21. redna seja - Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN INVALIDE
21. seja
(5. februar 2014)
Sejo je vodila dr. Andreja Črnak Meglič, predsednica odbora.
Seja se je pričela ob 14.02.

Socialni demokrati (SD)
Dober dan, prav lepo pozdravljeni na 21. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. No za današnjo sejo sem prejela kar nekaj opravičil, ker istočasno poteka seja Odbora za kmetijstvo in sicer so se opravičili gospa Dimic, gospod Presečnik, gospod Frangež in gospa Jenko. Nisem pa prejela nobenih obvestil o nadomestnih članih. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo oziroma dopolnitev dnevnega reda, zato bo naše delo potekalo po dnevnem redu, kot ste ga prejeli s sklicem seje in sicer pod točko ena, letno poročilo jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2012, poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2012, obrazložitev porabe sredstev za delovanje in pod tretjič, predstavitev projekta Občina po meri invalidov. Prehajamo torej na prvo točko dnevnega reda. Letno poročilo jamstvenega in preživninskega sklada. Poročilo je bilo objavljeno v poročevalci, prejeli pa ste tudi mnenje državnega sveta. Obravnava na podlagi prvega odstavka 41. člena poslovnika državnega zbora. Uvodoma dajem besedo predstavnikom vlade in sicer Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, lepo pozdravljam gospoda Dejana Levaniča, državnega sekretarja. Izvolite.
Lep pozdrav, hvala lepa za besedo. Mi smo pregledali poročilo in ta trenutek nimamo pripomb glede na to, da je sicer drugačna ureditev danes, ko se je obstoječemu skladu iz preteklosti pridružil tudi sklad za invalide se to poročilo nanaša na leto 2012 tako da ta trenutek nimamo večjih pripomb. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Maroltu, izvolite.
Gospod Marolt
Ja hvala lepa za besedo gospa predsednica, spoštovane članice, člani, če dovolite, lahko čisto na kratko predstavil tole poročilo za leto 2012. Na jamstvenem skladu je bilo v letu 2012 upravičencem izplačano 12 milijonov 203 948 evrov, od tega je šlo 9 milijonov 826 750 evrov iz proračuna in dva milijona 377 198 evrov iz subrogacij torej iz stečajne mase. Izplačilo je v letu 2012 prejelo 3912 upravičencev iz 151 podjetij,. Povprečno neto izplačilo na upravičenca je znašalo 1777,47 evrov. Iz naslova subrogacij je sklad v letu 2012 realiziral sredstva v višini 4 milijone 382 772 evrov, kar je posledica oziroma realizacija visokih izplačil v letih 2011 in 2012. Glede preživnin je bilo v letu 2012 iz naslova nadomestila preživnin izplačanih 3 milijone 560 387 evrov, od tega dva milijona 650 tisoč evrov iz proračuna in 910 387 evrov iz sredstev izterjave, ki jih izvaja sklad. Decembra 2012 je nadomestilo preživnine prejelo 3772 otrok v povprečji višini 81,19 evrov na otroka. V skupnem seštevku pa je bilo v letu 2012 4393 otrokom izplačano nadomestilo preživnine. Od dolžnikov je bilo torej izterjanih sredstev v višini 7 milijonov 156 915 evrov, od tega je bilo v letu 2012 na novo vloženih 1377 izvršilnih predlogov zoper preživninske zavezance. Konec leta 2012 pa je bilo aktivnih 7436 izvršilnih postopkov zoper dolžnike preživninskega sklada. Torej to so te izvršilni postopki, ki so na sodiščih. Čisto tako med klic na današnji dan je v postopkih izterjave na sodiščih že 7950 izvršilnih postopkov odprtih. Kar se tiče delovanja sklada je bilo v letu 2012 iz proračuna realiziranih 855 tisoč evrov sredstev, kar je 97,1 odstotka načrtovanih sredstev, preostala sredstva pa so bila zagotovljena iz lastnih virov. Za delovanje so bili realizirani odhodki v višini en milijon 11 tisoč 824 evrov. To so pač vsi odhodki za plače, blago, materialne stroške in pa seveda tudi investicijske odhodke, ki jih pa v letu 2012 praktično ni bilo, ravno zaradi tega, ker se je že takrat načrtovala pripojitev v skladu za spodbujanje zaposlovanja invalidov in so vse investicije stale iz naslova racionalizacije in pa optimizacije predvsem programske in druge opreme za informatiko. In za zaključek. Sklad je v letu 2012 zaključil s presežkov prihodkov nad dohodki v višini dva milijona 117 tisoč 424 evrov. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala. Gospod Požun nam bo predstavil stališče državnega sveta, izvolite.
Peter Požun
Hvala gospa predsednica. Dober dan spoštovane poslanki, poslanci, vlada in gosti. Komisija državnega sveta za socialne zadeve, delo, zdravstvo invalide je obravnavala poročilo jamstvenega preživninskega sklada v januarju. Komisija je bila seznanjena in tudi dobro ocenila sodelovanje sklada s skupnostjo centrov za socialno delo in s samimi centri za socialno delo, tako na področju jamstva in preživnin, kakor tudi z zavodom za zaposlovanje obravnave vlog na področju jamstev. Obenem pa je bilo na komisiji opozorjeno na težave z delovanjem sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov v preteklosti, kar bo sicer vprašanje poročila v letu 2013. V razpravi pa smo v komisiji za prihodnje predlagali, da naj se razmisli v tem, da naj bi zaposlovali invalidov v javnih zavodih izvzelo iz sistema kvot, kajti konstantno povečevanje slednjih v javnih zavodih ravno zaradi težje prilagoditve delovnih mest in značilnosti dela povzroča javnim zavodom velike stroške in tudi težjo organizacijo in s tem seveda proračunske obremenitve. Sploh zato, ker učinki vplačil v sklad na podlagi kvotnega sistema niso takšni, da bi to upravičevali. Delež brezposelnih invalidov se namreč ne znižuje tako intenzivno kar bi se pričakovali z vlaganji v boljša delovna mesta. Ob tem smo ponovno izpostavili tudi zakonodajno iniciativo državnega sveta v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem jamstvenem preživninskem skladu in sicer je bil namen takratnega predloga vzpostaviti inštitut nadomestila neizplačanih plač oziroma nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela ter s tem rešiti ekonomski položaj delavcev, ki imajo še vedno sklenjeno delovno razmerje pri insolventnemu delodajalci, ampak jim ta zaradi svojega finančnega stanja te ni izplačal treh zaporednih plač. S to zakonsko spremembo bi delavci nadomestilo prejeli s strani sklada, torej na način subrogacije do višine izplačanih sredstev delavcev. S tem bi se tudi položaj zdaj teh zaposlenih lahko ustrezno rešil. Sicer pa smo se seznanili z letnim poročilom in ga ocenili kot zelo dobro. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala. Odpiram razpravo poslank in poslancev. kdo želi besedo? Če je tako, potem predlagam, da sprejmemo ugotovitveni sklep. Ugotavljam, da se Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide seznanil s poročilom jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije z letom 2012. Ja to je samo ugotovitveni sklep. Zahvaljujem se gostom in prehajam na drugo točko dnevnega reda. Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIH-a za leto 2012 , obrazložitev porabe sredstev za delovanje. Kot veste, smo poročilo o delovanju FIH-a obravnavali na eni izmed prehodnih sej in sprejeli dva sklepa. Odbor za delo, družino, socialne zadeve, invalide predlaga fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, da v bodoče vključi v poročilo poseben prikaz odhodkov za delovanje strokovne službe in drugi sklep, da Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide nalaga fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, da v roku enega meseca odboru predloži podrobno pisno poročilo za vse, smem prositi, podrobno predloži pisno poročilo za vse presežne indekse v prikazu nerealiziranih prihodkov in odhodkov še posebej za plače vodstva FIHO. To poročilo smo prejeli, besedo dajem gospodu Kušarju. Izvolite.
Štefan Kušar
Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, uvodoma mi dovolite opravičilo s strani predsednika sveta Gregorja Kobala, ki ga je bolezen položila v posteljo, tako da sem jaz danes sam tukaj tudi z njegovim pooblastilom. Mi smo poslali to poročilo presežnih indeksov. Zraven smo predložili tudi tri priloge, iz katerih je razvidno, kako je potekalo sprejemanje odločitev glede višine finančnih načrtov za leto 2012 zaradi tega, ker je bil sprejet rebalans v skladu z določili akti FIHO, kjer so bili prihodki fundacije v letu 2012 višji od 15 odstotkov, ki so meja za sprejem finančnega rebalansa. Zdaj po posameznih postavkah smo poskušali obrazložiti, zakaj je prišlo do večje porabe sredstev. Pri operativnih odhodkih za delovanje FIHO smo zapisali, da smo že v letu 2012 izvedli določene aktivnosti, ki so se nanašale sicer na 2013 potem smo imeli višje stroške za investicijsko vzdrževanje, tako kot smo pač zapisi, nadgradnja informacijskega sistema, vzdrževanje osnovnih sredstev, itn. Pri stroških strokovne službe smo posebej izpostavili stroške, ki so povezani z višino mase plač in povezano s povezanim nadomestilom za porodniški dopust, potem stroške študentskega servisa, opredelili smo tudi stroške s sodišči. Namreč v letu 2012 smo morali poravnati stroške skupne tožbe športne fundacije in naše fundacije proti nelegalnim prirediteljem iger na srečo. Zapisali smo tudi, da je bilo več sredstev namenjenih avtorske pogodbe, ki so vezane na prenovo metodologije. Izvedli smo tudi bančno študijo zaradi slabe bonitetne ocene bank, ki smo, pri kateri smo poslovali v preteklosti. Poskušali smo tudi obrazložiti plačo povezane oziroma osebni dohodek poslovodnega organa, tako da upam, da smo bili dovolj nazorni pri naših prikazih. Sem pa seveda pripravljen še na dodatna vprašanja odgovoriti. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Odpiram razpravo. Kdo želi besedo?
Ja, gospod Levanič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.
Zdaj smo že pri prvi točki zelo hitro šli naprej. Tudi tam mogoče bi bilo prav na nekatere pozive komisije, tudi Državnega sveta kaj odgovoriti, ampak mogoče v kakšni pisni obliki kasneje. Mogoče pa, da si samo razjasnimo nekatere stvari, ker se mi zdi, da je prav, da je to poročilo čim bolj transparentno, predvsem kar se tiče porabe finančnih sredstev, glede nato, da pač imamo na mnogih segmentih kar nekaj mogoče očitkov ali pa vsaj vprašanj v bistvu, da jih razjasnimo in mislim, da je prav, da je tako.
Zdaj, jaz bi šel mogoče čisto skozi, ker smo tokrat res natančno na ministrstvu tudi pogledali določene stroške in toliko za pojasnilo bi pač prosil, da se pove, zakaj so nekatera povišanja, ker je prav v bistvu, da je to čim bolj jasno.
Sedaj najprej mogoče ta pisarniški material in razmnoževanje, ker gre za 63,23% povečanje. Tukaj je en del obrazložitve, da gre za pisarniški material, ki je bil namenjen za 15. Obletnico delovanja, ampak vseeno gre za, po našem mnenju kar veliko povečanje, pa mogoče ena dodatna obrazložitev k temu.
Pod drugo točko. Recimo v letu 2011 ni bilo stroška komunikacijskih povezav, med tem ko je ta strošek bil v letu 2012 tam okrog 1400 evrov, pa mogoče, kaj je zajeto v teh stroških. Povečali so se tudi stroški čiščenja, za 38% in pa stroški elektrike za 42%. Recimo mogoče tukaj, v čem je tukaj problem, da je prišlo tako v kratkem času do takšnega povišanja. Pa potem imamo nabavo drobnega inventarja, kjer je povečanje za 60%, pa se nam zdi, da je tukaj obrazložitev FIHA nekoliko nejasna. Mogoče pa se to povezuje tudi s praznovanjem 15 obletnice. Zdaj, tam pri stroških goriva, registracije, zavarovanja in drugi stroški v zvezi s službenim vozilom vidimo, da je v letu 2012 bila za FIHO tudi nova pridobitev službenega avtomobila, ki je bila tudi donacija Porshe Slovenija. Mogoče bi tukaj želeli eno dodatno obrazložitev ali je vozni park ostal nespremenjen, ker vidimo, da so se v letu 2012 sicer zmanjšali stroški za gorivo, popravila, servisi. Povečali pa so se stroški za čiščenje in pranje za skoraj 500%. Tako, da tukaj malo pogledamo kaj in kako. Med drugimi, recimo operativnimi odhodki pa izstopa tudi strošek oblikovanja in tiska dvoletnih poročil o delu in finančnem poslovanju 2012 v znesku 6 tisoč 500 evrov in koledarju uporabnikov v znesku tam okrog 3 tisoč 800 evrov, pa naprej mogoče sodni stroški. Fino je vedeti, ko govorimo o takšni fundaciji, da nam v bistvu FIHO pojasni, zakaj je skupaj s HŠO vložil tožbo zoper organizatorja nezakonitih iger na srečo, beat and win, pa Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Potem so tudi mogoče nepojasnjeni dovolj dobro stroški z zunanjimi strokovnjaki. Govorimo o tisti študiji, kjer v bistvu nimamo pojasnjenega namena te študije. In pa mogoče stroški za izvedbo posameznih nadzorov znotraj FIHA. FIHO sicer pove koliko nadzora je bilo opravljenih v letu 2012, ne pojasni pa, zakaj je ta indeks 135. Na primer mogoče indeks je visok tudi zato, ker je bilo število nadzorov verjetno višje ali pa pač kaj v tem kontekstu. Tako, da mogoče samo en del pregleda s strani ministrstva glede posameznih postavk, ampak verjamem, da ima FIHO tudi močne argumente, da pove zakaj je ta denar bil uporabljen. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Ja, gospa Tavš. Izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa za besedo, predsednica in prav lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem prisotnim na današnji seji.
No, sedaj tako, verjamem, da je bila to tudi v osnovi namen tega matičnega delovnega telesa, ko smo sprejemali sklep, da nam FIHO podrobneje razloži določene zadeve v zvezi s poročilom za preteklo leto oziroma leto 2012 glede na to, da smo to poročilo obravnavali v lanskem letu za 2012. Iz samega poročila pa tudi iz teh številk, ki so dodatno priložene na podlagi sklepa, ki smo ga sprejeli, izhaja da je FIHO skoraj da, si upam trditi, edina institucija v naši državi, ki se ne sooča s finančno krizo. Vsaj to je razvidno iz številk in iz indeksov, ki so priloženi, pa upam, da ne žalim kogarkoli, ker ni to mo namen, daleč od tega. Je pa prav, pa niti ne vem, če smo kot delovno telo pristojni, da razčiščujemo in gledamo podrobnosti. verjamem, da so za to bolj pristojni drugi organi, vendarle določena pojasnila absolutno so dobrodošla in jaz verjamem, da jih bomo v nadaljevanju tudi dobili.
Ko smo v naši poslanski skupini pregledovali to dodatno poročilo oziroma pojasnila, pa se bom tukaj navezala na besede državnega sekretarja, smo pričakovali, da bomo dobili bolj podrobno, ne samo, bom rekla, pavšalno oceno zakaj se je določen indeks povišal, na kateri postavki, ampak predvsem vsebino tiste postavke. Ko je državni sekretar omenil tiskarski material oziroma tiskarsko gradivo, absolutno, postavka je bistveno višja kot je bila v preteklem letu in morda zgolj za informacijo bi bilo dobro, da se seznanimo tudi ali so bili obeski za ključe tako drag strošek ali so bili koledarji ali ostali promocijski predmeti. Mislim, zdaj jaz verjamem, da se pri našem delu redno srečujemo s tem, ko moramo pojasnjevati z vidika transparentnosti res vsako podrobnost. To poročilo, dodatno poročilo pa je po moji oceni premalo transparentno, da bi nam lahko odgovorilo na tisto ključno dilemo, ki je bila izpostavljena na prejšnjem odboru, ko smo, se pravi, govorili o tem in seveda ko smo sprejeli tudi sklep. Mimogrede, namigi so takšni in drugačni. Saj pravim, nočem prejudicirati katerekoli zadeve, ampak vendarle bi bilo dobro tudi izvedeti kje ste naročevali koledarje. Čisto informacija, ki bi morda komu prišla prav, ampak saj pravim, nismo mi pristojni, da bi se dotikali teh podrobnosti, vendarle bi bilo pa dobro z vidika transparentnosti, da dobimo določena pojasnila. Mogoče samo še recimo zelo se poviša postavka zaradi uvedbe profesionalne funkcije direktorja FIHA za polni delovni čas s 1. 1. 2012. Pa se spomnim s prejšnjega odbora, ko je bila izpostavljena ravno dilema, kako je s plačami funkcionarjev na FIHU in s tem v povezavi bi seveda želela dobiti tudi pojasnilo, kako je s sejninami člani organa. Sejnina članov organov vključno s potnimi stroški se prilagajajo v veliki večini finančni krizi in se zmanjšujejo, naj si bo, se vežejo na obdobje do gospodarske rasti, ko doseže 2,5% BDP ali pa, ne vem, se napiše v določenih aktih teh organov zgolj za pač ne vem neko obdobje do konca krize oziroma ko se stanje izboljša. Iz tega dokumenta pa je razvidno, da sejnine članov ostajajo nespremenjene, potni stroški ostajajo nespremenjeni. Še več, indeks govori, da se je ravno na tej postavki da so se finančna sredstva bom rekla kar povečala, da ne bom rekla bistveno povečala. Zelo so se povečala finančna sredstva tudi na postavki avtorske pogodbe, ker so avtorske pogodbe vprašljive z marsikaterega vidika, morda tudi tu dodatna pojasnila. Kakšne avtorske pogodbe, koliko je znašal znesek za kakšno konkretno delo, tudi to recimo je ena takšna zadeva, ki zna priti prav, pa ko ste prej spoštovani gospod direktor omenili, da ste naročili, če sem prav razumela, bančno študijo zaradi slabih bonitetnih ocen bank, pri katerih so najeti krediti. Jaz ne razumem kakšen je bil namen, da je FIHO naročil bančno študijo zaradi slabih bonitetnih ocen. Če so bile slabe bonitetne ocene bank pri katerih imate lepe kredite kaj ste potem naredili, če je študija dokazala, da so bonitetne ocene slabe. Namena ne razumem. Ker bonitetne ocene so znane vsem, saj so za to inštitucije, ki dajejo ven bonitetne ocene bank. Skratka določena pojasnila saj pravim se pa v osnovi pridružujem tudi državnemu sekretarju. Jaz nočem bog ne daj prejudicirati kakršnekoli zadeve pravim pa mogoče tudi zato, ker obstajajo določeni dvomi, da si nalijemo čistega vina in da razčistimo stvari, ki za enkrat ostajajo bom rekla nepojasnjene.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Še kdo? Ne. Ja seveda lahko. Če nihče ne nasprotuje, a bo lahko nekdo približal ji mikrofon.
Elena Pečarič
Hvala za besedo. Elena Pečarič iz društva za (nerazumljivo) hendikep mislim, da me vsi dobro poznate in bom danes spet ponovila tisto, kar običajno pišem pa malokdo sliši in vidi. Dejansko kar je bilo danes izpostavljeno je že dolgo znano. Gospod direktor dobiva plačo 4500 evrov plus 10 procentov nagrado, za katero pač ne vemo, zakaj jo je dobil. Jo pa dobiva tako, da kljub vsej krizi jo on dobiva. No lani v 2013 je bilo vsem organizacijam zmanjšano za 15 procentno sredstev glede na sklep za to leto pač po defaultu ne glede na to, ali je šlo za programe, ker eni imamo samo za programe, eni majo pa tudi veliko investicij. Se pravi tisti, ki smo ostali brez teh 15 procentov nismo imeli investicij, se nismo mogli odreči nobenemu, kako bi rekla, luksuzu, ampak smo mogli živo rezati v programe in jih zmanjševati in seveda v končni fazi vse to pade na pleča uporabnikov, ki nimajo storitev, do katerih so upravičeni. Zdaj tudi sejnine. Sejnine so znašale 96 tisoč. Vemo, da je v času sveta 23 lahko povem za našo predstavnico, v bistvu ni naša, ampak iz JHD-ja je bila predlagana, ona je bila na petih sejah, enkrat je bila odsotna in je torej dobila 500 evrov. Zdaj se jaz sprašujem, ostane še 22 članov, koliko dobijo drugi člani. Kar pomeni, da tisti, ki so v vseh organih, dobijo tudi po 6,7 ali več tisoč evrov po tej logiki, številke 96 tisoč je kar daleč za priti, ker vemo, da tudi državni predstavniki, dva sta v bistvu večkrat odsotna kot pa prisotna, oziroma trije. Tako da bi bilo zanimivo vedeti po imenu in priimku, koliko, kakšna višina na leto pripada določenim ljudem iz te sejnine, ker trdim, da so to veliki denarji in zato tudi ni naključje, da so v komisijah za razdeljevanje sredstev invalidske (nerazumljivo) samo tisti ta večji predstavniki, ki pač vse niti vlečejo in se tudi sestajajo v Izoli pod budnim očesom varnostnikom, ker tam poteka tisto glavno razdeljevanje sredstev. Za enkrat toliko. Aja pa še eno pojasnilo. Tele ki (nerazumljivo), o gradivih, gradiva tiska podjetje Makroskop, to je bivše podjetje, o katerem je bil gospod Kušar direktor. Tako da bo jasno.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Dobro gospod Kušar, nekaj konkretnih vprašanj je bilo pa prosim za odgovore.
Štefan Kušar
Ja jaz bom, vprašanj je bilo zelo veliko, jaz upam, da bom čisto na vse poskušal odgovoriti, tako da bomo v čim večji možni meri pojasnili odprta vprašanja. Mogoče bi jaz začel kar s plačo poslovodnega organa, direktorja. Gospa Pečarič je navedla številko, se je zmotila sicer 200 evrov, tako da višina bruto plače direktorja je 4304 evrov, nagrado se pa ne izplačuje, zaradi tega, ker v letu 2013 ni finančnih sredstev za to. Zdaj če govorimo o indeksu plače direktorja bi rad opozoril, da je gospod Jug moj predhodnik, bil zaposlen za polovični delovni čas, ne za polni delovni čas, tako da precejšnja razlika izhaja že iz tega naslova. Potem bi rad podal informacijo, da je gospod Jug bil zaposlen samo do 26. septembra leta 2012, ker je takrat žal zaradi posledic bolezni umrl, tako da mu ni bilo izplačanih 12 polovičnih plač, ampak 9 polovičnih plač in rad bi opozoril to, da je gospod Jug do 26. septembra koristil 129 dni bolniškega staleža, kar pomeni, da tudi iz tega naslova ni bilo dohodkov na strani fundacije. Tako da posledično je indeks takšen, kot je. Jaz bi rad šel naprej na bančno študijo, ki jo je gospa Žgajnar Tavš omenila. Fundacija še vedno posluje z A banko, pri čemer je A banka, ko sem jaz prevzel mesto direktorja dobila bonitetno oceno agencijske hiše Mudis CAA 2, ki pač po njihovi klasifikaciji predstavlja izredno visoko stopnjo tveganja zaposlovanja in vedeti morate, da FIHO ima tudi depozite, v kolikor se ji zgodijo kakšni presežki sredstev iz naslova koncesijskih zavezancev in seveda ta sredstva poskuša fundacija plemenititi v bankah v slovenski lasti. Žal je bila takrat ocena z A banko tako nizka, da smo poskušali pridobiti s pomočjo analize rezultat, katera banka v slovenski lasti bi lahko bila tista, kjer bi bili depoziti FIHA bolj varno naloženi in tudi obrestovani posledično. Tako da na podlagi študije smo del poslovanja, kar se depozitov hiše, prenesli na poštno banko Slovenije, tekoče poslovanje pa še vedno teče preko A banke. Zdaj kar se tiče avtorskih pogodb, ki so bile tudi omenjene. Avtorske pogodbe so seveda zelo narasle, če govorimo o samem indeksu, je pa to bil enkratni strošek povezan s prenovo metodologije uporabe meril in kriterij v fundacije tako da recimo avtorskih pogodb, ko boste imeli pred sabo poročilo za leto 2013 ne bo več notri, vsaj ne v taki višini. Tako da je šlo za enkraten konkreten znesek. Če govorimo o avtorskih pogodbah, ki so povezane s prenovo metodologije, je strošek 21 590 evrov in sta bila dva prejemnika teh sredstev. En prejemnik v višini 15 tisoč evrov, druga prejemnica pa v višini pest tisoč evrov. Zdaj kar se tiče nadzorov bi jaz tukaj rad povedal, da nismo imeli povečanega števila nadzorov v organizacijah. Namreč v letu 2011 smo izvedli 354 nadzorov, leta 2012 36 nadzorov, ampak novembra meseca smo imeli inšpekcijo iz Davčne uprave Republike Slovenije, ki je ugotovila, da smo v obdobju od 1.1.2009 do 31. decembra 2011 napačno obračunavali prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje, ko smo izplačali nagrado nadzornikom. Na podlagi njihove odločbe smo morali za nazaj obračunati višjo prispevno stopnjo, kar je zneslo 5027 evrov in za leto 2012 smo morali tudi na novo obračunati prispevno stopnjo za pokojninsko blagajno, tako da je skupno strošek znašal 6744 evrov. Se pravi šlo je za zapoznele obveznosti do DURS-a, tako da smo morali pač na tem koncu smo evidentirali ta strošek, ki smo ga morali na podlagi odločbe DURS-a nakazati. Zdaj sodni stroški tukaj sem že takrat na prejšnji seji povedal, da smo skupaj s športno fundacijo vložili proti »bet and win-e«, »bet at home-u« in »sporting bet-u« tožbo na sodišču, ker smo menili, da z njihovim ponujanjem spletnih iger na srečo nezakonito odvajajo sredstva v tujino s strani tistih igralcev, ki pač igrajo preko njihovih prevedenih spletnih strani. Sodišče nam ni ugodilo v naši tožbi, tako da so vsi ti, ki so bili toženi, ki so nezakonito pač oziroma še vedno ponujajo na nezakonit možnost vplačila teh spletnih stav športnih so to tožbo dobili in mislim, da je bila tožba vložena tri ali štiri leta preden sem jaz prišel na FIHO ampak smo v letu 2012 morali te sodne stroške poravnati. Zdaj omenjeni so tudi še sodni stroški za društvo JHD. Jaz njih posebej ne bi izpostavljal zaradi tega, ker v tej postavki mi pokrivamo vse stroške, ki so povezani z morebitnimi tožbami na upravnih sodiščih, ker tam je pač treba določene takse plačati in v kolikor fundacija izgubi seveda ta strošek pride na fundacijo. Letno poročilo, če boste pozorni, v letu 2011 ta postavka ni bila evidentirana, tako da smo v letu 2012 plačali tisto tako za leto 11 kot za leto 12 se pravi dve letni poročili sta notri. Če bi normalno teklo poslovanje v 2011, ko je žal direktor bil veliko odsoten, bi seveda že v 2011 morali biti eno poročilo stiskano in izdano in drugo potem v letu 2012. Pri gorivu in pri čiščenju tukaj bi rad povedal,d a smo imeli srečo in smo za šest mesecev dobili v brezplačno uporabo za invalide prilagojeno vozilo podjetja Porsche Slovenije in seveda tako kot velikokrat se zgodi z donacijo so potem nastali še dodatni stroški. Tako da mi smo to dali v uporabo invalidskim in humanitarnih organizacijam in vsakič, ko je prišlo nazaj, je bilo treba dodatno avto počistiti, včasih tudi ni bilo natočeno gorivo notri pa smo še to morali dodati in tako naprej. Skratka so nastali neki taki sprotni stroški. Zdaj za komunikacijske povezave, če grem naprej, v preteklih letih je bila internetna povezava prikazana znotraj stroškov PTT-ja, se pravi telefonije, kjer smo imeli paket na Telekomu Slovenije, nato smo se pa odločili, da bomo uvedli spremembo, tako da smo zdaj na optičnem omrežju podjetja T2 in smo seveda ta strošek začeli ločeno prikazovati kot komunikacijsko povezavo. Pisarniško poslovanje, ki je povišano, je povečano s večjim številom sej, ki so bile izvedene v letu 2012 in kot direktor žal nimam nobenega vpliva na število sej organov v fundaciji. Skratka mi ali pa jaz moram predpisati, kakšno naj bo število sej, sveta ali pa komisij in tako naprej. Skratka v kolikor se pokaže vsebinska potreba po večjem številu teh sej se jih tudi izvede in posledično se pokrivajo stroški za te seje. Če sem že pri sejah bi rad pojasnil, da so sejnine določene v 29. členu naših pravil fundacije. Zapisano je, da sejnina znaša 12 odstotkov minimalne bruto plače v Republiki Sloveniji. Predsednik za vodenje seje sveta dobi še večji odstotek, še dodatnih 50 odstotkov, predsedniki stalnih komisij in predsednik nadzornega odbora pa dobi dodatnih 20 odstotkov nat eh 12 odstotkov minimalne bruto plače v Republiki Sloveniji. Višina te postavke sejnin je spet povezana s številom izvedenih sej. V kolikor je večje število sej sveta se potem seveda tudi stroški sejnine povečajo. Zagotovo pa velja razmisliti o predlogu, ki je bil podan, da se soglasno svet odloči za nižji odstotek obračunavanja sejnin, kar bi bilo zagotovo na mestu, sploh glede na bistveno nižji finančni načrt v letošnjem letu. Ker zdaj imamo ves čas pred očmi leto 2012, ki je bilo izjemno in se najverjetneje nikoli več ne bo ponovilo. Res pa je, da smo lahko na podlagi dobrega leta ustvarili rezervo, ki nam sedaj služi,d a lahko pokrivamo obveznosti do invalidskih in humanitarnih organizacij za izvajanje njihovih programov. Recimo že v tem mesecu za mesec januar bomo dobili koncesnine samo v višini 400 tisoč evrov od vseh koncesijskih zavezancev in če bomo hoteli odplačati vse obveznosti do organizacij bomo potrebovali milijon 200 tisoč evrov. Se pravi mi bomo iz presežka preteklih let lahko pokrili to razliko, da ne bo prišlo do drastičnega upada izvajanja programov. In teh rezerv imamo za dve dvanajstini pripravljenih za pokrivanje takšnih izpadov od koncesionarjev. Mogoče kot zanimivost samo dobili smo obvestilo Loterije Slovenije, da so nam za leto 2013 preplačali koncesnine v višini 750 tisoč evrov, kar pomeni,d a bomo meseca aprila pri obračunu za marec dobili 750 tisoč evrov manj koncesnin, kot bi jih eventuelno lahko dobili. Ampak žal je v zakonu o igrah na srečo formula tako postavljena, da pač ne moremo natančno dobiti obračun koncesnin za tekoči mesec. Namreč obračuna se promet minus izplačani dobitki in to je potem osnova za višino koncesnine. In zdaj recimo, če se dobitnik velikega dobitka ne odloči v istem mesecu za izplačilo dobitka in to prenese v naslednji mesec, to pomeni, da je zelo visok promet, zelo nizki izplačani dobitki in je seveda osnova ali pa navidezna osnova za koncesijsko dajatev zelo visoka in mi dobimo visoko akontacijo koncesnine. Vsi kocnesijski zavezanci pa na koncu leta naredijo obračun teh koncesnin in takrat mi šele vidimo, ali so bile akontacije previsoko obračunane ali pa prenizko obračunane. V letu 2013 smo imeli izpad v višini milijon 300 tisoč evrov s strani loterije. Se pravi aprila meseca, ko bi morali dobiti milijon štiristo kocnesnin, smo v resnici na naš TRR dobili samo sto tisoče evrov, zaradi tega, ker so negativno za nazaj obračunali. Zdaj ne vem za neke manjše postavke ne vem za koledar jaz vam lahko povem, da to tiska podjetje Format iz Kranja. Konkretno ne vem, če vam to kaj pove ali ne, ampak, tako da potem so pa tele stroški drobnega materiala, zagotovo so se povečali tudi z mojim prihodom, a veste pod droben inventar gre od škarij do noža za (nerazumljivo) takšnih zelo drobnih stvari, a veste ne vem ali je prejšnji direktor to imel ali ne, jaz sem prišel v pisarno, pa škarij ni bilo, pa ravnila ni bilo pa svinčnika ni bilo pa ne vem kaj še vse in smo pač vse to kupilo, ampak drobni pisarniški material je 400 evrov jaz ne vem. Zagotovo bi bilo pametno debatirati na višjih postavkah, kot je sejnina, kot je masa plač in tako naprej. Če bi se tam naredilo določeno racionalizacijo, bi to res pomenil nek prihranek za FIHO, če pa govorimo o drobnem materialu pa verjetno tudi če privarčujemo 5 odstotkov je to dvesto evrov lahko, če imamo te številke pred sabo. Tako da zagotovo velja razmisliti o vaših pripombah. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa no kljub vsemu gospod direktor ta pripomba ni bila ravno vmesna. Če poslanci želijo odgovore jih morajo dobiti ne glede na to, na kaj se to vse skupaj nanaša. Glede na to, da pa gre za vaše delovanje kar precej denarja, to se pravi teh skoraj da 660 tisoč evrov potem imamo pravico spraševati, kaj se dogaja, glede na to, da so to odstopljena sredstva države. To so javna sredstva in so vsa pojasnila seveda na mestu. Jaz bi vas preden dam gospodu državnemu sekretarju besedo, očitno ni zadovoljen z vašimi dogovori, bi vas samo nekaj še vprašala. Torej pravilnik FIHO govori o tem, da lahko porabite za svoje delovanje do treh procentov sredstev. Omenili ste, da ste v letu 2012 ustvarili kar precejšnje bom rekla prihodke, tako da ste si lahko na podlagi pravilnika oblikovali tudi rezervo, ki sedaj pride še kako prav, zlasti bom rekla glede na to, kar se dogaja v letošnjem letu. Pa vendarle če izračunam te vaše številke ugotovim, da so skupaj odhodki po rebalansu znašali 22 milijonov 560, rezerva je bila pa še ne takšna, da tri milijone 600. Skratka delež, procent, ki ste ga izračunali, se seveda nanaša na celotna sredstva in me zanima, čeprav je to zelo ohlapno rečeno za delovanje, ampak vendarle jaz razumem, da je teh tri milijone 600, pravzaprav da so to rezervna sredstva in da ste pač na podlagi tega, ker se je od celotnih sredstev izračunal delež, praktično za delovanje službe izdvojili kar 91 tisoč pa še 635 evrov več, kot bi tako kot jaz razumem, pa mi razložite, če narobe razumem, stvar se nanašala samo na dohodke. To vas sprašujem še zlasti zato, ker zdaj boste v velikih finančnih škripcih. Če prav razumem, se v letošnjem letu zmanjšujejo prihodki zelo za 40 procentov, če sem pravilno obveščena, skratka precej velikodušno se je delalo v letu 2012 s temi sredstvi in seveda se mi zdi, da je to pojasnilo še toliko bolj na mestu. Sama bi si želela, da tovrstno interpretacijo boljše pogledajo tudi za to pristojni organi. Hvala. Zdaj pa gospod državni sekretar.
Hvala lepa za besedo. Ne zgolj samo ena opomba ali dve, ker naše pripombe izhajajo predvsem iz tega, ko gledamo indekse posameznih postavk in nimamo mogoče podrobnega pogleda v vaše poslovanje in brez skrbi nihče po mojem ni tukaj želel problematizirati nabavo svinčnika ali ravnila kot pisarniškega materiala, ampak pač en interes po vedenju o tem, kam pač gredo javna sredstva, ki pa so posebej namensko dana v fundacijo in pač po mojem javnost tudi želi vedeti, ali so smiselno in transparentno porabljena pa me samo glede na to, da ne morem niti z vami problematizirati posamezne nabave znotraj nekaterih postavk in vam tukaj pač moramo verjeti na besedo, navsezadnje z vso odgovornostjo opravljate to funkcijo in za tem stojite, me pa samo zanima, ker sem verjetno preslišali, koliko je stala ta študija glede bonitetne ocene oziroma stanja v naših bankah in mogoče ali lahko to študijo na ministrstvu vidimo, ker se mi zdi, da bi bila zelo zanimiva za pogledati oziroma notri so sigurno argumenti, zaradi katerih ste se odločili tako, kot ste se, da obvarujete denar FIHA torej.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Ja gospa Valenčič, izvolite.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala lepa. Saj nisem imela namen debatirati ampak so me te številke nekako spodbudile, da morda iz prakse povem, kakšna je situacija nekje na drugi strani. Sama sem bila namreč načelnica upravne enote preden sem bila izvoljena, imela sem 28 zaposlenih, in sem imela budgeta za 28 redno zaposlenih vključno z materialnimi stroški 680 tisoč evrov. 680 tisoč evrov. Danes ga ima trenutna načelnica se pravi 540 tisoč, glede na vse racionalizacije in glede na finančno stanje države. Tako da ko tole poslušam ni še veliko manevrskega prostora, pa ne tako kot je rekel državni sekretar pri svinčnikih, ampak najbrž pri kakšnih drugih postavkah. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Še kdo? Izvolite.
Štefan Kušar
Hvala lepa. Bančno študijo smo plačali v višini približno 2600 evrov z DDV-jem vred in ni nobenih problemom, da vam dostavimo to študijo, ker na podlagi te študije smo potem šli pridobivati ponudbe potencialnih bank in šele potem na podlagi neposrednega pogajanja z izbranimi bankami smo se potem na koncu odločili za poštno banko. Tako, da to. Zdaj finančni načrt gospa predsednica mi oblikujemo na podlagi pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, kjer je zapisano, da se v 5. členu finančni načrt sprejme na podlagi predvidenih prihodkov od koncesijskih zavezancev, kot je zapisano v 4. členu, v 5. členu pa je določeno, da se odhodki v finančnem razdelijo na znesek do treh odstotkov za delovanje FIHO, preostali znesek pa se razdeli v razmerju 65 in 35 % za invalidske in humanitarne organizacije in potem se za vsako skupino oblikuje tudi en odstotek od tega zneska, kot nerazporejena rezervna sredstva. Mi smo tej obrazložitvi priložili zraven tudi finančni oziroma rebalans finančnega načrta za leto 2012 in v tem rebalansu, ki je bil potrjen na seji sveta 2. oktobra je zapisano, da prihodki po rebalansu znašajo 26 milijonov 160 tisoč evrov in nato smo v spodnji tabeli, kjer so odhodki predvideni rezervirali za delovanje FIHO 695 800 evrov. Tako, da pač v skladu s pravilnikom smo to rezervirali. Res pa je, da če bi zdaj rezervirali sredstva v skladu s pravilnikom bi lahko od 26 milijonov 169 tisoč rezervirali 784 800 evrov, ampak tega nismo naredili, ker nismo to potrebovali. Je pa res, da v letu 2012 smo imeli zelo veliko stroškov s prenovo metodologije, morali smo vložiti veliko v programiranje, v pripravo Softwere, morali smo tudi kupiti osnovna sredstva, da lahko teče ocenjevanje na podlagi te nove računalniško podprte metodologije, tako da jaz sem naredil en informativni izračun, koliko stroškov smo imeli samo s prenovo metodologije in to znaša skupaj nekaj več kot 71 tisoč evrov, smo potrošili samo za prenovo metodologije. 71 647 evrov smo potrebovali za to, da sedaj razpisi tečejo vsi preko spleta, poročanje teče preko spleta, delo ocenjevalnih komisij teče s pomočjo programske opreme, tako da je precejšnja sprememba na fundaciji za razliko od preteklih let, kar se tiče dela in razporejanja sredstev. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Še kdo? Gospa Tavševa, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Saj zelo na kratko. Jaz mislim, da je poanta, ki jo želimo izpostaviti danes na tej seji zelo jasna. Glejte, tudi podatek, da ste s sklepom ne vem ali to drži ali to ne drži, boste potrdili gospod direktor, znižali sredstva v letu 2013 za delovanje vseh ostalih organizacij, ki sodijo pod FIHO in ki jim delite finančna sredstva, jaz mislim, da je dovolj zgovoren, da bom rekla, se resno lotite načrtovanja, kako boste v letu 2014, glede na to, da v letu 2013 predvidevam se niste dotaknili tistih postavk o katerih smo prej govorili, pa bom še enkrat omenila sejnine oziroma nagrade nadzornikom in tako dalje, da se nekaj stori tudi na tem področju. Jaz mislim, da bi bilo to korektno. Namreč sama krovna organizacija ni sama sebi namen, zato, da troši na nekih zadevah, ki niso nujno potrebne, pa naj si gre v obnovo, tiskanje, ne vem, papirniški material, koledarje. Koledarje sem jaz prej omenila, zato ker ste jih tudi vi v poročilu navedli v oklepaju. Čisto zgolj zato. Skratka, jaz mislim, da je prav, da boste na podlagi današnje razprave razmislili tudi o nekih ukrepih, ki pa jih vi kot organizacija, jaz mislim, da s tega etičnega stališča bi lahko sprejeli, ob vseh teh številkah, ki so res velike v situaciji, v kakšni smo. Bom še enkrat rekla, predvsem zato, ker so pa tisti ljudje, ki po moji oceni potrebujejo denar za delovanje na lokalnem nivoju, za potrebe, ki jih imajo, res potrebni tega denarja. In, ker vemo, tudi sama prihajam, pa sem, bom rekla, kar vpletena v delovanje teh organizacij, spremljam delovanje organizacij in na lokalnem nivoju vem, da se srečujejo s tako velikimi težavami, da morajo ukinjati posamezne programe, ki jih uporabljajo njihovi člani. Ti programi pa gredo tudi v smeri rehabilitacije in tako dalje. Ne zgolj v neke zabavne namene, daleč od tega. To je to. Nedvomno bode v oči prenova metodologije. Omenili ste podatek 71 tisoč, prej ste dejali, da je za dve avtorski pogodbi šlo, vsega skupaj slabih 22 tisoč oziroma 21 500 evrov. To so številke, ki so po moji oceni ogromne številke. Jaz sicer se ne spoznam ali je res 50 tisoč potem stala računalniška oprema, zato da lahko zdaj sistem funkcionira, kolikor funkcionira. Sprašujem pa vas ali zdaj sistem po novem, ko se organizacije prijavljajo preko računalnika oziroma po elektronskem sistemu ali zadeva zdaj brezhibno funkcionira in ali ste s tem res odpravili morebitne subjektivne ocene pri podeljevanju finančnih sredstev, ker to je bil tudi eden od argumentov, zakaj ste se pravzaprav odločili, da ste šli na nov sistem točkovanja oziroma preko elektronskega sistema. Toliko z moje strani, velja pa apel ali tem odboru, da sprejmemo nek dodatni sklep…

Socialni demokrati (SD)
Nameravam predlagati.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Predvsem v tej smeri. Hvala lepa predsednica.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Glede na to, da nekateri člani odbora morajo oditi, to ne pomeni, da zapiram razpravo, vendarle na podlagi vprašanj in pa bom rekla, vloge, ki jo ima naš odbor, predlagam, da sprejmemo naslednji sklep:
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Računskemu sodišču, da izvede revizijo smotrnosti in gospodarnosti poslovanja FIHO. Želi kdo razpravljati o tem sklepu?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Fino bi bilo samo obdobje definirati za leto 2012.

Socialni demokrati (SD)
Za leto 2012 zaenkrat. Ker 2013 bomo še obravnavali.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Oni lahko naredijo to.

Socialni demokrati (SD)
Bomo mi še poročilo obravnavali. Potem pa še za leto 2012 in 2013. Tako, ja, glede na to, da poročilo nismo še obravnavali, zato nisem želela tega predlagati. Prav.
To je sklep. Poslanci glasujemo o tem sklepu.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sedaj pa prosim gospod direktor za odgovore.
Štefan Kušar
Jaz bi bil zelo vesel, če bi se to obdobje malo podaljšalo, zato ker je predviden nadzor s strani Računskega sodišča v Zakonu o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Mi smo imeli revizijo Računskega sodišča v letu 2009, tako da bosta zdaj izostali žal leti 2010 in 2011, pa bi mogoče takšen pregled tudi bil dober za tisto obdobje, ampak ne glede na to. Jaz bi rad samo povedal, da smo za razliko v letu 2012 od preteklih let bistveno bolj podrobno podali poročilo po posameznih postavkah, za leto 2011 ste ga ravno tako dobili in seveda, če primerjate takšno tabelo za 2011, kjer so samo agregirani podatki skupaj zbrani v primerjavi s podatki, ki ste jih dobili za leto 2012, kjer smo po posameznih pomptnih(?) mestih poročali je to seveda precejšnja razlika.
Zdaj sama metodologija je posledica revizije Računskega sodišča, ker je to bila ena od ugotovitev, da takratni veljavni kriteriji in merila ne zagotavljajo objektivnega ocenjevanja vlog invalidskih in humanitarnih organizacij. Mi smo pristopili oziroma fundacija FIHO je dva krat pristopila k prenovi. Enkrat pod vodstvom mojega predhodnika, gospoda Janeza Juga in žal tisto delo, ki je bilo takrat vloženo in tudi stroški, ki so bili pokriti niso rezultirali. Mi smo potem v letu 2012 na novo začeli vse skupaj in rezultat je ta, da seveda ocenjujemo bolj transparentno, bolj objektivno, obličnost, sklepov z obrazložitvami je popolnoma neprimerljiva s tistimi, kar je FIHO v preteklosti izdajal. Mi točkujemo posamezne vloge in zdaj seveda rezultat je ta, da je bistveno večje število invalidskih organizacij nezadovoljnih in tudi humanitarnih organizacij. Kar pomeni, da smo dosegli svoj namen. Ker v preteklosti smo imeli po eno ali pa dve pritožbi, danes je nadzorni odbor obravnaval 13 pritožb za leto 2014. Skratka organizacije so bolj nezadovoljne z našim načinom dela. Očitno smo torej dosegli namen z prenovljeno metodologijo.
Res pa je, da za razliko od preteklih let se niso pritoževale organizacije, ki so pa tradicionalno vlagale pritožbe na drugostopenjski organ in potem tudi preverjale naše odločitve na Upravnem sodišču. Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. No, ja, vsak si svoje mnenje lahko ustvari o vaši interpretaciji. Gospa Tavš.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Samo ena pripomba. Mislim, da namen FIHO bi moral biti imeti pod seboj zadovoljne uporabnike oziroma organizacije, ne obratno. Mogoče v razmislek tudi, ne vem ali ste napačno interpretiral ampak ker ste ponovili dvakrat, dvomim.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Gospa Pečarič izvolite.
Elena Pečarič
Jaz bi samo še nekaj stvari dodala. Naša predstavnica, članica sveta FIHO je že v začetku 2013 lepo prosila vse člane, naj nikar ne potrdijo 60 tisoč evrov za tako imenovano …/Nerazumljivo./… so se ji takrat vsi smejali …/Nerazumljivo./…, tako kot se smejejo vsem našim predlogom. Metodologija, razlika od 2012 do 2013 ni prav nobene. To je vidno s prostim očesom, ker če pogledate dodeljena sredstva v 2012 in ki so v 2013, vidite, da je indeks za največje ostal nespremenjen. In to pove vse. Metodologija je neka fasada za katero pač je bilo treba poskrbeti, s tem še za avtorske honorarje prijateljev, ker ti, ki so oblikovali metodologijo so vsi tako ali drugače člani sveta FIHO, ne bom zdaj imena govorila, čeprav jih vem in v bistvu je bilo veliko denarja raztrošenega za to, da je videz, tak kot je.
Skratka tista rubrika, ki bi bila pa edina zelo pomembno za invalidske organizacije, primerljive, kako je že ime? Skratka primerljivo merljive storitve, se opravičujem, je zaklenjena. Za humanitarne je odprta, za invalidske je zaklenjena. Na primer, da dam konkretno, da vam bo jasno, mi trdimo, osebna asistenca mora biti merljiva v urah. Se pravi koliko ur ima posameznik …/Nerazumljivo./… Ne na glavo, ker pač nekdo, ki rabi več, mora imeti več. In skratka ta rubrika je zaklenjena. Mi to ponavljamo že tri leta. Jaz vem, da je to narejeno načrtno, ker če bi bilo odprto, bi se takoj videlo kdo ima res storitve, kdo jih pa ima malo manj, dobi pa trikrat več.
Pa še nekaj. Seje sveta FIHO odkar je končal gospod …/Nerazumljivo./… so varovane z varnostniki. To je zaprtje za javnost. Mislim, da je to nekaj nedopustnega, da ne moremo iti poslušati na sej FIHO. Njegov odgovor je, da on pač da na spletno stran nek povzetek, kar je seveda smešno. Jaz lahko pridem sem, kot gostja, vi ste mi dovolili, da povem, da govorim, se nisem najavila. Na sejo sveta FIHO pa tega ne smem storiti. Me pričakajo varnostniki in celo fizično odnesejo.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
To sicer ni nekaj o čemer bi lahko odločal naš odbor. Dejstvo je, da bi to morali notranji organi FIHA spravljati. Vsekakor pa kar se tiče metodologije sem že zadnjič povedala, da ta študija je bila presneto dobro plačana in da ne razumem zakaj je treba izumljati toplo vodo, ko obstajajo zelo dobre metodologije na ministrstvu, ki so veliko bolj transparentne in ki ne dovoljujejo tega, da se 40% denarja porabi za delovanje, samo 60% pa za program. Te pomisleke sem že izrazila. Upam, razgovor bom imela tudi s predsednikom Računskega sodišča, na te razprave, ki so bile v odboru izražene, opozorila in seveda v skladu z njihovimi pristojnostmi bodo pregledali poslovanje, pač v tem času ko je naš odbor zadolžen za spremljanje poslovanja FIHO. Kaj je bilo pa v prejšnjem obdobju pa pač sodi v zgodovino.
Hvala lepa. Gospa Tavš izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ali lahko predsednica samo še eno zadevo. Jaz ne vem ampak vendarle. Danes imamo priložnost in si mislim, da je prav, da naredimo tudi to razpravo v tej smeri.
Ali res potekajo seje zaprte za javnost? Sprašujem ali je to nek interni sklep, ali je to na podlagi pravilnika. Priznam, ne poznam vaših notranjih aktov. Po navadi je v zadevah, ki bi morale potekati javno transparentno navada, da se zadeve odpirajo in da so javnosti dostopne. Tudi seje Državnega zbora, tudi določenih komisij se zapirajo samo v tistih točkah, kjer gre za varovanje nekih poslovnih skrivnosti ali nekih osebnih tajnih podatkov za takšno stopnjo tajnosti, da se seja mora zapreti. Če je temu res tako, potem mislim, da je prav, da tudi dobimo s strani direktorja odgovor in ga, če lahko apeliramo, ali sprejmemo sklep, ne vem, apel absolutno velja, da so seje dostopne javnosti oziroma odprte za javnost, absolutno. Najbrž je to skladno s pravilniki. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Ja, prosim za pojasnilo.
Štefan Kušar
V FIHU v skladu s poslovniškimi določili zagotavlja javnost svojega delovanja z objavo vseh zapisnikov sej na spletni strani. Objavljamo vse sklepe o razporeditvi sredstev na naši spletni strani, izvajamo oziroma pripravljamo sporočila za javnost, samo udeležbo na sejah pa zagotavljamo tistim, ki so vabljeni na sejo. Se pravi predsednik je tisti, ki odloča kdo vse je vabljen na sejo v skladu s poslovniškim določilom in v v kolikor je potrebno, seveda povabimo k posameznim točkam ali na sejo vse relevantne sogovornike.
Gospa Pečarič je omenila en detajl v zvezi s financiranjem in ocenjevanjem osebne asistence na podlagi novih merilnih kriterijev in verjetno bo lahko potrdila, da smo imeli na temo ocenjevanja osebne asistence triurno razpravo na seji sveta, gospa Dada Bac je bila tudi povabljena poleg Inštituta za socialno varstvo Republike Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, povabili smo 8 predstavnikov invalidskih organizacij, ki izvajajo osebno asistenco. Mislim, da na dovolj transparenten način zagotavljamo v javnost, delovanje fundacije. Kar se tiče odpiranja sej, da bi lahko kadarkoli kdorkoli prišel na sejo, pa smo imeli žal z gospodično Pečarič slabo izkušnjo in je motila delo svetnikov, tako da v nekem trenutku nismo mogli seje sploh opraviti, ker je bila ona prisotna, tako da smo pač na podlagi njenega delovanja morali sprejeti takšno poslovniško določilo, ki je tudi v skladu z …/Nerazumljivo./… informacijske pooblaščenke, tako da v ničemer nismo prekoračili neka zakonska določila.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Izvolite gospa Pečarič.
Elena Pečarič
Hvala gospa Tavš, da ste se zavzela za to pomembno točko.Prepovedano ni samo meni, prepovedano je tudi …/Nerazumljivo./…, zato ker če se postavijo prava vprašanja, potem je težko nanje odgovarjati. Mislim, da je to ključni razlog, da brez javnosti in brez motečih ljudi, se spelje vse kar je možno.
Naj povem še detajl, da je FIHO sprejel in potrdil pravilnik o varovanju tajnih podatkov. Jaz sem ob to reagirala in seveda je tudi Urad za varovanje tajnih podatkov rekel, da je to absurd, da ima fundacija FIHO praktično prepisan pravilnik zakona o varovanju tajnih podatkov. Tako da vam je jasno v kakšne absurde se gre z nekimi preprečevanji dostopa, da boste vedeli.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Le kaj bi bilo, če bi Državni zbor sprejel taka pravila. …/Glas iz dvorane/… Za nemoteno delo, ja. Ne, gospod Kušar in ostali?
Dobro. Lahko sklenemo to točko dnevnega reda? Ja.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Samo še eno zadevo. Jaz sem prej, ko smo razpravljali o tem dodatku poročila, želela na nek način tudi, ne vem, pa je gospod Kušar(?) rekel, da sicer velja razmisliti v tej smeri, se pravi, da bi se razmišljalo o zniževanju sejnin za neko, bom rekla, krzno obdobje. In lahko sprejmemo kot sklep, ali je sploh smiselno ali je to zgolj…

Socialni demokrati (SD)
Ne moremo…

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
O.k., se opravičujem. Še enkrat velja apel, da razmislite sploh glede na članstvo in glede na to, da res ena sejnina oziroma enkraten sklice neke seje stane zajeten kupček denarja. Pa bi bilo mogoče z vidika zmanjševanja finančnih sredstev za delovanje posameznih organizacij znotraj FIHA res, bom rekla, modro razmisliti v tej smeri. Hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Morda glede na izražene pomisleke jaz jemljem nase obvezo, da pokličem informacijsko pooblaščenko in jo povprašam, če je ta interpretacija res skladna z delovanjem oziroma z zakonodajo, pa bomo videli. Bom drugič posredovala ta odgovor. Sicer pa ugotavljam, da se je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide seznanil z dodatnim poročilom oziroma obrazložitvijo porabe sredstev za delovanje FIHO.
Tudi o tem sklepu ne odločamo. To je samo ugotovitev.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PROJEKTA OBČINA PO MERI INVALIDOV. Naj povem, da smo želeli to sejo izpeljati že v okviru 3. Decembra, ko je mednarodni dan invalidov. Žal ni bilo izvedljivo, zato smo to prestavili na januarsko sejo, ki smo jo morali preložiti zaradi izredne seje Državnega zbora. Upam, da ni prepozno, da se seznanimo s tem res dobrim projektom. Gospoda Novaka prosim, da nam s prezentacijo poda obrazložitev tega projekta. Hvala lepa.
Gospod Novak
Hvala, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovana Vlada. Lep pozdrav v imenu Zveze …/nerazumljivo./ Slovenije in seveda tudi v mojem imenu. Istočasno pa bi rad povedal, da je zraven mene tudi gospa Zora Tomič, ki je predsednica projektnega sveta občine Po meri invalidov bo seveda projekt Občine po meri invalidov vsekakor gospa Zora Tomič, ki ima v malem prstu bolje razložila vam poslankam in poslancem.
Zveza …/nerazumljivo./ Slovenije je največja nacionalna invalidska organizacija. Deluje več kot 45 let in ima status reprezentativnosti za invalide s statusom delovnih invalidov in seveda reprezentativnosti invalidske organizacije za osebe s telesno okvaro. Istočasno pa imamo status organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva. To, kar ste prej poslušali FIHO, tudi mi se napajamo iz sredstev FIHO. Ena stvar je, da imamo v svojem budgetom cirka 85% sredstev FIHO. Je pa ta stvar, da mi financiramo tudi 69 društev lokalnih, ki izvajajo, …/nerazumljivo./ s FIHO-vimi sredstvi ta projekt. In sami dobro veste, da v naših društvih je več kot 60.000 članov, od tega imamo 40.000 členov s statusom, to pomeni delovnih invalidov oziroma s seznama telesnih okvar, istočasno pa imamo neinvalide, ki imajo status bolezni, ki jih pa ne moremo šteti kot reprezentativne. Zaradi tega imamo neinvalide in avtomatsko 20.000 teh ljudi je pri nas. Z naše zveze so izšle Društvo distrofikov Slovenije, in seveda tudi Zveza paraplegikov Slovenije. Pomeni, da smo že na tem državnem nivoju že 45 let prisotni in se borimo v tej smeri.
Poslanstvo …/Nerazumljivo./ se odraža skozi skrb za izboljšanje kakovosti življenja delovnih invalidov in vseh s telesno okvaro in izvajanje s posebnim socialnim programom, kateri so financirani iz FIHO-vih sredstev. Zveza …/Nerazumljivo./ je izvajana na nacionalni ravni, devet sklopov posebnih socialnih programov preko društev invalidov, na lokalni ravni pa osem sklopov posebnih socialnih programov. Lahko jih naštejemo: …/nerazumljivo./ programi, usposabljanje za aktivno življenje in delo, zagotavljanje zagovorništva, informativno dejavnost, oskrba s tehničnimi pripomočki, preprečevanje in odpravljanje ovir v fizičnem in socialnem okolju, rekreacija in šport, dnevni centri, klubi ter kulturna dejavnost. Na lokalnem nivoju pa imamo preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanje zagovorništva, …/nerazumljivo./ dejavnost, usposabljanje za aktivno življenje in delo, ohranjanje zdravja, rekreacija in šport, delovni centri, kultura, dejavnosti. Kje je problem? Problem je, sami dobro veste, da imamo vedno več iz lokalnega nivoja dobimo bazo podatkov. Te baze podatkov dobimo, da invalidi ne upajo sami iti do Centra za socialno delo zaradi teh problemov, ki jih imajo, finančnih problemov, in da društva poskrbijo za te ljudi. Tudi Centri za socialno delo zelo malo vejo v svojih lokalnih skupnostih kaj se dogaja s temi ljudmi. Največ vedo društva, ki so direktno s komisijo za socialne in zdravstvene programe vključeni. Je pa problem, da posebne socialne programe izvajanja, posebne programe usmerjanja, posebne značilnosti in potreba posamezne skupine je oplemenitena dejavnost invalidskih organizacij in predstavlja posebno značilnost le-te. Nadgradnjo delamo zato, kar bi morala naša država poskrbeti. Tako delovanje presega individualnih in skupinski interesi, istočasno tudi v javnem interesu, kar na svojstven način prispeva k udejanjenju družbenih ciljev na področju invalidskega varstva in h kvaliteti življenja invalidov, njihove enakopravnosti in …/Nerazumljivo./ Naj naštejem …/nerazumljivo./ projekte, kateri smo imeli skupaj z nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije smo bili pobudnik umestitve besede invalidnost v 14. Člen Ustave Republike Slovenije. Projekt, katerega bo gospa Zora Tomič tudi najbolj povedala, to je Občina po meri invalidov. Zveza …/nerazumljivo./ Slovenije razvija z namenom, da bi še v večji meri spodbudila lokalne skupnosti, občine, načrtom in trajni aktivnosti za doseganje večje kakovosti skupnega življenja vseh občanov in občank in še posebej invalidov v njihovem okolju. Do sedaj je prejelo 17 občin, listino Občin po meri invalidov, od tega 7 mestnih občin, ostalo 10 občin. Te občine so pa Ajdovščina, Velenje, Radovljica, Trbovlje, Hrastnik, Radlje ob Dravi, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Zagorje ob Savi, Ljubljana, Maribor, Zreče, Slovenske Konjice, Ptuj, Murska Sobota in Nova Gorica. V lanskem letu, ko smo imeli 3. Decembra predstavitev je dobila listino občina Ravne na Koroškem. Naše aktivnosti v zadnjem času so bile najbolj aktivne na področju zakonodaje. Sami dobro veste, da nismo zadovoljni z določeno zakonodajo. Sprejeli smo ZPIZ 2, vendar vemo, da je že tudi verjetno vaša težnja, da boste tudi dopolnili seznam telesnih okvar. Sami dobro veste, da je zakon napisan v roku dveh let. Posodobitve seznama telesnih okvar, vendar se še nič ni začelo v tej smeri. …/Nerazumljivo./ v tem zakonu urejanja trga dela. Želeli smo, da bi preko javnih del invalidi, kateri želijo delati, vedno govorim kateri želijo delati, ker nekateri ne želijo, da bi delali tri leta, z možnostjo ponovno tri leta. Tudi predstavili smo ministrici, gospe dr. Kopačevi, kje je problem. Problem je v tem, da želiš invalida katerega usposobiš šest mesecev, potem pa leto dni poteče in zopet javna dela, ali dobiš podaljšano ali ne. Vemo, če si bil zaposlen ne moreš dobiti podaljšanja še za eno leto. Zakon o delovnem razmerju, zakon o davku od srečk, zakon o nepremičninah. Humanitarne organizacije so dobile neobdavčenje, tudi izvajajo posebne socialni organ, invalidski organizacij katerih izvajamo posebne socialne programe pa smo obdavčeni. Ena stvar je, da smo dali tudi to stvar na Ustavno sodišče v naši želji, da bi te stvari rešili, ker mi izvajamo nadgradnjo državne varnosti, državnega invalidskega varstva. Temeljno zavedanje o statusu …/Nerazumljivo./ temelji na spoznanju, da Zveza …/Nerazumljivo./ Slovenije vendarle civilna družba, ki sama ne more zaposlovati, usposabljati ali nuditi socialne varnosti invalidov. In skušamo ugotavljati, da je zaradi zaostrene družbene, ekonomski pogoj in manjšanje socialnih pravic socialni in ekonomski položaj invalidov čedalje bolj ogrožen. Vsa prizadevanja v zvezi so zato usmerjena v to, da bodo lahko tudi invalidi živeli kakovostno neodvisno življenje. Da pa povem, da imamo na Zvezi …/nerazumljivo./ Slovenije samo štiri redno zaposlene, to pomeni za 60.000 članov, istočasno pa, da preko javnih del zaposlujemo tudi na društvih, cirka 17 invalidov imamo zaposlenih preko društev, preko javnih del, ampak javna dela, sami dobroveste, kako je, pa več kot 1.000 prostovoljcev, opravimo 450 do 500.000 prostovoljnih ur. Če to v številke pretopite koliko je to redno zaposlenih, vendar sami dobro veste kje je problem, denar. Imamo za naše članstvo brezplačno pravno pomoč in da smo tudi projekt forum delodajalcev, ohranjevanje zdravja projekt, rehabilitacijski program, ki ga izvajamo za naše invalide brezposelne zaposlene, sedem dnevni, to je financiran s FIHO sredstvi. Ohranjevanja zdravja in usposabljanje. Nudimo vsem svojim članom tri usposabljanja, svet za prostovoljce, ki delajo na društvih in tri usposabljanja za brezposelne zaposlene invalide, katerih usposabljamo s tem, da dobijo svojo kakovost in samoiniciativnost,da se čim prej zaposlijo. Naša želja pa je tudi, da bi parkirna mesta za invalide, kateri so v vseh občinah, denarne kazni katere pridejo, da bi namenili za invalidske organizacije. To pomeni, s tem sredstvi, ki poberejo redarstvo, mestna občina Ljubljana, mestna občina Velenje, vse občine, namenjajo s temi sredstvi tudi da te posebne socialne programe. Velik problem je tudi /nerazumljivo/, da se bojimo glede javnih sredstev. Sami dobro veste, da FIHO je v letošnjem letu, razpis je bil cca., do 40% vemo, da je bilo okrog 36% manj sredstev za razpis in mi te programe izvajamo z namenom, da nudimo čim več uporabnikom. Kdo bo prevzel vso to nalogo, se to delo? Tudi to se morate na odboru /nerazumljivo/ vprašati oziroma na Vladi, če bo slučajno FIHO-va sredstva usahnena. Naša zveza ima velike probleme z dohodnino, to kar že ves čas govorimo, da smo trikrat obdavčeni. Potem, sklad Republike Slovenije za spodbujanje za /nerazumljivo/ vemo, da je prišel prej na sklad za preživljanje in želja je, da bi želeli čim več invalidov, da se nazaj zaposli. Dali smo podporo Ministrstvu za delo, se preverja ali se uresničujejo ustrezni pogoji z delo. Javna dela. To kar sem prej omenil, želim da bi bile dlje. To naj Ministrstvo za delo tudi v želji naši, da se zaposlimo, ker vemo, da zaposlujemo tudi na društvih, da bi možnosti bile, kakršenkoli razpis najti. Je pa ena stvar, da tudi projekt občine po meri invalidov, kar smo ugotovili in možnost, da bi Evropska unija nudila več sredstev za odpravo teh ovir, arhitekturnih, istočasno bo pa gospa Zora še predstavila.
Pa predajam gospe Zori Tomič. Res lepa hvala.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa. Samo moment. Tole prezentacijo bomo poslali po e-pošti vsem, ker smo jo dobili šele zdajle.
Izvolite, gospa Tomčeva.
Zora Tomič
Dober dan. Spoštovana gospa predsednica, članice in člani odbora in drugi udeleženci današnje seje! Pozdrav tudi v imenu projektnega sveta, ki je samo strokovno delovno telo Zveze delovnih invalidov, sestavljeno s strokovnjakov prostovoljcev, ki delujemo že dobro desetletje. Izražam naše zadovoljstvo, da si želite informirati o tem projektu, ki na svojstven način posega v življenje v lokalni skupnosti in prispeva h kakovosti življenja ne le invalidov, temveč vseh občanov in gradi odzivno socialno omrežje. Pa vendarle je v tem trenutku potrebno povedati tudi nekaj iz naše zgodovine, ki še vedno ni samo zgodovina.
V preteklosti je prevladovala miselnost, da je le država odgovorna za položaj invalidov in mora skrbeti zanje tako z zagotavljanjem pravic in finančnih sredstev, da so invalidska društva le zagovorniki interesov posameznih skupin invalidov. Kasneje smo to obogatili, to delovanje s posebnimi socialnimi programi o katerih je govoril tudi gospod predsednik, da je okolje in občina običajno podpirala le društveno dejavnost, in da so javne službe opravljale svoje zakonsko, bom rekla, opredeljene naloge, in da so bile informacije o teh problemih, če jih tako imenujem, ampak bi prej rekla o tem realnem stanju in obveščanje javnosti bolj skromne pa tudi družbena klima ni bila odzivna. S časom so invalidi vse bolj prepoznavali pomen okolja v katerem živijo vsak dan in pomen lokalne skupnosti za njihovo življenje, potrebo da so vključeni v življenje okolja v katerem so soočeni z različnimi in številnimi ovirami v tem okolju, od fizičnih ovir do možnosti, da sodelujejo in vplivajo na dogajanje v okolju, pa tudi v odnosu do njih, torej odnosu med ljudmi. Ta svoja mnenja so izražali na mnogih srečanjih zveze delovnih invalidov, še zlasti s predlogi za aktiviranje lokalne skupnosti. Zveza delovnih invalidov se je pred dobrimi desetimi leti odzvala na ta način razmišljanja in pričakovanja invalidskih organizacij, njenih članic do ukrepov zveze v zvezi z vlogo lokalne skupnosti občine, ki naj upošteva, da so nekateri njeni občani tudi invalidi, ki imajo posebne potrebe in se v vsakdanjem življenju srečujejo z mnogimi ovirami v tem okolju. Kot sem že prej rekla so te ovire zelo raznovrstne. Zveza delovnih invalidov je sprejela projekt Občina po meri invalidov v prepričanju, da je pravi odgovor na predloge in želje članstva in to se v deset letnem obdobju tudi potrdilo. Projekt je tako v interesu invalidov kot občanov in da prispeva istočasno tudi h kakovosti skupnega življenja. Spodbuda takratna spodbuda društvom in občinam za vključitev v projekt je bila zelo odmevna, vendar zahtevnost projekta, ker tisti, ki veste kaj je projekt, potem veste, da morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, zahtevnost je terjala soočenje z realnostjo, stiskami in potrebami invalidov in njihovih družin v tem konkretnem okolju, da bi bili vključeni v skupno življenje in da bi lahko v njem sodelovali. Pogoj je bila in je tudi danes strokovna analiza stanja v občini, skladno z dvema dokumentoma združenih narodov to je standardnimi pravili za enačevanje možnost invalidov in konvencijo o pravicah invalidov kot tudi dokumenti Republike Slovenije. Ti dokumenti niso pomembni le za invalide, invalidske organizacije, nagovarjajo vse deležnike v družbi državo, občine, civilno družno in na koncu tudi gospodarske subjekte. Analiza stanja pomeni konkretno soočanje s problemi in pobudami tako invalidskih in nevladnih organizacij, pa tudi javnih služb in seveda gospodarskih subjektov. To v analizo stanja in tukaj vidim nekatere iz te občin, ki so to dale skozi in so med dobitniki listine pomeni konkretno soočanje s problemi in pobudami tako invalidskih in nevladnih organizacij pa tudi javnih služb in gospodarskih subjektov. Analiza stanja, v katero so vključeni vsi v občini, poudarek je na vsi, ni le zbirka želja. Temveč realna osnova za pripravo akcijskega načrta. Kot tistega temeljnega dokumenta za realizacijo ciljev projekta. Cilji projekta Zveze delovnih invalidov v osnovi veljajo za vse občine. Zakaj o tem govorim posebej. Zaradi tega, ker seveda cilji so enaki pa vendarle se posamezne občine odzivajo glede na svoje razmere, rekla bi lahko specifične pogoje, v katerih se cilji uresničujejo, na primer socialno okolje, v katerih invalidi živijo, gospodarska razvitost tega področja, pa tudi osveščenost vseh občanov. Akcijski načrt in to je tisto, kar je izjemno pomembno, ki ga sprejme svet občine, ne kakršnokoli društvo ali kdorkoli, ampak tisti osnovni bom rekla organ upravljanja občine je del razvojnega plana občine. Pri tem je seveda izjemno pomembna vloga župana, ki je v osnovi presodil, da njegova občina zasluži sveta občine in drugih organov in občinskih družb in seveda njihova vloga, da pritegnejo v projekt vse dejavnike v občini, je torej izziv vsem dejavnikom v občini, da nadgradijo svoje delovanje tudi javne službe, za realizacijo ciljev projekta. Po drugi strani pa nekaj, kar ste najbrž v tem odboru ko razpravljate o delovanju in nevladnih organizacij, invalidskih organizacij, kaj radi ugotovili pa morda tudi preko ko sem poslušala to v zvezi s FIHO-tom, da pravzaprav te organizacije kaj preveč ne sodelujejo in da je naloga tega projekta pa je, da vse dejavnike ampak da nekako prispeva k temu, da vendarle se v okviru tega projekta povežejo in koordinirajo dejavnosti te invalidske organizacije in društva in drugi dejavniki v občini in seveda spodbuja druge organizacije in ustanove, tudi javne službe, da prispevajo k skupnemu delu. To je izjemno pomembna naloga. Ob deset letnici uresničevanja projekta, ko je ta v letošnjem letu Občina po meri invalidov smo moram reči prav v pripravi za današnje delo skrbno pregledali tako imenovano bom rekla arhivsko gradivo, načrte in pa letna poročila dobitnic listine kot tudi naše zabeležke obiskov in pogovorov v zvezi z izvajanjem projekta v posamezni občini, srečali smo se z mnogimi različnimi organizacijami, zavodi, ki sodelujejo v projektu, ampak tisto, kar bi rada posebej tukaj poudarila je, srečali smo se z inovativnostjo in pobudami, ki bi jih morali pri našem vsakdanjem delu tudi upoštevati. V tem času, ko smo nekako pripravljali na današnjo sejo, smo povprašali društva invalidov, ker predlagatelji tega projekti so invalidska društva, to so tista, ki so ocenila, da je bila že v preteklem obdobju njihova občina, angažirana, je imela odnos do te problematike, so predlagali vključitev občine z vsem tistim, kar spremlja seveda to, projekt, za njihovo mnenje o rezultatih in tukaj bi vam rada predstavila na kratko skupno oceno, da je deset letno uresničevanje projekta Zveze delovnih invalidov Slovenije Občina po meri invalidov prispevalo k temu, da je občina bolj po meri vseh občanov, saj prispeva h kakovosti življenja vseh občanov ne le občanov invalidov. Da je povezovanje in aktiviranje dejavnikov v občini od javnih služb, nevladnih organizacij do gospodarskih subjektov v uresničevanju razvojnih ciljev občine tudi v interesu oseb z invalidnostjo, da se povečuje odzivnost in odgovornost posameznika. To se pravi posameznikov invalidov in invalidskih organizacij pri čemer ima pomembno vlogo medsebojno sodelovanje in koordinacija, zlasti invalidskih organizacij pa tudi z drugimi nevladnimi organizacijami in ustanovami in da pravzaprav je izjemno pomembna naloga, da se aktivira članstvo v invalidskih organizaciji, da ni samo v pričakovanju ampak tudi v pripravljenosti, v iskanju primernih rešitev v tistem okolju, angažiranju in podobno. In da so razne oblike informiranja invalidov preko občine, preko društva in sredstva javnega obveščanja moram reči bistveni prispevale ne le k informiranosti temveč k ozaveščanju lokalnega okolja, podpirale in prispevale k večji odgovornosti vseh in h povezanosti in vključenosti invalidov v skupno življenje. Poleg tega čutim za dolžnost, da povem, da zveza delovnih invalidov vsa leta spremlja aktivnosti občin dobitnic listine. Vi ste slišali katere so. Letna poročila občin in invalidskih organizacij kažejo, da je pravzaprav ta projekt sestavina delovanja občine v dobro vseh občanov in je pravzaprav povsod vključen v ta poročila, da je načrtovanje in odgovornost vseh udeležencev izredno pomembna in še nekaj bi rada z največjih zadovoljstvom povedala, da tudi menjave županov v teh desetih letih nimajo vpliva na realizacijo akcijskega načrta. So ga vsi župani posvojili. V smislu odgovornosti in delovanja občine. Torej vredno je prebrati poročila v občinah, spodbudno pa je zlasti dejstvo, da je letos prvič se je na razpis za leto 2014 prijavilo kar 7 občin. Tega do zdaj še nismo imeli. Vsi dobitniki listine so, ko smo jih zaprosili za njihovo mnenje, uvrstili in v svojih akcijskih načrtih posebej poudarili pomen odstranjevanja ovir in kot sem dejala, kadar mi govorimo o ovirah, ki niso vedno le fizične, ampak so pogosto, upam da mi ne boste zamerili, bi dejala tudi v glavah ljudi. Pri tem smo seveda vsi posebno pozornost posvečali dostopnosti do javnih ustanov in v javnih ustanovah, torej do občinskih prostorov, do katerih niso mogli, do zdravstvenih ambulant, kulturnih ustanov, šol, vrtcev, cerkev, tudi pokopališče smo urejali, športnih dvoran, bank, lahko bi naštevala cel niz, kjer so pravzaprav bili kot občani, kot človek, ki ima določene potrebe in podobno. Drugo področje, ki je zelo pomembno, so vsi ugotovili, da je pravzaprav osveščanje in informiranje javnosti skupaj tudi z drugimi nevladnimi organizacijami rodilo izredne uspehe. Takrat so se pojavljale stvari, ki so vzpostavljale pozitivno družbeno klimo, ne tisto, pa že spet hočejo nekaj, ampak ker je naša dolžnost, da se odzovemo in seveda tudi za razvoj podpornega okolja. Vsi bodo rekli, to je vse v zakonu predpisano, to mi delamo, v zdravstvu, v sociali in podobno. Ampak na zadnje bom rekla smo mi vsaj delamo na tem projektu in rekli, a res tega ni mogoče nadgraditi pa so v Velenju naredili za gluhe kako jih bodo klicali v ordinacijo. Lahko bi naštevala celo plejado takih drobnih stvari, ker jih nihče ni rekel, nihče jim tega ni posebej plačal, niti naročil, ampak v tem vključevanju so mnogi naši. Pa do tega kako se v knjižnicah (nerazumljivo) ali pa imam primer Velenja, bom povedala kako. Je bilo vprašanje njihove prelepe knjižnice in so rekli, tukaj bodo lahko tudi prišli invalidi, in vam bom povedala, kako je bilo, ko smo obiskali pa smo rekli to pa hočemo videti, kako to zdaj zgleda in smo šli. Kaj vi mislite kdo je bil v teh da tako rečem v tem dvigalu v knjižnici? Mamice z vozički, ki so prišle torej skratka tudi za njih je bilo to dobro, kot so nekateri v okviru svojih ministrstev zavodi naročali kaj, za povečevanje, bom za rekla slabovidne. Ne, ne bom vas temi stvarmi obremenjevala, ampak to je zelo pomembno, to se pravi, ker so nadgrajevale te službe ne v tistem »zaplankanem« delu, to je naša dolžnost, ampak naša dolžnost je iskati tudi pri nas svoje vire in tako mislim, da so to lepi rezultati, ki mnogo cenijo. Jaz bom rekla tam, zdaj ko gledam tam preko čez, sem se vedno (nerazumljivo) vprašala, zakaj pa je potrebno v tem, bom rekla, v akcijskem programu tudi pokopališče. In sem vprašala, po čem pa pride v akcijski program pokopališče. In kaj je bil odgovor? Spada. Tudi mi bi radi prišli do svojcev, se poslovili od svojih prijateljev, znancev, družinskih članov, ne samo od invalidov. Hočem vam reči, to je eno drugačno razmišljanje vneslo. No, in seveda vprašanje vključevanja v procese odločanja. To smo ugotovili da ni dovolj samo da za to poskrbimo na voliščih in da so ta dostopna in podobne stvari, ampak da je treba, in to enkratno lahko opravijo, ampak da je potrebno več in tu se vse stvari tudi dogajajo. Bom rekla, kjer je prišlo do tega, da so se koordinirale dejavnosti, da je občina imela svoj svet za invalide, vanj je vključevala invalide in druge, tudi odgovorne, skratka da so te dejavnosti, da so lahko prišli na seje sveta, občinskega sveta, da tudi tam povedo, lahko dajo svoje mnenje. Skratka, vse te aktivnosti.
Poleg tega pa je šlo za oblikovanje socialnega omrežja, to se pravi, kateremu posvečali posebno pozornost, ta večja povezanost in posebej nevladnih invalidskih organizacij z drugimi. Da ne samo da morajo sodelovati med seboj, ampak da širijo to mrežo, ki lahko bistveno prispeva k temu. Skratka, mislim, da so, in to je tudi njihovo mnenje, kot vidite, so tudi sami priznali, da je bil napor, ki so ga vložili v to sodelovanje tako primeren in seveda družbena klima, torej ozaveščanje javnosti je bistveno napredovalo in tudi pripravljenost vseh teh javnosti za sodelovanje od javnih dejavnosti invalidskih organizacij, s skupnimi akti in z drugimi nevladnimi organizacijami, recimo kjer imajo projekte za starejše in podobne stvari, z različnimi akcijami, prireditvami, športnimi, kulturnimi in dostopnost vsem.
Jaz bom rekla, to sem poskušala zelo na kratko vam nekako predstaviti katera so vprašanja s katerimi se je ukvarjala Zveza delovnih invalidov in zlasti naš projektni svet.
Spoštovani, hvala vam, vsem tistim, ki ste nas poslušali z željo, da v svoje okolje prenesete temeljno sporočilo iz projekta Občina po meri invalidov, da je to občina v dobro vseh občanov in razumevanje tega bo dalo novo kvaliteto v naši lokalni skupnosti in človeku, kot posamezniku v njej.
Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa za to izčrpno poročilo.
Sprašujem kolegice in kolege, če bi želeli še kaj povprašati?
Ja, gospa Tavševa, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Poskušala bom biti kratka, ker je bilo to poročilo res izčrpno. Gospe Tomič se vidi, da je res z vso dušo in srcem pri tem projektu, praktično od vsega začetka. Prihajam iz okolja, kjer je, bom rekla občina med prvimi, občina Trbovlje med prvimi pristopila k temu projektu oziroma dobila listino in kolikor… …/Oglašanje v ozadju./… Ja, kolikor spremljam delo se vidi tudi na tem področju napredek, tako kot ste omenili, spoštovana gospa Tomič, ne samo na terenu, ampak tudi v glavah ljudi. Vsako leto se v akcijske načrte vključujejo določeni novi projekti, skladno z zmožnostmi in vsako leto je na tem področju viden korak naprej.
Je pa mogoče ena druga zadeva, ki bi jo vendarle želela izpostaviti, glede na to, da sta danes z nami tudi predstavnika Ministrstva za delo. V preteklosti, in zdaj, kolikor imam informacije, ta zadeva ne funkcionira več, so bili s strani takrat še samostojnega urada za enake možnosti imenovani koordinatorji za enake možnosti na lokalnem nivoju, ki so imeli redne sestanke tudi na državnem nivoju in vnašali izkušnje in potem prakso z državnega na lokalni nivo in obratno. Jaz vem, da od zadnjega imenovanja, to je bilo, če se ne motim, pred 2, 3 leti, pa me boste popravili, ampak jaz imam informacijo, da niti enega sestanka ni bilo skoordiniranega s strani ministrstva. Tako, da mogoče, to je eno od področij, kjer lahko pokažemo to sodelovanje in izmenjavanje izkušenj. Pa mogoče, ker je bilo danes tudi omenjeno, na nivoju občine, pa bom dala tukaj tudi občino Trbovlje kot res zgleden primer kako poteka informiranost in sodelovanje različnih subjektov. V okviru občine Trbovlje obstaja koordinacija v katero so vključeni predstavniki zveze društev invalidov, ki skrbi v občini Trbovlje za izvajanje projekta, potem predstavniki občine, predstavnica Centra za socialno delo, doma upokojencev, skratka na tem področju se potem tudi izmenjavajo izkušnje, problematika, se rešujejo tudi socialni problemi, socialna problematika. Jaz vem, da, še ko sem bila jaz na občini smo šli v en projekt pomoči čisto iz lastnih sredstev, s to koordinacijo za preureditev stanovanja za invalidne osebe. Tako, da to so primeri dobre prakse na katerih absolutno se splača graditi.
Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala lepa.
Še kdo? No, jaz bi najprej komentirala to, da ni vse v denarju in da takšni projekti, točno to kažejo, da majhne inovacije lahko ogromno spremenijo v kvaliteti življenja katerekoli populacije, ki jo naslavljamo na tak način. Ker vemo, da je še nekaj drugih projektov Otrokom prijazno mesto in tako naprej. Tako, da sigurno vsi napori, vsa pohvala, ki so vloženi v to dajejo dobre rezultate, zato bi vam čestitala ob tej priložnosti in vas spodbujala da enako zavzeto delujete še naprej. Pa vendarle, ker je bilo to vprašanje izpostavljeno okrog te klasifikacije oziroma spremembe invalidske zakonodaje. Rečeno je bilo, da bomo razmislili pri nadaljnjih spremembah zakona o invalidskem zavarovanju. Vemo, da invalidsko področje praktično je bilo nedotaknjeno in to zelo relevantno vprašanje, ki ga je postavil gospod Novak, če je kaj novega na tem področju, če se kaj premika oziroma kakšni so plani ministrstva. Toliko, da še vprašam.
Hvala.
Hvala lepa za besedo.
Mi se zavedamo tega odprtega vprašanja. Zdaj smo pristopili v okviru ene delovne skupine na ministrstvu, ki bo to malo bolj resno pristopila, predvsem že pri vodenju direktorata se vidi, da je en resen namen zdaj nekaj narediti v tej smeri. In mi upamo, da bomo v nekem doglednem času prišli do odgovorov. Ta trenutek jih še nimamo, kar se konkretno tiče klasifikacije, ampak delamo na tem, ker si želimo premike na tem področju. Ravno tako, moram reči, da prvič slišim za te koordinatorje s strani urada in to bomo sigurno preverili kaj se na tem področju dogaja, kdo jih v bistvu sploh ima pod svojim okriljem. Ker, konec koncev vemo, da je ne samo urad pod našim ministrstvom, tudi zagovornik, tako da moramo videti kaj se sploh na tem področju dogaja in zakaj je to na nek način zamrlo, ker kot vidim, bi pa bila dobra zadeve predvsem zaradi prenosa znanja z lokalnega nivoja na nacionalni in tudi od števila občin, ki so se lotile tega projekta, ker tudi s strani ministrstva je včasih dobra kakšna pozitivna ali spodbudna beseda za tiste, ki res mogoče to nesebično opravljate dolga leta in je res lepo slišati, da nekdo s takšno zagnanostjo govori o projektu in predvsem želji, da bi več občin pristopilo k temu projektu in da bi resnično bilo prijazno invalidom. Glede na to, da je ta trenutek mislim, da 17 občin, ki… …/Oglašanje v ozadju./… Kako? 17., ki je prejelo to listino od 212, vidim, da nas čaka še velik korak da se to stanje še izboljša. Ampak, ne glede na to, začetek je sigurno prava smer, in tukaj z naše strani absolutna podpora. Je pa res, da bomo na področju klasifikacij in teh koordinatorjev kmalu pripravili odgovor in vidimo kaj lahko tudi kot ministrstvo na tem področju naredimo.
In mogoče še…

Socialni demokrati (SD)
Ja, gospa Bac, izvolite.
Dragica Bac
Hvala za besedo.
Jaz bi vendarle rekla, da na Direktoratu za invalide, če ne sodelujemo preko koordinatorjev, pa vendarle sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi preko invalidskih organizacij, ki tudi delujejo na lokalni skupnosti, tudi z zvezo delovnih invalidov dobro sodelujemo. Ne nazadnje tudi v nadzornem svetu oziroma strokovnem svetu kolega iz direktorata, tako da tudi ta prenos informacij, znanja lahko hitro poteka. Tako, da ne glede na koordinatorje pa seveda potreben ta prenos znanja in izkušenj vedno dobrodošel.
Hvala lepa.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Še kdo? Ne. Če ne, seveda spet ugotovitveni sklep, da se je naš odbor seznanil s projektom Občina po meri invalidov. Lepo se zahvaljujem gospe Tomičevi in gospodu Novaku, da sta prisostvovala današnji seji in nam ta projekt predstavila in kot že rečeno, želim veliko uspeha še naprej.
S tem zaključujem tudi 21. Redno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve, invalide.
Hvala lepa. Nasvidenje.
Seja je bila zaključena 5. februarja 2014 ob 15.50.