nanašajo te spremembe od osmih možnih uživalk, vse so zgubile takrat zaposlitev in jih tudi s pomočjo našo pomočjo iskanja pri resornih ministrstvih, kamor nekako veterani po oziroma od koder izhajamo, za večino nismo uspeli najti. Tako da res predlagam teh štiri pet let tudi ta predlog ne bo mogel rešiti. Mi rešujemo zdaj situacijo za naprej in mislim, da bi bil res že skrajni čas, da vendarle poskušamo to zadevo urediti in jo vsaj malenkostno olajšati tegobe, s katerimi, ki so jih zopet podoživljale, pač zaradi situacije, v kateri so se znašle. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Gospod Vizjak.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
No če gospod ni prepoznal v mojih izjavah vsebine in teme, o kateri govorimo, potem na res bog pomagaj. Spoštovani, kje ste bili pred tri četrt leta, ko je bil isti predlog prejšnje vlade na mizi in ga je sedanja koalicija zavrnila, s tem z razlogom, češ da ni sistemsko v redu, da moramo to celovito, da niso, zakonodajno pravna služba je zelo korektna je bila takrat na sitem stališču kot danes. Takrat na sitem stališču kot danes in je izrazila pomisleke in je pravzaprav očitala predlagatelju, da ni navedel utemeljenih razlogov. Mi smo takrat lahko berete moje magnetograme trdili, da če je nekdo v vojni izgubil partnerja, življenje in to pri upravljanju vojaških dolžnosti, da so to le tako specifične okoliščine in to so dovolj utemeljeni razlogi. In danes vsi kimate in pritrjujete, pred tri četrt leta pa ne in teh tri do štiri vdove so ob ta denar za teh tri četrt leta. O tem govorim o to se mi zdi, da ni najbolj prav oziroma da sploh ni prav. Ampak glejte v redu. Saj pravim bolje kasneje kot nikoli, ampak malo vas prosim. V slovenski politiki manjka malo načelnosti in vsi tudi ki se priglasite k besedi pazite, kar ste govorili pred vsaj pol leta nazaj, ali pa tri četrt leta nazaj ali pa enim letom nazaj. Marsikdo se tega noče spomniti. Jaz sem v politiki že od leta 2000 in zelo pazim kdaj kaj rečem, da mi ne bo čez pol leta žal.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Ja izvolite.
Gospod Pozvek
Se opravičujem ne bi rad polemiziral samo pojasnilo. Mi bi zelo radi prisostvovali tudi pri prejšnji obravnavi, samo žal nismo bili vabljeni in ker se nam je to kar pri nekaterih predlogih, ki so v državnem zboru dogajalo na delovnih telesih sem pa tokrat posebej zaprosil predsednika, da nas vendarle obveščate in povabite na obravnavo, da imamo vsaj možnost povedati tudi svoje stališče. Tako da z veseljem se odzivamo in bodo tudi v prihodnje. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Moram povedati, da pri prvi obravnavi nisem bil jaz poročevalec na tem odboru žal, tako da. Ampak državni svet je tistikrat mislim da načelno opozoril k neenakopravni obravnavi, tako kot je danes, vendar se je mogoče komisija zavedala v tem trenutku, da je nastala v tem času ta prazna praznina in da je potrebno vprašanje pravic za te vdove po padlem borcu iz leta 91 čim prej urediti. Zato smo tudi tokrat podprli. Hkrati pa pozivamo v našem mnenju k nadaljnjim dogovorom med vsemi združenji in pristojnim ministrstvom za celovitejšo ureditev vprašanja družinskih invalidnin tudi za ostale upravičence po zakonu. Mislim, da tukaj ni nič sprevrženega in nič slabega ampak smo videli v temu, da je potrebno v tem trenutku to sprejeti, ker je prišel malo spremenjen predlog zakona in smo ga podprli, hkrati pozivamo tako kot smo že takrat meseca aprila, da se napravijo nadaljnji dogovori med ostalimi zainteresiranimi združenji in pristojnim ministrstvom. Jaz o tem ne vidim nič slabega, mislim, da tudi državni svet ta predlog zakona podpira. Hvala.
Hvala. Želi še kdo? Ja, gospa Dimičeva, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Tudi jaz se še dobro spomnim, kako smo, ne bom rekla leto nazaj ali pa slabo leto nazaj razpravljali, koliko je ta zakon bil neprimeren. Veseli me, da je vlada videa, da je treba nekaj narediti in da je tukaj mela razumevanje predvsem za vdove mož, ki so padli ne v nekih dogodkih, ampak ki so padli za samostojno Slovenijo. Hkrati bi rada opozorila, da smo v poslanski skupini Nove Slovenije že dvakrat vložili tudi zakon o vojnih invalidih, po natančnem podatku zdajle sem šla tudi preveriti, 37 je še vojnih invalidov, ki še nimajo statusa vojnega invalida, ravno tako izhajajočega iz osamosvojitvene vojne in tukaj tudi po tem pričakujem, da bo tudi na tem področju vlada in pa seveda ministrstvo pogledalo malo bolj podrobno v njihove mape in vendarle tudi sprejelo neko zakonsko rešitev tudi za te, ki trenutno nimajo nobenega statusa in ki se jim status ne bi podelil na lepe oči ampak v bistvu bi mogli vse papirje prinesti in dokazati. V Novi Sloveniji kot sem že rekla pozdravljamo in bom ta zakon podprla. Hvala.
Hvala. Še kdo želi razpravljati? Če ne, predlagam da glasujemo o obeh členih skupaj. Odpiramo glasovanje.
Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti?(Nihče.)
Zakon je sprejet.
Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide državnemu zboru predlaga, da predlog zakona o dopolnitvah zakona o vojnih invalidih sprejme v predloženem besedilu. Določiti moramo še poročevalca. Bom predstavila kar sama, ker ne vidim interesa. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem telesu pod točko razno bi želel kdo razpravljati? Če ne, potem zaključujem 23. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Hvala lepa.
Seja se je končala 12. februarja 2014 ob 16.13.