11. redna seja - Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO
11. redna seja
(12. februar 2014)
Sejo je vodil Jožef Kavtičnik, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.01.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Spoštovani, pričenjam z 11. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne, novinarje, prav lepo pozdravljam. Seveda pa bi danes rad pohvalil vse naše športnice in športnike, ki so na Olimpijskih igrah v Sočiju, oči državljank in državljanov in tudi naše pa tudi srce je naklonjeno njim, obrnjeni smo proti Sočiju in z mislimi z njimi. Lahko povem, da je danes pričetek dneva bil zelo obetaven in je zelo uspešen saj Tina Maze si še vedno deli prvo mesto na Olimpijskih igrah in moram reči, da sem ponosen in vesel, da sem lahko v odboru, ki obravnava tudi šport in kar nekaj točk dnevnega reda imamo danes, ki pa žal jih bomo prestavili ampak ne odstavili. Prestavili zaradi tega, da se bomo še bolj poglobljeno lahko lotili teh tematik.
Torej, pri dnevnem redu bomo imeli nekaj športne vzgoje ali takšne in drugačne odmike in premike zato mi dovolite, da nadaljujem s sejo, seveda s čestitko vsem športnicam in športnikom na Olimpijskih igrah v Sočiju.
Za današnjo sejo se je opravičil mag. Branko Grims, prejel pa sem tudi pooblastilo, namesto poslanca Branko Smodiša je prisotna dr. Ljubica Jelušič, ki jo prav lepo pozdralvjam.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in to naslednji: Predlog resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2023. Letno poročilo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije za leto 2012. Poročilo o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 – 2020, torej to poročilo za leti 2011 in 2012, ter predlog Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, druga obravnava kot zainteresirano delovno telo.
Kot vam je znano sem z dopisom dnem 6. 2. obvestil vse člane in tudi vse tiste, ki bi naj pri točki sodelovali za umik prve točke dnevnega reda, zaradi tega ker je Poslanska skupina SDS zahtevala 4. 2. javno obravnavo za resolucijo. zato predlagam umik navedene točke. Želi svoje stališče za umik predstaviti predstavnik Vlade?
Gospod __________
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik, lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci.
Predlagatelj ne nasprotuje temu, da se predlog točke umakne in se veselimo javne razprave na temo nacionalnega programa športa. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Bi rad, samo zaradi magnetograma popravil, gre za javno predstavitev mnenj ne javno razpravo. Tako da…
Gospod __________
Se opravičujem, javno predstavitev mnenj.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Dobro. torej, če ne želi nihče drug podati svojega mnenja potem predlagam, da o tem odločamo.
Glasujemo, kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
Z dopisom, dne 7. 2. pa ste prejeli tudi umik 4. točke dnevnega reda, gre za to, da je bil predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov dodeljen kot matičnemu delovnemu telesu Odboru za delo, socialo in kot me je potem predsednik obvestil je spremenil in dodelil torej spremenil odločitev in dodelil matičnost našemu odboru. Zato predlagam, da se ta točka umakne in se uvrsti na eno od naslednjih sej. Želi stališče o predlogu za umik podati predstavnik vlade? Ne. Predlagatelj? Tudi ne. Zato dajem v odločanje.
Glasujemo, kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
Tako dajem sedaj… Z dopisom dne 6. 2. pa ste dobili tudi predlog za razširitev dnevnega reda in to zaradi tega, ker je Poslanska skupina SDS predlagala, da se opravi javna predstavitev mnenj o predlogu resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2023, zato predlagam, da glasujemo še o predlagani širitvi dnevnega reda. Želi kdo spregovoriti? Ne. Dajem v odločanje.
Glasujemo, kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Torej, sprejeli smo odločitev, da se razširi točka dnevnega reda na 1.a.
In smo pri točki A.1 – TO JE PREDLOG ZA SKLIC JAVNE PREDSTAVITVE MNENJ S PREDLOGOM RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA OBDOBJE 2014 – 2023.
Na spletni strani državnega zbora je objavljeno naslednje gradivo: predlog resolucije, ki je objavljen v Poročevalcu z dnem 13. 1. 2014, predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za javno predstavitev mnenj z dnem 4. 2. 2014.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o predlogu resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2023 in sicer predvidoma v četrtek, 27. 2. 2014 ob 9.00 uri zjutraj v Državnem zboru.
Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenje in stališče strokovne in širše javnosti k navedem predlogu kot podlago za obravnavo predloga resolucije na matičnem delovnem telesu. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja, ta vprašanja je predlagatelj tudi dostavil. In prvo vprašanje je: Ali je predlagatelj predloga resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2023 pri pripravi upošteval večino predstavnikov športa in športnikov?
Drugič: Ali resolucija upošteva notranjo politiko na področju športa v Evropski uniji?
Tretjič: Ali so bile pri pripravi resolucije upoštevane primerne analize in raziskave. Ali so upoštevane analize in raziskave dejansko realen pogled v aktualne razmere na področju slovenskega športa?
Četrtič: Kakšna bi bila najbolj primerna sistemska ureditev izobraževanja nadarjenih in vrhunskih športnikov?
Petič: Ali si resolucija prizadeva smiselno urediti področje zaposlovanja športnikov v Republiki Sloveniji?
Šestič: Ali je potrebno v resoluciji opredeliti skrb za socialno varnost športnika po končani športni karieri?
Sedmič: Ali je inštitut varuha športnikovih pravic smiseln?
Osmič: Kakšna je najprimernejša ureditev področja statusa športnika v Republiki Sloveniji?
Devetič: Ali je primerno da se glede na nepredvidljivo gospodarsko situacijo resolucija sprejema za deset let?
In desetič: Kako naj bo definicija vrhunski šport po organizacijski, statusni in finančni plati? Torej, kakšna in kako naj bo to definirano?
Članice in člani odbora lahko morebitne dodatne predloge za vprašanje posredujete odboru do ponedeljka, 17. 2. 2014.
Želi kdo razpravljati o teh vprašanjih oziroma o tej pobudi? Ne. Potem dajem na glasovanje.
Glasujemo, kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da bomo opravili javno predstavitev mnenj, predvidoma 27. 2. ob 9.00 uri.
Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE LETNO POROČILO AGENCIJE ZA POŠTO IN ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2012.
Letno poročilo je bilo objavljeno na spletni strani državnega zbora v Poročevalcu, dne 30. 12. 2013.
K tej točki dnevnega reda sem vabil: Agencijo Republike Slovenije za pošto in elektronske komunikacije, pozdravljam direktorja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, z nami je državni sekretar, pozdravljen, in Državni svet.
Besedo dajem predstavniku Agencije Republike Slovenije za pošto in elektronske komunikacije.
Gospod ________
Hvala lepa.
Če na kratko povzamem delovanje agencije v letu 2012 najprej seveda bi povedal, da je leto 2012 že močno oddaljeno v tej dinamični industriji sferi, bom rekel letos se je zelo veliko zgodilo in upam da bomo poročilo za leto 2013 predstavili prej kot v enem letu.
V letu 2012 je bilo zaznamovano z nekaj pomembnimi dogodki; v javnosti zelo znan dogodek je bila vzpostavitev novega okolja na področju digitalne televizije. V temu letu je prišlo do razpisa za multipleks C in za ureditev stanja ki je bil povzročen v preteklosti zaradi nedelovanja multipleksa B. To je bil eden zelo pomemben postopek, ker je operater multipleksa B, bi rekel v veliki meri oteževal ureditev tega problema.
Druga pomembna zadeva, ki se je v letu 2012 zgodila je, da je prišlo do neke vrste ugotovitve o izrednem časovnem pritisku, ki nas stiska na področju uvajanja tehnologije, mobilne tehnologije četrte generacije. Zato smo morali pospešeno sestaviti ekipo, potegniti najboljše strokovnjake iz vseh ostalih delov agencije in začeli pripravljati strokovne osnove za razpis za četrto generacijo, ki je trenutno v zaključni fazi. In to je bil tudi razlog, da smo nekatere druge naloge morali malo odmakniti, to so bile predvsem naloge na regulaciji trga širokopasovnih omrežij, ki so pa potem prišle na vrsto v zaključku leta 2013.
V finančnem smislu je agencija ustvarila približno milijon evrov ostanka dohodka. Od tega je približno šesto tisoč evrov vsako leto ustvarjen račun, bi rekel, naložb v investicijska sredstva, štiristo tisoč evrov oziroma tristo petdeset tisoč evrov so bila pa sredstva, ki so bila rezultat ne realizacije regulatornih modelov, ki je bila, ki so bili prekinjeni zaradi pospešenega uvajanja razpisa v četrto generacijo.
Mi predlagamo, da se ta sredstva, ki so v letu 2012 na ta način ostala porabijo za delovanje agencije in sicer za investicijo v letu 2013 in za sofinanciranje delovanja agencije v letu 2013. V letu 2013 samo na kratko lahko povem, nismo delali s potrjenim letnim planom, zato smo se financirali z dvanajstinami iz leta 2012 kar nam je pravzaprav povzročalo velike probleme na delovanje agencije nasploh ni smo bili pravzaprav zaradi dinamike plačevanja dostikrat pravzaprav v finančnih škripcih.
Toliko, to je zelo na kratko, če je kakršno koli vprašanje pa seveda bom z veseljem odgovoril.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa za predstavljeno.
Z nami je tudi predstavnik Državnega sveta, dr. Pejovnik, želi? Ne. Želi besedo predstavnik Vlade? Ne. Prehajam na razpravo članic in članov odbora, mag. Majda Potrata, izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Hvala za besedo.
Torej, razumem da se bo po novem poročilo imenovalo Poročilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, delovno področje se bo še malo razširilo… Moja razprava bi pa pravzaprav opozorila na nek problem, ki je zvezan tudi s stališčem Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki je v letu 2012 pravzaprav nasprotovala kot poslanska skupina sprejetju Zakona o digitalni radiodifuziji.
Je pa to zvezano z vprašanjem, ki ga nameravam postaviti, namreč gospod direktor je že omenil multipleks C, gre za problem pokritosti ozemlja Republike Slovenije za sprejemanje komercialnih televizijskih sporedov in poslanke in poslanci dobivamo kar nekaj pošte zaradi tega, ker ne morejo sprejemati programov, ki bi jih radi gledali. Jaz se ne spuščam v vprašanje razsojanja o kakovosti televizijskih sporedov in vsem priznavam pravico do izbire televizijskih sporedov je pa seveda tukaj jasno vprašanje kako razrešiti ta problem, ker je sicer menda samo 3 % ozemlja, ki ga multipleks C ne pokriva ampak vendarle, kako zagotoviti pokritost celotnega omrežja? Sem kot veste sicer vneta zagovornica javnega servisa, ki mora biti absolutno, 100 % pokrit ampak, kot rečeno, tudi drugi morajo imeti možnost izbire ogleda programa, ki jih zanima.
To vprašanje me zanima, sicer so še nekatere druge stvari na nas, dobimo včasih tudi kakšno sporočilo o tem kako se kdo na Ustavno sodišče s kakšnim vprašanjem obrača. Je pa res, da je vprašanje frekvenc, digitalne radiodifuzije, novih možnosti in to eno najbolj takšnih, aktualnih in zanimivih vprašanj za državljanke in državljane Republike Slovenije. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Verjetno to ni naloga samo agencije ampak verjetno tudi teh komercialnih hiš. Pa vseeno dajem besedo predstavniku, prosim.
Gospod ___________
Hvala lepa za vprašanje.
Proces, ki se je odvijal v začetku leta 2012 je bil proces prehoda iz multipleksa B na multipleks C. Frekvence iz multipleksa B so bile koncesijsko dane operaterju Nortring/?/, ki je v Sloveniji ta multipleks B že postavil, na sedemindvajsetih lokacijah in s tem dosegel pokrivanje malo manj kot 90 %. Ta operater pri tem ni imel kakšnih posebnih omejitev kar se tiče cene najema na tem multipleksu in na koncu se je izkazalo pravzaprav, da na temu multipleksu B ni pridobil praktično nobene medijske hiše ampak so se medijske hiše še vedno, tudi zaradi zakonodaje, ki je takrat veljala na nek način najbolj tisti pomembni programi so našli mesto v multipleksu A. Ko se je zakonodaja spremenila v skladu s pritiski Evropske komisije je bilo jasno, da je potrebno to situacijo razrešiti.
Samo s pritiski na izključevanje medijskih hiš iz multipleksa A pravzaprav se to očitno ni razrešilo, zato smo šli mi v APEK-u oziroma, danes je to Agencija za komunikacijsko omrežje in storitve in bom o tem potem še kaj povedal, smo šli mi v poglobljeno stroškovno analizo, možnost vzpostavitve novega multipleksa, naredili smo stroškovni model in ugotovili kakšne bi bile potencialne cene delovanja ob najbolj racionalno možni realizaciji za nekaj različnih pokrivanj. Pogledali smo recimo pokrivanje 90 %, 93 %, 96 % in 99 %. Potem smo naredili posvetovanje in nekje ugotovili, v sodelovanju z medijskimi hišami, takrat seveda največ glasu je imela družina v programu Pro plus, da se nekje pri 96 %, kar je seveda bistveno več kot je pa omogočal multipleks B, cena začne po dodatnem gledalcu, ki pa seveda za komercialne televizije predstavlja predvsem oglaševalski potencial, to se moramo zavedati, to je njihova poslovna logika, da se začne ta cena po dodatnem gledalcu prehitro dvigati in dosežen je bil kompromis za 96 % pokrivanje. To je doseženo z malo manj kot sto oddajniki z razliko od sedemindvajsetih, ki so bili na multipleksu B.
Ugotovili smo tudi, da če bi hoteli povečati pokrivanje na enako kot ga ima multipleks A, to se pravi nacionalni multipleks, potem bi to stalo približno 25 % več stroškov na mesečnem nivoju.
Razpis, ki smo ga naredili, upoštevaje vsa ta nova spoznanja je bil narejen na ta način, da je operater postal tisti, ki je ponudil najboljše pogoje, se pravi najbolj je še ponudil ceno najema pod tisto maksimalno, ki jo je postavil regulator in na razpisu je s ceno 10 % nižjo od maksimalne so zmagali oddajniki in zveze, ki so že, bi rekel, operaterji multipleksa A. Razpis je bil tako narejen, da v kolikor se doseže večinski ni potrebno, da je popoln konsenz medijskih hiš, da so pripravljene financirati nekaj več je potem seveda ta operater multipleks A oziroma multipleksa C dolžan izvesti povečane kapacitete oziroma pokrivanja. Pri tem pa ima seveda pravico do nove stroškovno zasnovane cene mesečnega najema.
Kljub velikim naporom v zadnjih mesecih so nekatere medijske hiše, ki bi pričakoval človek, da se zelo borijo za to, da bodo imele čim večje pokrivanje, dokazuje, da pravzaprav ta razlika ne opravičuje stroškov. Tako da v temu pogledu je seveda agencija na nek način brez posebne moči. Edina, bi rekel, v kolikor bomo zahtevali od operaterja multipleksa C, da poveča pokrivanje svojega omrežja, nekatere medijske hiše trdijo, da se bodo iz multipleksa na splošno umaknile, ker jim samo delovanje multipleksa ne pomeni toliko kot imajo s tem stroškom.
Tako da, ta trenutek je neko zatišje, jaz verjamem, da če se bo glas javnosti pa tudi mogoče politike na nek način na ta način še bolj pokazal medijskim hišam bodo verjetno pripravljene podpreti ta preskok, govorimo pa o številki, približno recimo deset tisoč evrov na mesec, ki bi bila na en kanal višja, tako čez prst, odvisno od kvalitete kanala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
K besedi se je javil gospod Branko Kurnjek, prosim.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.
Glede trga širokopasovnega dostopa, zdaj v poročilu seveda je trditev s katero se vsekakor vsi lahko strinjamo da je razširjenost širokopasovnega dostopa do interneta eden glavnih kazalcev razvitosti trga elektronskih komunikacij. Jaz bi rekel, da je to tudi eden izmed glavnih kazalcev razvitosti države. Zdaj, urbana področja so dobro pokrita z dostopom do širokopasovnega, torej je mreža širokopasovna dobro pokrita. Kaj pa ruralna področja? Je kakšna strategija, so kakšne smernice glede tega ali bo tukaj kar koli na temu področju se dogaja bi želel pravzaprav odgovor tudi od predstavnika Vlade. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
K besedi, pa bomo potem, prosim če si zapišete vprašanja pa boste potem odgovorili, da ne bomo, ker so se sedaj javili še k besedi. Besedo dajem dr. Ljubici Jelušič.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala, spoštovani predsednik, lep pozdrav vsem skupaj.
Jaz bi nadaljevala z vprašanji o tematiki ki jo je odprla mag. Majda Potrata in sicer, bi postavila en zelo konkreten problem iz nekega območja, ki ga tudi jaz poznam in sicer, gre za pretvornik Vreme v krajevni skupnosti Vreme, občina Divača, kjer pravijo domačini in s tem problemom so se na APEK že obrnili. Pravijo, da s tem prehodom iz multipleksa C na A in s tem problemom, da njihov pretvornik v Vremah multipleksa C sploh ne sprejema se pokritost različnih oziroma možnost gledanja različnih televizijskih postaj za njih spreminja v stanje iz sedemdesetih let, ko so lahko gledali samo nacionalno televizijo, se pravi prvi program seveda in pa italijanske televizijske postaje. To na kar oni v bistvu opozarjajo je, da živijo na območju, to so Brniki/?/, kjer prevladuje bistveno večja moč signalov italijanskih televizijskih postaj in pa seveda v zvezi s tem opozarjajo, da so prisiljeni v okoliščine, ko imajo vse manj možnosti izbire slovenskih televizijskih programov.
Pravijo torej, da so se obrnili na APEK in pa seveda tudi na Pro plus, ker ste omenjali, da naj bi tudi komercialne televizijske hiše poskrbele za to oziroma komercialni ponudniki poskrbeli zato, da se pretvorniki dogradijo. Imajo tudi odgovor Pro plusa, ki pravi, da za ta namen nimajo finančnih sredstev da pa naj se s tem problemom obrnejo na poslance državnega zbora, na ustrezen direktorat na Ministrstvu za izobraževanje, šolstvo, šport in pa seveda na APEK.
Zdaj me pa zanima, ko ste omenili, da je potrebno povzdigniti glas oziroma, da če bo dovolj javnega pritiska bi se stvari lahko spremenile, če nam lahko mogoče daste ene konkretne napotke, kako lahko poslanci v temu projektu sodelujemo? Ali gre spet za spremembo Zakona o digitalni radiodifuziji ali gre za neke druge spremembe, ki so potrebne, zlasti v smislu širitve določenih pretvornikov oziroma dograditve nekaterih pretvornikov. Torej, kaj mislite, da bi bila tudi naša poslanska dolžnost na tej točki in pa seveda kakšne tehnične rešitve lahko ponudi ustrezen direktorat na ministrstvu, agencija najbrž niti ne, ker vi ste verjetno zadolženi bolj za posredovanje in reguliranje tega prometa, ne za infrastrukturo.
In drugo vprašanje je pa povezano s tem novimi področjem delovanja z železniškim prometom, potniškim in tovornim pa me zanima, če agencija ima tudi kakšno sodelovanje v mednarodnem okolju? Se pravi ali pri izboljšanju izkoriščenosti recimo prevozov v tovornem prometu in pa v zvezi s tako imenovanim dodeljevanjem vlakovnih poti za potniški promet v okviru železnice imate kakršne koli možnosti pogovorov, dogovorov, sodelovanja zlasti z italijanskimi ustreznimi organi na isti ravni in sicer v zvez z možnostjo, ki je pred desetimi leti še obstajala, zdaj pa je ni več, da bi slovenske železniške kompozicije, zlasti z električnimi lokomotivami lahko potovale oziroma delovale tudi na italijanskem železniškem trgu. Do pred desetimi leti torej pred vstopom v Evropsko unijo so namreč naši železničarji lahko vozili vlake, tudi do Benetk, zdaj pa deset let, kot rečeno pa Italija ščiti svoj notranji promet, tudi tako, da ne dopušča, tudi s pomočjo določenih dodatnih tehničnih zahtev ne dopušča vstopa drugih železniških kompozicij sosednjih držav.
Prizadete so tudi druge države, druge so to uredile, Avstrijci, s tem, da so kupili en del italijanskih železnic, mi nismo tako bogati, moramo verjetno poiskati kakšno drugo pot pa me zanima, če v zvezi s tem obstajajo tudi kakšni pogovori, dogovori, kako b se dalo dogovoriti z Italijo za širitev teh vlakovnih poti za naše železničarje v Italiji? Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa gospe Ljubici Jelušič za konkretna vprašanja. Verjetno bo s strani agencije prišel tudi konkreten odgovor. Pri dvigovanju glasu pa verjetno ne mislijo, da bi se ta glas poslancev slišal tako kot se je ne dolgo tega v Državnem zboru od posameznika poslanca ampak gre bolj za konkretne pobude verjetno tako.
Sedaj se je pa k besedi javila gospa Ljudmila Novak, izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Hvala za besedo in lepo pozdravljeni.
Pod poglavjem 4.3.3 beremo o reševanju problematike z Italijo, nekaj podobnega kot je že gospa Jelušičeva spraševala. Vemo, da je prihajalo to tam do različnih motenj in piše poročilo, da s te dodelili dodatne frekvence slovenskim imetnikom, da ste opozarjali na te kršitve s strani italijanskih uporabnikov oziroma torej kar so pač italijanske postaje nekako motile naše radijske postaje oziroma frekvence. Nič pa ne berem oziroma mogoče sem pa spregledala kako je pa na vzhodni slovenski meji? Vem, da radio Murski val je imel precejšnje težave pri pokrivanju oziroma imeli so težave s frekvencami, kajti vemo, da tam pokrivajo tudi Porabje pa so imeli težave pri tem.
Tako da me zanima kakšna je uspešnost teh vaših posredovanj na zahodni slovenski meji in če ste tudi v zvezi z vzhodno slovensko mejo naredili kaj?
Hvala lepa.
Besedo dajem dr. László Gönczu.

Narodnostne skupnosti (NS)
Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani prisotni.
bi nadaljeval tematiko, ki je bila načeta s strani Potrate, gospe Jelušič in tudi gospoda Kurnjeka… Problem je v tem, da vsaj po moji oceni so tudi z vidika pokritosti multipleksa C najbolj tepena že tako in tako demografsko ogrožena območja oziroma tista območja, kjer so bile težave že tudi pred tem. Torej, sedaj sem iz besed gospoda direktorja nekje razbral, da komercialne televizije ocenjujejo, da imajo glede na neke količinske kazalnike premalo interesa za to vprašanje. Sočasno pa je, bom rekel, moč omenjenega območja tako rekoč ničen in potem prihaja do stanja, da se tista situacija, ki je bila že tako in tako hendikepirana in pa slabša se še poslabšuje. Jaz menim, da tukaj je potrebna ta neka širša asociacija povezovanja, ker sicer bo vedno to območje postalo še bolj šibko z vidika pokritosti.
Torej, skratka, ker je v Prekmurju od teh 3 % ki se omenjajo, zdaj ne vem če je točno toliko ali so se tukaj kaj stvari spremenile v zadnjem času, torej od tega je kar precej ravno na tistem območju je ta težava tam še toliko bolj pereča in je veliko tovrstnih pripomb kot so že bile tukaj tudi malo prej omenjene.
Torej, jaz pričakujem, da poskušamo na temu področju le iskati neke skupne možnosti. Zdaj, seveda poslanci dejansko nimamo drugega vzvoda kot da opozarjamo in predvsem, da izpostavljamo ta, bom rekel javni vidik, ker tukaj je ta javnost tega problema prisotna, ko sicer komercialne televizije so sicer formalno, v narekovajih, otežene pri posredovanju v svojem programu vendar dejansko to pri njih že ni vprašanje kjer komercialno jih ta stvar količinsko premalo zanima, hkrati pa so, kot sem že rekel, hendikepirane tiste vasi ali pa tista naselja, ki so že do zdaj bila v nekoliko boljšem položaju. To je prva stvar.
In druga stvar, sicer se pa nekatere stvari na drugih področjih so se v preteklih mesecih popravile, tudi kar se pomurskega prostora tiče, tako da s tem ne bi izgubljal besede. Vendar, kot sem že rekel, ta prvi problem je pa dejansko problem kjer ne bi smeli samo tako, bom rekel, mimo oditi in poročilo brez tega, da v zvezi s tem neko stališče ne bi zavzeli. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Z mag. Lejlo Hercegovac zaključujemo ta prvi krog vprašanj, po njenem izvajanju bi prosil potem za odgovore. Prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, gostje, kolegice in kolegi.
Jaz imam eno kratko vprašanje za agencijo; agencija je oktobra 2012 dala razpis za multipleks C, javil se je Zavod RTV Slovenija, je bil edini, to je bilo v decembru, dobil je odločbo, s to odločbo so bili tudi določene obveznosti. Bilo je rečeno, da v roku dvesto devetindevetdeset dni bo Slovenija pokrita z multipleksom C 96 %. Moje konkretno vprašanje je, kolikšen je odstotek zdaj, pokritosti z multipleksom C in res, na Obali imamo težave. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Sedaj pa dajem besedo, gospod Dolenc, boste vi? Prosim.
Gospod Dolenc
Hvala lepa.
Če poskušam malo urediti to zaporedje, najprej še nekaj besed povemo torej o multipleksu C; agencija ima po zakonu pravico operaterju multipleksa C naložiti vključevanje dodatnih oddajnih točk, smo pa priče tihim grožnjam komercialnih televizij, da bodo v temu primeru opustile oddajanje na multipleksu C. Če bomo šli v to akcijo.
Jaz si predstavljam, da bomo kljub vsemu glede na ves ta javni pritisk določene izboljšave na najbolj kritičnih točkah v naslednje pol leta realizirali, pri čemer bo pa verjetno ta riziko, da se komercialne televizije potem odločijo iz za izključitev in s tem prihranijo nekaj sto tisoč evrov na leto. Ta stvar se potem na ta način tudi izrodi in je slabše kot je bila pravzaprav v preteklosti.
Zavedati se moramo, da oddajniki / Nerazumljivo./ televizije v Sloveniji niso več namenjeni samo pokrivanje tistih točk kjer ni drugih načinov pokrivanja, kot je kabelska televizija, internetna televizija in podobno ampak se čuti tudi, da določeni sloji prebivalstva, ki ne zmorejo več plačati petnajst do trideset evrov na mesec za alternativne metode uporabljajo multipleks C tudi za sprejem kanalov, čeprav bi bilo pokrivanje z alternativnimi sistemi možno. Tako da se v celoti zavedamo da je ohranjanje delovanja multipleksa C in ustrezne kombinacije komercialnih in pa nacionalnih programov nujno potrebno.
Istočasno pa ugotavljamo, da multipleks C ni polno zaseden. Ne samo to, zaseden je komaj 60 %. Kar seveda potem pomeni tudi dviganje cene na posameznega koristnika. Razpisni pogoji so bili zaradi tega, ker smo želeli maksimalno izostriti stroškovno naravnanost narejeni na ta način, da seveda cena uporabe, v primeru, da je uporabnikov na multipleksu C manj raste, ker je bila regulirana celotna cena mesečnega oziroma letnega delovanja celotnega multipleksa. Tako da se ta trenutek ukvarjamo tudi s kar velikim problemom kako pridobiti dodatne možne ponudnike multimedijskih vsebin, ki bi na multipleksu C oddajali in tukaj bi bilo prostora še za štiri do šest kanalov. Ta trenutek je v pripravi že drugi razpis, kjer bomo poskušali pridobiti še nekaj dodatnih ponudnikov oziroma jim dati dovoljenje, da bi to oddajanje realizirali. In s tem seveda lahko, če bi bil ta multipleks C poln, recimo vsaj na 90 % potem bi strošek oddajanja pravzaprav toliko padel, da bi povečano pokrivanje skrili v znižanje stroškov oddajanja zaradi polne izkoriščenosti.
Tako da, seveda to je ena zelo enostavna matematika, kjer je potrebno narediti prvi predor in mislim, da se bomo v naslednjih mesecih o tem odločali in smo tudi napovedali medijskim hišam javno posvetovaje, da vidimo kje je še tista meja kjer bi lahko tiste najbolj, bi rekel vpijajoče primere, ki smo jih tudi mi detektirali, mogoče poskušali sanirati pa da potem še ne bi prišlo do realizacije te grožnje o izstopu. Prepričani smo pa da je ta cena ki je trenutno veljavna v Sloveniji res stroškovno uravnavana in je med nižjimi v temu delu Evrope. Upam, da sem s tem odgovoril na večino vprašanj v zvezi z multipleksom C.
Če potem še nekaj besed povem o mednarodnem sodelovanju na področju digitalne televizije, na relaciji do Italije je sodelovanje izjemno težko. Lahko rečemo, da kljub optimizmu, ki smo ga bili deležni v letu 2012 v času svetovnega kongresa, da bo Italija zmanjšala motenje na naših frekvencah se to ni zgodilo. Še hujše je bilo, da kljub temu, da smo pravočasno, se pravi veliko mesecev prej kot je začel delovati multipleks C obvestili ta ekosistem na katerih kanalih bo multipleks C delal in smo pričakovali, da bodo ti kanali očiščeni, ker obljubo v to smer s strani italijanske strani so bile se je pokazalo, da pravzaprav so motnje na temu delu ostale in je bilo nekaj tisoč, mogoče tudi nekaj deset tisoč prebivalcev v primorskih mestih za devet deni prikrajšanih za sprejem multipleksa C. Mi smo se nato odzvali na ta način, da smo pospešeno našli kljub vsemu eno frekvenco, ki je bila pa nekoliko boljša in smo potem v devetih dneh ta problem sanirali.
To pa seveda ne pomeni, da ne ostajajo ti problemi, ki smo jih prej povedali, se pravi omejeno pokrivanje z multipleksom C nasploh. Se pravi, v teh devetih dneh smo rešili probleme motenj z Italijo nismo pa seveda rešili problemov pokrivanja sploh.
Kam v teh odnosih z Italijo iti naprej ne vemo, moram pa reči, da vedno pa ugotavljamo, da je kljub vsemu zelo veliko odvisno od trenutnega odnosa zunanjega ministrstva, Vlade in v temu duhu je nacionalni regulator samo tehnična podora vsem tem procesom. Nima nobene druge pravzaprav funkcije tega usklajevanja. Mi pač znotraj tistega kar se da narediti naredimo potem pa moramo jasno povedati, tukaj so naše možnosti omejene, ker so drugi organi tisti, ki prevzamejo štafeto.
Lahko pa navedem en problem, ki je bil pa s tisto dobro voljo rešen pa je bil zelo, zelo, lahko rečem, zahteven, to je problem Murski val. Iz nekih zgodovinskih razlogov so se vsi dokumenti o frekvenci Murskega vala iz leta 1991 izgubili in pravzaprav agencija ni imela nobene potrditve, da ima Murski val pravico delovanja na Pečarovcih in je bilo potrebno zelo veliko, da ne rečem skoraj osebnega prepričevanja madžarskega regulatorja, da je na koncu pristal na to, da smo te Pečarovce tudi legalizirali. V nasprotnem primeru, če bi se oni držali mednarodnih normativov lahko rečem, da bi se / Nerazumljivo./ Murskega vala dramatično zmanjšal.
Tako da, to je ena od tistih zgodb, kjer se je pa pokazalo da na nekem nivoju, dokler obstajajo dobri odnosi se da še kaj doseči,k seveda ne moreš pričakovati čudeža ampak od neke točke naprej se pa ne da in italijanski premier je takšen premier. Tukaj moram povedati, da se stvari proti Italiji samo še zaostrujejo, mislim da vsi skupaj premalo poznamo italijanski pravni red, da se moramo zavedati, da nekaj je mednarodno sodelovanje, drugo je pa kako Italija funkcionira s svojimi sodišči in tukaj notri jaz mislim da organi v Sloveniji in tukaj se bojim da je regulator pravzaprav zakonsko še najmanj vpleten. Mislim, da bo še veliko težav s tem, da bi nekako uspeli zatečeno stanje na meji z Italijo sanirati. Vsi vemo, kaj Italijanom mediji pomenijo in jih seveda poskušajo izkoriščati na maksimalen način.
Na radijskem področju je situacija še hujša, ker je zgodovinsko gledano še težje potegniti črto. Na področju digitalne televizije je bila razmejitev zelo jasna, leta 2006 je bila na svetovnem kongresu zelo jasno povedano kater država ima kateri kanal in znotraj tega nam je tudi bitka za te kanale jasna čeprav je težka in še vedno Italijani zasedajo kar mislim da tri ali štiri naše kanale in poskušamo z raznimi mehanizmi na to vplivati, da bi se iz teh kanalov umaknili. Medtem ko na radijskem področju je ta situacija še težja in smo priče tožbam italijanskih postaj pred italijanskimi sodišči proti slovenskim komercialnim postajam, z nejasnim razpletom. Zdaj ne bi mogel točno povedati kakšno je trenutno stanje.
To, če izkoristim lahko priliko, da povem samo še nekaj besed o »broad band rural«/?/ in tako naprej pa da potem zaključim ta del; Ruralno širokopasovno omrežje se vsi zavedamo da je izjemnega pomena, to je tako kot je bilo elektrifikacija v štiridesetih, petdesetih letih to je danes »broad band«. Vemo, da vsak otrok in vsak ostareli in kdor koli nima ustreznega kontakta je zelo prizadet. Pričakovanja do kvalitete »Broad band-a« so se v zadnjih desetih letih tudi dvignila. Včasih jim je zadoščalo poslati eno elektronsko pošto, danes seveda vemo, da brez video informacije pravzaprav sistem ne funkcionira predvsem na področju zdravstva in izobraževanja zato se v APEK-u zelo zavedamo in tudi skupaj z ostalimi evropskimi regulatorji poskušamo gledati znotraj seveda tistih elementov, ki jih lahko delajo regulatorji. Zavedati se moramo, da vse države nacionalno strategijo razvoja širokopasovnih komunikacij izdelajo v okviru vlade, regulator je pa tisti, ki potem v okviru teh usmeritev naredi, to kar je možno in potrebno.
Tukaj moram reči, da je v fazi priprave razpisa za četrto generacijo naše pristojno ministrstvo izdelalo zelo korektno strateško usmeritev, jo dalo tudi regulatorju na podlagi katere je regulator v razpisne pogoje za četrto generacijo med prvimi v Evropi vgradil tudi zahtevo po pokrivanju ruralnih naselij v Sloveniji. Mi smo izdelali listo tristo naselij, ki bodo morala biti obvezno pokrita s strani vsaj enega operaterja in to z ekvivalentom širokopasovnega priključka, se pravi to kar imate vi, da ima škatla, na katero priključite računalnik ne samo z delovanjem mobilnega telefona. Tako da, tukaj pričakujemo da seveda zato, da smo to lahko naredili je bilo potrebno narediti vse poglobljene analize ekonomskega stanja ali takšno zahtevo lahko operaterju obesimo ali ne. Te analize so bile tudi ob pomoči zunanjih konzultantov narejene in so trenutno veljavne in verjamemo, da na ta način lahko pride do približno najmanj petdeset tisoč hiš, ki bi prišle v domet nove infrastrukture in bi dobile širokopasovni priključek. Zaveza v temu razpisu je takšna, da vsak, ki nima vsaj deset mega bitnega priključka danes bo imel pravico zahtevati priključek, če bo v dometu te postaje.
Če si pogledate zemljevid teh področij, ki je bil objavljen na naši spletni strani v okviru razpisne dokumentacije boste videli, da je bil fokus dna pretežno tistim področjem, ki so demografsko bolj problematična, se pravi sever, severovzhod. Mislim, da potem, ko smo ta področja gledali, gledali pa smo predvsem tista naselja, ki imajo najslabše pokrivanje s fiksnim širokopasovnim omrežjem in ta naselja so prišla na spisek. Mislim, da smo na nek način poskušal izvesti neke vrste regionalno kompenzacijo in na nek način spodbuditi operaterje, da del svojih resorov postavijo v okoljih, kjer ni direktnega komercialnega interesa, čeprav imamo pripravljene tudi analize, ki bodo pokazale, da celo na teh področjih se z racionalnim pristopom da stvari čisto racionalno realizirati.
Tukaj jaz verjamem, da bo vsaj za naslednjih nekaj let prišlo do velikega skoka, še vedno pa apeliram na vse, ki lahko pripomorete k nacionalnemu vlaganju v to, da se položi čim več optičnih kablov, tudi do teh oddaljenih lokacij, skozi kakršnekoli programe državne pomoči. Tej projekti bi se dopolnjevali, ker bi enostavno lahko povečali kapaciteto in domet teh radijskih rešitev z ustrezno količino optičnih povezav in ta, bi rekel, sožitje teh dveh tehnologij bi bilo optimalno.
Toliko s strni regulatorja mogoče, na vaša vprašanja. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Mag. Lejla Hercegovac, prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Najlepša hvala za odgovore. Res razumem okoliščine ampak spet smo na istem, kot smo večkrat v tem državnem zboru. Po 15 mesecih pravzaprav imamo 60% narejenega ali 58% tistega, kar smo zapisali. In ugotavljamo, da z lahkoto velikokrat pišemo na papirju veliko stvari, kar niso usklajeni z delom. Res je, okoliščine so vedno drugačne, to razumemo, s tem, da je tudi določba odločala, da je najvišja cena v prvem letu. Tako, da takrat, ko pišemo kakšne odločbe, moramo res vzeti v razmislek vse okoliščine v naslednjem letu in malo bolj pozorno pisati, kjer 96% da bo pokrito v enem letu, je zelo veliko. Razumem, pa res razumem okoliščine. Tudi sami se spomnite, da takrat na odboru smo težili prav za to. Tako, da potem je bilo usklajeno.
Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ja, verjetno je tud prišlo do nekega nerazumevanja. Pa bom dal besedo mag. Majdi Potrata, pa potem vam, prosim.

Socialni demokrati (SD)
Hvala.
Saj ste, gospod direktor, dvakrat pravzaprav direktno ali pa posredno odgovarjali na tisto, kar sem vprašala. Ampak jaz bi vas na nek vidik rada opozorila. Ko se državljanke in državljani obračajo na nas z vprašanji in nezadovoljstvom zaradi nepokritosti signala z multipleksa C oziroma možnosti sprejemanja programa, nam pogosto zastavljajo vprašanje zakaj morajo plačevati RTV prispevek, s čimer si zagotavljajo seveda sprejem signala nacionalnega medija.
In ne bom zdaj povedala kako slikovito potem napotujejo račune za RTV prispevek na poslance, ki smo zagovorniki javnega servisa ampak gre preprosto za vprašanje, da tisti socialno najbolj ogroženi in jaz mislim, da se demografsko ogrožena področja v marsičem pokrivajo tudi s socialno izključenostjo državljank in državljanov, pri nacionalnem prispevku RTV prispevka lahko sklicujejo na svoj socialni položaj in so oproščeni plačila tega prispevka. In iz poročila javnega zavoda RTV, se da razbrati, da se število tistih, ki so oproščeni, povečuje.
In zdaj tisto, kar odgovarjate je pa seveda komercialni interes in tu je zdaj vprašanje kako lahko mi kot zakonodajno telo vplivamo na izražen komercialni interes tistih, ki oddajajo signale na tem področju. Tu se jaz čutim pravzaprav po svoji zakonodajni funkciji, nemočno. Ker se tudi v marsičem drugem ne morem opirati na svojo funkcijo, ko je vprašanje komercialnega interesa. Vi ste pravzaprav s temi odgovori jasno pokazali kje tiči problem. Da ta zagotovo ne razrešuje vprašanja RTV prispevka na ta način, ker če se pa kdo odreče še RTV prispevku, pa še nacionalnega medija ne bo mogel več gledati, ne glede na stopnjo njegovega zadovoljstva s tem medijem. To je ena stvar.
Druga, na katero bi pa rada opozorila ali o optičnih kablih ali o optičnih kablih ali o širokopasovnem omrežju govorimo in izstopnih točkah, pa zame to ni samo vprašanje dostopnosti zdravstvenih storitev in izobraževalnih storitev ampak je to temeljno vprašanje demokracije. Ko govorimo o e-demokraciji in ko govorimo o vrsti storitev, ki jih lahko državljanke in državljani zadnje čase vse bolj uresničujejo samo po elektronski poti, se dostop do teh storitev za marsikoga zmanjšuje. In to je lahko tudi v bližini velikih mest. jaz bi vam lahko povedala za primere Maribora, kje vse v bližnji okolici Maribora nekatere stvari niso urejene zato, ker ni komercialnega interesa javljati se na razpise za to, da se stvari uredijo tako, kot bi si želeli.
Zato seveda upam, da so slišali vsi tisti tisto vašo pripombo, da je pomembno uresničevati to nacionalno funkcijo, funkcijo države, ki zna s stimulacijami, s spodbudami torej skrbeti tudi za ta območja, ki ne smejo ostati zunaj dosega sodobnih tehnologij. Ker ne bi želela zdaj biti demagoška preveč, ampak spomnite se navsezadnje, kako tudi izobraževanje recimo v Avstraliji poteka. Pa tam verjetno ni ekonomskega interesa za nekatere stvari ampak se je treba vprašati kaj je nacionalni interes. In jaz mislim, da e-demokracija bi v državi morala biti, če smo se tako odločili, nacionalni interes in potem ima država v zvezi s tem tudi določene obveznosti.
To je bil bolj komentar ampak vendarle, da se sliši, da se poslanke in poslanci zavedamo problemov znotraj katerih se giblje tudi država v tej gospodarski stiski. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa in se tudi primerno odzivamo. Hvala za vaš prispevek.
Besedo verjetno, gospod Dolenc.
Gospod Dolenc
Hvala lepa.
Samo kratka replika. 60%, ki je bilo prej omenjenih, to ni bilo govora o pokritosti. Pokritost je bila dosežena 96,1% ob roku. O tem je bilo izdano poročilo in tukaj lahko rečem, da je tista organizacija, ki je dobila koncesijo za postavitev tega multipleksa, v celoti organizirala svoje obveznosti. Ko sem govoril o 60%, govorim samo o tem, da je še vedno na tem multipleksu 40% prostora za dodatne televizijske postaje in če to zapolnim, mu bo lahko cena padla.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Gospod Dolenc
Če dovolite, samo še to kar sem prej ostal dolžen, vprašanje železnic, nisem pozabil. Samo še za sekundo. Glavna naloga agencije na tem področju ima samo 2 zaposlena, je predvsem zagotavljanje enakopravnega dostopa vseh možnih operaterjev do enotne infrastrukture. Drugače pa mnogo nalog s področja železnic, tudi drugi organi v Sloveniji opravljajo, tako, da tukaj mi kakšnih širših pristojnosti nimamo. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. Besedo želi državni sekretar, gospod Aljuš Pertinač, prosim.
Aljuš Pertinač
Hvala lepa za besedo.
Nekaj vprašanj je bilo tudi na nas naslovljenih, tako da seveda dolgujemo odgovore. Glejte, kar se tiče širokopasovnih povezav, to je bilo vprašanje gospoda poslanca Kurnjeka. Gotovo država ima strategijo na tem področju. Ne nazadnje nas k temu zavezuje tudi evropska strategija, tako imenovana Digitalna agenda 2020. Da bi dosegli pokritost, kakršno razumemo, da moramo doseči, po vsem teritoriju Republike Slovenije oziroma, da bi šli v korak z najbolj razvitimi na tem področju, tako, kot smo že nekoč bili.
Na začetku uvajanja te tehnologije je ocena, da potrebujemo skupaj približno v tem obdobju, se pravi v naslednjih šestih, sedmih letih, 600 milijonov evrov, se opravičujem. Toliko za predstavo o kakšnih zneskih govorimo. Približno 300 iz javnih sredstev, pa 300 milijonov iz zasebnih sredstev. Lahko povem, da trenutno imamo, čeprav pogajanja, kot veste še potekajo, v večletnem finančnem okviru EU od 2014 do 2020, iz štirih milijard evropskih sredstev za celotno področje informacijsko-komunikacijske tehnologije namenjenih samo 100 milijonov evrov, kar je manj kot 2,5% in je nesprejemljivo malo. Mi si bomo še naprej prizadevali, kot smo na tem odboru že govorili na eni od prejšnji sej, da bi področje informacijsko-komunikacijske tehnologije določili kot eno izmed prioritet in seveda zagotovili razvojna sredstva za razvoj širokopasovne infrastrukture. Pomembno je poudariti, da je ta pokritost pri nas izrazito slaba na ruralnem področju, kot vam je znano in to seveda govori v prid temu, da moramo tukaj narediti še kar veliko, predvsem pa je za to potrebno širše zavedanje v smislu zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev. Jaz moram biti na tem mestu iskren in povedati, da nacionalni operater za to, da bi dosegli boljšo pokritost tam, kjer obstajajo tako imenovane bele lise oziroma ni komercialnega interesa, v zadnjih nekaj letih ni storil praktično nič. Kako se bo to izboljšalo ob morebitni prodaji nacionalnega operaterja tujemu lastniku si lahko sodbo sami ustvarite, skratka, bolj ali manj je jasno, da bomo še naprej odvisni predvsem od prizadevanj po pridobitvi javnih sredstev oziroma od tega, kako bomo uspešni v pogajanjih z Evropsko komisijo glede možnosti črpanja evropskih sredstev.
Glede Multipleksa C lahko povem, da seveda ministrstvo pričakuje, da bo regulator izvajal zakonska pooblastila v taki obliki in v tej meri, kot jih ima, jasno pa je, da tukaj ne obstaja komercialni interes, kot je bilo že povedano, da ponudniki oziroma operaterji, če želite, kalkulirajo, še posebej to velja za največjo komercialno televizijsko hišo, ki med drugim je ravnokar pravnomočno na vrhovnem sodišču bila potrjena odločba enega drugega regulatorja, to je Agencija za varstvo konkurence, ki jim nalaga skladno z zakonom precej visoko globo zaradi zlorabe konkurenčnega položaja na trgu in kateri bodo po vsej verjetnosti sledile tudi odškodninske tožbe konkurenčnih televizijskih hiš. Stvar lahko gre v desetine milijonov evrov, tako da je obstoj te družbe ali pa teh ponudnikov ogrožen, in to je verjetno en izmed temeljnih razlogov, zakaj se ne odločijo za to, da bi razširili ponudbo še na te malo manj kot 4 odstotke, ki trenutno niso pokriti. Rešitev sicer za to je, tehnološka, je na voljo, se pravi, IP televizija, oziroma širokopasovni internet, tako, da mi bi, s tem, ko bi uresničili cilje, ki jih imamo glede uvajanja širokopasovnih povezav na območjih, kjer jih zdaj ni, omogočili tudi temu delu prebivalstva, da spremlja televizijski signal teh televizij, ampak še enkrat pravim, to seveda zahteva velika finančna vlaganja, predvsem pa širše zavedanje, tako s strani vlade, kot tudi sicer v državi, kaj so recimo prioritete na področju infrastrukture. Dokler mi širokopasovnih povezav, fiksnih, ne vidimo kot osnovno razvojno infrastrukturo in se tukaj zaustavimo pri cestah, če hočete ali pa kanalizaciji, potem seveda na tem področju ne bo posebnega napredka.
Kar zadeva izobraževalne in kulturne institucije, ki so povezane v mrežo ARNES, lahko povem, da je v zaključni fazi v potrjevanju javno naročilo za več kot 5 milijonov evrov, kjer bomo bistveno število, 15 milijonov evrov, se opravičujem, kjer bomo število teh lokacij povezali, širokopasovno povezavo z najmanj 10 gigabitno zmogljivostjo, skratka bomo tukaj narediti tudi en dodaten korak naprej in računamo, da bodo seveda operaterji na ta način seveda tudi prepoznali večji komercialni interes pri povezovanju drugih zasebnih gospodinjstev, če hočete, ali pa lokacij, na to omrežje.
Kar zadeva težave glede signala ali pa motenja signala na območjih s sosednjimi državami, ni kaj bistvenega za dodati. Bi povedal tole, situacija z Italijo res ni rožnata, če se milo izrazim, Slovenija tukaj vlaga diplomatske in vse druge napore, ki so mogoči, da bi zagotovila zakonito stanje in omogočila konkurenčne položaj našim ponudnikom. Trenutno poteka glede tega mediacija med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo pred Evropsko komisijo. V kolikor ta ne bo uspešna, moram priznati, da računamo, da ne bo, ker dosedanje ravnanje sosednje države kaže na to, pač seveda pripravljamo tudi tožbo pred Evropsko komisijo in nadaljnje ukrepe. Moram pa poudariti, da seveda rešitev, če bi kdo mislil, da je na voljo, po kateri bi se mi enako obnašali, kot se recimo italijanski regulator obnaša, ali pa sosednja država, tukaj ne bi koristila, ker seveda s tem zgubimo edini argument, ki ga zdaj imamo, to pa je, da igramo po pravilih v nadaljnjih postopkih pred Evropsko komisijo. Skratka, če bi mi začeli po načelu zob za zob tudi sami pač izvajati ukrepe ali pa, če bi naš regulator se tako obnašal, da bi motil pač signale postaji iz sosednje države potem bi ta argument izgubili in potem seveda bi težko upali na ugodno rešitev pač postopkov pred evropsko komisijo. Vem, da to ni najbolj privlačna pot ampak je edina prava na dolgi rok, ki lahko zagotovi tukaj bom rekel boljši, boljši položaj. Situacija na meji z Republiko Madžarsko je nekoliko boljša tam res je treba pohvaliti našega regulatorja oziroma oba, da sta se dogovorila tako kot sta se dogovorila o predmetni zadevi, ker tam nam pa recimo pravila Evropske unije ne grejo tako na roko glede na konkretno situacijo.
Skratka mi poizkušamo v sodelovanju z Akusom narediti vse kar se, da na vseh teh področjih. Vi veste, da je tudi sicer pač položaj agencije specifičen, da je pri svojem delu dosti samostojna, mogoče v preteklosti je tudi bilo malo več šuma na komunikacijah z resornim ministrstvom. Se mi zdi, da v zadnjem času smo te šume saj v enem delu odpravili in v prihodnosti ni razloga, da ne bi pozitivno sodelovali tudi naprej in po najboljših močeh probali odpraviti težave, ki se pojavljajo. Je pa bistveno, da vsi skupaj razumemo, da tam kjer se določita javni interes in komercialni interes pa, če je potrebno to upoštevati in kot je že gospa poslanka ugotovila nekih vzvodov bom rekel sistemskih na to, da bi pritiskali na ponudnike komercialnih storitev nimamo. Razen v tem smislu seveda, da vsi skupaj vršimo neke vrste pritisk oziroma širimo to zavedanje kako je pač pomembno, da ima celotno teritorij pač vsi segmenti prebivalstva dostop do teh storitev in, da seveda na ta način ne širimo te tako imenovane digitalne ločnice in pač ne ustvarjamo nekih razlik med prebivalstvom kar se tiče dostopnosti do tehnologije. Se opravičujem, ker sem bil malo daljše gospod predsednik ampak so vprašanja, ki so zahtevala pač širša pojasnila. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Ste bili pa konkretni in to je tudi prav. Torej tudi na nas poslancih je ne samo na tem odboru ampak tudi na Odboru za zunanje zadeve, Odboru za evropske zadeve tako, da sem prepričan, da, če bomo skupaj delovali in opozarjali bomo lahko tudi uspešni. Se tudi sam strinjam s tem, da ne gremo na enak način kot Italijani ampak, da gremo po tej kulturni in diplomatski poti. Ker ni več ugotavljam, da ni več želje po razpravi dajem naslednji sklep v odločanje. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino se je seznanil z letnim poročilom Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije za leto 2012. Odločamo.
Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.
S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda. Vsem prisotnim se zahvaljujem za sodelovanje.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI SLOVENIJE ZA 2011, 2012. GRE ZA LETO, LETI 2011 IN 2012. Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno naslednje gradivo. Poročilo o uresničevanju resolucije je objavljeno o poročevalcu z dne 30.12.2013, mnenje komisije Državnega sveta za kulturno, znanost, šolstvo in šport z dne 5.2.2014. K tej točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, z nami je državni sekretar. Ministrstvo za gospodarstvo, z nami je gospa Marija Zajc. Ter Državni svet, z nami je doktor Pejovnik. Vsi lepo pozdravljeni. Besedo dajem predstavnikom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Gospod ___________
Hvala lepa za besedo.
Ponovno, če mi dovolite bi v uvodu predstavitve poročila do sedanjem uresničevanju …/nerazumljivo/…, če lahko uporabim kratico. Citiram misli predsednika Rektorske konference Republike Slovenije to je prorektor Univerze v Novi Gorici in profesor dr. Danilo Zavrtanik, ki jih je napisal ob sprejemu te resolucije. In sicer ˝slovenski visokošolski in raziskovalni prostor že par desetletji ni doživel resnih sistemskih sprememb, zato sta oba strateška dokumenta toliko bolj dobrodošla čeprav je treba priznati, da prihajate z najmanj 10 letno zamudo. A bolje pozno kot nikoli. Strateška dokumenta ponujata vrsto smiselnih sistemskih sprememb, ki so nujne, če želimo, da Slovenija ostane na zemljevidu držav, ki gojijo odlično znanost oziroma držav kjer je znanost vrednota in osnova zdravega, družbenega in ekonomskega razvoja. Zato bo prav zanimivo spremljati nadaljnjo pot dokumentov še najbolj pa njuno kasnejše implementacijo. Sprejemanjem in izvajanjem te dveh dokumentov bo nedvomno preizkus ali se v Sloveniji zares želimo postati družba znanja ali pa je to bolj politična floskula.˝ Konec citata.
No kot veste je resolucija o raziskovalni inovacijski strategiji Slovenije 2011, 2020 sprejel Državni zbor na seji 24.5.2011, resolucija ima 5 poglavij, ki govorijo o prvič učinkovitemu upravljanju, drugič o kakovostnih raziskavah …/nerazumljivo/… zmogljivostih v podporo raziskavam in inovacijam. Četrtič inovativni gospodarstvom pa zadnjič promocije ustvarjalnosti. Glavni cilj resolucije je vzpostaviti sodobno raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse s kritično refleksijo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanje večje in kakovostnejših delovnih mest. Za dosego glavnega cilja smo si zastavili 56 ciljev in 69 ukrepov s konkretno imenovanimi nosilci in roki ter kazalnikih ukrepov. Lahko povem, da v 69 ukrepov in 16 jih ni bilo realiziranih, 45 jih je v izvajanju oziroma so delno realizirani, 7 pa jih je bilo že realiziranih. Pregled ukrepov in njihova stopnja realizacije lahko v nadaljevanju pač tudi podrobneje predstavimo, če bo potrebno. Vedno od pomembnejših ciljev pravi, da je za doseganje ciljev RISS treba sproti spremljati uresničevanje naloženih ukrepov za povečanje učinkovitosti sistema in uspešnosti je treba preverjati obstoječe ukrepe in jih po potrebi zboljšati, opustiti ali vključiti nove. Zato resolucija tudi predvideva, ker danes na nek način opravljamo, da bo Vlada poročilo predstavila Državnemu zboru vsako drugo leto. Tako je poročilo o uresničevanju resolucije v RISS letos prvič v obravnavi v Državnem zboru. Kot ste seznanjeni smo v uvodu tokratnega poročila zapisali, da vstaja sama vizija resolucije nespremenjena, mi vztrajamo, da bodo leta 2020 vzpostavljen odziven sistem raziskovanja in inovacij, ki bo trdno zasidran v družbi bo v njeni službi odzival se bo na potrebe in hotenje državljanov ter omogočal reševanje v veliki družbenih izzivov prihodnosti kakršni so podnebne spremembe energije, pomanjkanje virov zdravja in staranja. Kot rezultat tega se bo v družbi tudi poveča ogled in privlačnost dela raziskovalcev in inovatorjev. Pravni okvir za delovanje takšnega sistema bo izpostavljen s sprejetjem nove zakonodaje, ki je predvidena še v letošnjem letu. Tukaj govorimo o zakonodaji s področja visokega šolstva in zakonodaji s področja znanstvenega raziskovanja.
Če mi dovolite še nekaj besed s področja financiranja lahko na nek način z veseljem ugotovimo, da kljub gospodarski krizi se bruto domači izdatki za raziskave in razvoj Sloveniji narašča in se približuje bolonjskemu cilju 3%. Po zadnjih začasnih statističnih podatkih je Slovenija v letu 2012 porabila 2,8% slovenskega bruto družbenega proizvoda za raziskave in razvoj. Kar je 0,3% točke več kot v letu 2011, ko so ti izdatki znašali 2,47% BDP. V petletnem obdobju od leta 2007 do 2012 se je delež bruto domačih izdatkov za raziskave in razvoj povečal za skoraj 1,5% točko kar je največ med referenčnimi državami. Poleg nas so to še Češka, Italija, Madžarska in Slovaška in povprečjem države Evropske unije se pravi 27 članic. V tem obdobju je Slovenija dohitela, prehitela in povečala prednost pred povprečjem evropskega unija, Evropske unije. Izdatki poslovnega sektorja za raziskave in razvoj so v letu 2012 presegli 2% BDP se pravi znašajo 2,16%. Med tem pa to pa je zaskrbljujoče, ko izdati javnega sektorja za raziskave in razvoj padajo že vrsto let in v letu 2012 znašajo 0,64% BDP. Največji padec izdatkov za raziskave in razvoj v državnem sektorju kjer so se sredstva od leta 2009 do 2012 zmanjšala za 0,05% točke. Med tem, ko je delež izdatkov za raziskave in razvoj v visokošolskem sektorju v tem obdobju stabilen. Kot veste smo z rebalansom proračuna za leto 2013 ta padec sredstev zaustavili in z proračunom 2014 in 2015 začenjamo neko zmerno rast tako, da bi tudi z javnimi izdatki sledili pač povečanim vlaganjem iz zasebnega sektorja. Glede učinkovitega upravljanja bi mogoče izpostavil samo to, da ima Slovenija zagotovljene institucionalne pogoje za učinkovito upravljanje sistema raziskav inovacij, ki pa jih je potrebno povečati zlasti z večjo osredotočenostjo javne podpore in financiranja preko ustvarjanja kritične mase na tistih področjih kjer izkazujemo znanstveno odličnost in družbeno relevantnost. Pri tem je seveda potrebno opozoriti, da je položaj javnih raziskovalnih organizacij avtonomen in, da se v obdobju poročanja se bom rekel stopnja njihove avtonomnosti in zagotovitev njihovega strateškega razvoja ni spremenila. Nedavno poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj iz leta 2012 oziroma za leto 2012 je zapisano, da je realizacija koncepta avtonomnosti in odgovornosti ključno za izvedbo reforme javnih raziskovalnih organizacij. Ocenjujemo tudi, da ima Slovenija vzpostavljen evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav in vrednotenje raziskovalnega dela v okviru proračunskega financiranja ARRS. Po drugi strani pa vrsta kvantitativnih kazalnikov kaže tudi, da Slovenija izboljšuje mednarodno prepoznavnost in odličnost raziskav. Saj se kazalniki znanstvenih produktivnosti in znanstvene odličnosti iz leta v leto izboljšujejo. Na področju prenosa znanja lahko ugotovimo, da prenos znanja v Sloveniji na žalost ni urejen celostno kot to terja resolucija kljub temu pa je na tem področju zaznati pomembne premike. Intenziviralo se je namreč povezovanje in sodelovanje med ključnimi raziskovalnimi inštitucijami, ki so se medsebojno povezale in uvaja kompatibilne aktivnosti na tem področju. Največji napredek je bil dosežen pri povezovanju inštituta Jožef Štefan, Kemijskega inštituta, Nacionalnega inštituta za biologijo, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Omeniti je potrebno seveda tudi financiranje iz evropskih strukturnih sredstev v okviru centra odličnosti, kompetentnih centrov in drugih oblik spodbujanja prenosa znanja. Na področju mednarodnih raziskav se povečuje kakovost mednarodnega sodelovanja Slovenije v evropskem in svetovnem merilu predvsem na znanstvenem in tehnološkem področju.
Na področju krepitve človeških virov lahko ugotovimo, da se človeški kapital v raziskovanju in razvoju v Sloveniji krepi. V letu 2012 je bilo v Sloveniji zaposlenih 12.578 raziskovalk in raziskovalcev oziroma 9.093 oseb v ekvivalentu polnega delovnega časa. Več kot polovica raziskovalcev je zaposlenih v poslovnem sektorju, manj kot tretjina v visokošolskem sektorju in 20% v državnem sektorju. Na področju raziskovalne infrastrukture imamo vzpostavljen transparentni pregled opreme po posameznih javnih raziskovalnih organizacijah kar omogoča hiter ogled razpoložljivih zmogljivosti in vzpostavitev stika za dostop te opreme. Sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj pa so bili opravljeni tudi večji vložki v okviru centra odličnosti na izbranih področjih. Sicer pa smo vlagali tudi v nadgradnjo obstoječih infrastrukture v povezave z vključitvijo mednarodne raziskovalne inovacijske projekte. Na področju promocije znanosti bi izpostavil to, da je uresničevanje aktivnosti na področju promocije kultura ustvarjalnosti in inovativnosti in podjetnosti kljub zmanjšanju proračunskih sredstev v celoti po naši oceni spodbudno. če zaključim bi dejal, da lahko ugotovimo, da se resolucija izvaja, da seveda so neki pozitivni znaki, ki kažejo, da v prvih dveh letih izvajanja je bil dosežen premik v naprej gotovo pa nas čaka še veliko dela, da bi uresničili vse ambiciozne cilje in izvedli vse ukrepe, ki so v resoluciji predvideni. Deloma je to seveda odvisno tudi od razpoložljivih proračunskih sredstev oziroma od ekonomske situacije v družbi nasploh. Ocenjujemo pa no, da se po nekaj letih morebiti stagnacije pomeni razvoj in raziskovanje v družbi kot celoti, če govorimo o Sloveniji krepi in, da to obeda nek pozitiven signal za prihodnost. Toliko uvodoma. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Državnega sveta, dr. Stane Pejovnik, izvolite.
Stane Pejovnik
Hvala lepa, gospod predsednik, poslanke in poslanci, gospe in gospodje.
Jaz bi z veseljem delil optimizem državnega sekretarja Pertinača in pa ga žal ne bom mogel v celoti. V uvodu k resolucije je zapisano, da je ena od temeljnih nalog, ki je pred tem raziskovalnim in inovacijskim sistemom poudarjam inovacijskim sistemom vzpostaviti tak sistem, ki bo omogočal kritično refleksijo. In prav zaradi tega namena je bila tudi dogovorjena aktivnost, da se bo vsaki dve leti spremljalo kaj se z izvedbo te resolucije dogaja. In jaz se kritično refleksijo predstavljam pač na tak način, da ugotovimo predvsem tiste točke kjer država močno zaostaja z izvedbo resolucije kjer gredo trendi v drugo stran in poizkušamo ugotoviti kaj se da na tem področju popraviti. In, če pogledamo poročilo v tem je poročilo izjemno optimistično. Če bi prebrali samo tistih nekaj stavkov, ki jih je gospod Pertinač na začetku povedal, uvodoma povedal potem je Slovenija v letu 2012 dosegla 2,88% bruto družbenega proizvoda vlagan v raziskovalno dejavnost. Kar je nad povprečjem Evropske unije in istočasno pa v tem zapisku, v tem zapisu je zapisano, da smo pretežen del sredstev dobili s poslovnega sektorja. V tem poročilu pa tudi piše, da smo leta 2000 iz poslovnega sektorja vlagali v raziskavi in razvoj 1,38% bruto družbenega proizvoda. Jaz vam povem pa podatek, ki ga v tem poročilu ni. Leta 2000 je država Slovenija imela 15.000 razvojnikov v podjetij in je vlagala iz podjetij 1,38% bruto družbenega proizvoda. Danes ima manj kot 5.000 razvojnikov v podjetij. Nekatere številke kažejo, da jih je 3.500 ali manj in vlagamo skoraj dvojen denar oziroma več kot 2% iz podjetij pri več kot 3 krat manj razvojnikov v podjetjih. Tukaj je podatek, ki bi ga moralo to poročilo obravnavati vse kaže na to, da Slovenija svoj inovacijski sistem, ki je predpogoj za to, da sploh lahko dobro uporabljamo znanje in znanost, ki ga imamo praktično na enem segmentu uničuje. V podjetjih razvojnih enot ni. Znatno premalo jih je razvojnikov v podjetjih je podjetjih je premalo in zaradi tega tudi zaradi tega so podjetja v veliki krizi, ker nimajo modernih proizvodov, ker jih niso obnavljala, ker nimajo jasnih načrtov kaj bodo delala čez 5 let. Torej inovacijski sistem je tisto česar nimamo in je tisto kar bi morali narediti bolje. Zdaj se bo slišala moja izvaja smešna, ker me vsi poznate kot rektorja in kot raziskovalca. V vlaganjih iz proračuna ne zaostajamo tako močno kot zaostajamo s številom razvojnikov v gospodarstvu. Vi moja izjave poznate in jaz bi lahko našel danes vrsto argumentov, ki bi s katerim bi pokazali, da je tudi, da so tudi vlaganja v resoluciji predvideni, da bo Slovenija dosegla iz državnega iz proračuna 1% bruto družbenega proizvoda. Če smo začeli v času resolucije z 0,64% smo danes na 0,54% to ni proti 1 to je navzdol. In torej tudi v tem javnem sektorju temeljito gre nekaj narobe v tej resoluciji, v tem poročilu piše na področju visokega šolstva smo pa ohranili delež proračunskih sredstev, ki jih je država vlagala. Kaj to pomeni, da smo ohranili delež proračunskih sredstev, če smo istočasno podaljšali študij za eno leto, če smo istočasno ustanovili v tej državi 58 privatnih visokošolskih zavodov. Znaten del od tega je dobil koncesijo, kaj to pomeni vam bom povedal kaj to pomeni. Pomeni to, da je Univerza v Ljubljani še pred 7 leti imela 72% deleža v celokupnem proračunu danes ga ima 65, 7% točk je Univerza v Ljubljani izgubila. Kam je šlo teh 7% točk. V nove zavode, ki so se ustanavljali v Sloveniji torej se je nekdo odločil, da bo zavestno denar jemal dobri javni univerzi in ga prelival nekam drugam. Ali je taka ugotovitev ali potrebuje odziv v poročilu. Jaz mislim, da ja, ker rad bi videl tistega, ki si upa trditi, da je veliko pametneje uničevati dobro univerzo in ustanavljati nove in čakati 20 let, da bomo dosegli tako stanje kot v tem trenutku skrbeti za to, da bi tisto kar je dobro ohranjali.
Jaz verjamem vsem statističnem podatkom, ki so v tem poročilu. So odlični, zelo dobro gradivo za kritično refleksijo. Gradivo je zelo dobro ampak spomnim se pa tudi vedno med ljudmi tisti stavek po glavi, ki prav statistika je točna in drži. Tam kjer je treba biti previden je pri tistih, ki podatke dajejo in pri tistih, ki podatke interpretirajo. Zato je pač seveda pri statističnih podatkih marsikaj, marsikdaj treba paziti na to kako nekatere stvari interpretiramo. In končal bom s tem kar smo ugotovili na naši, na komisiji v bistvu je situacija pravzaprav zame, ker sem že star gospod včasih nerazumljiva. Jaz delam v raziskovalnem sektorju v dveh državah, sem delal v dveh državah, v dveh ekonomskih sistemih. In postavljamo si neprestano ena in ista vprašanja. Ni kadarkoli govorimo ni prenosa znanja, ni tega, ne rabimo konkurenco ne vem kaj in pomeni, da res ne postavljamo pravih vprašanj. Da se bo ta država pač enkrat morala odločiti ali potrebujemo inovacijski sistem in, če potrebujemo inovacijski sistem potem je to sistem. V tem poročilu piše od sprejetja resolucije se ministri različnih sektorjev, ki bi se morali sestajati zato, da bi spremljali organizirano spremljali razvoj raziskovalne in inovacijske dejavnosti niso sestali niti enkrat. V dveh letih, torej lahko rečem samo, da, če kaj potrebujemo, potrebujemo pa Ministrstvo za razvoj, ker ministri nimajo časa za sestajati potem pač mora biti nekdo, ki bo skrbel zato, da bo inovacijski sistem začel delovati. Brez inovacijskega sistema ne bodo podjetja v stanju zagotoviti razvoj. Brez raziskovalnih enot v gospodarstvu brez ravzojnikov v gospodarstvu nimamo sogovornikov. Sistem ne diha, ne deluje celovito in to so stvari, ki bi jih bilo verjetno treba v kot kritično refleksijo v tem poročilu zapisati, ki bi jih bilo kot kritično refleksijo treba obravnavati in naloga ministrov je, da se sestanejo in, da enkrat pogledajo kaj bomo celovito delali na tem področju.
Tako pa in s tem bom zaključil. Tehnološko agencijo premetavamo iz enega ministrstva v drugo ministrstvo. Ustanavljamo neke spirite in ne vem kaj vse namesto, da bi, da bi delo, ki je res korenito potrebno tehnološko agencijo dali na neko mesti in omogočili delo in pospešili razvoj te države. Skratka resolucija sama po sebi ne potrebuje spremembe. Potrebuje samo izvršitev dejstev. …/nerazumljivo/… v tem trenutku v marsikaterem pomembnem segmentu dejstva ne gredo v sklad z resolucijo in to je tisto kar ministrstvom ne enemu ministrstvu, večim ministrstvom predlagamo, da se čim prej dogovorimo. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za vaš prispevek, za pravi kritični pogled, za nekaj nakaznih problemov in tudi rešitev.
In sedaj mislim, da je pravi čas, da dam besedo tudi Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, gospa Marija Zajec.
Marija Zajec
Hvala lepa, lepo pozdrav tudi z moje strani. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sonosilec tega dokumenta, pristojni smo predvsem za del, ki se nanaša na inovativno gospodarstvo. Torej izvajamo nekatere instrumente za prenos znanja iz izobraževalnih in raziskovalnih institucij v gospodarstvu ter za krepitev inovacijske sposobnosti gospodarstva.
Naše ukrepe delimo na tri glavne skupine. Prvo je podporno okolje za podjetništvo in inovacije. V tem okviru je podpora namenjena …/Nerazumljivo./… točkam, univerzitetnim inkubatorjem, pisarnam za prenos tehnologij in podporo inovativnemu okolju ter promocijski del, kjer ob posebej podpiramo aktivnosti za promocijo ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti na sploh v družbi.
Druga skupina ukrepov se nanaša na podporo zagonu inovativnih podjetij ter podporo rasti in razvoju podjetji. Gre za nepovratna sredstva za zagon inovativnih podjetij in za različne oblike povratnih sredstev, na primer mikro krediti, garancije s subvencijo obrestne mere, garancija za bančne kredite z ugodno obrestno mero, za inovativna podjetja, potem so tu subvencije za nakup nove tehnološke opreme v malih in srednjih podjetjih in lastniški veri, tvegani kapital preko družb tveganega kapitala.
Naslednja skupina ukrepov so ukrepi za spodbujanje inovativnosti in podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj. V tej skupini izvajamo ukrepe za sofinanciranje tehnoloških investicij, spodbujanje tehnološko razvojnih projektov, spodbujanje mednarodnih razvojnih projektov v okviru iniciativ EUROSTARS in EUREKA. Potem so tu povratni viri za financiranje tehnološko razvojnih projektov preko SID banke. Sofinanciramo razvojne centre slovenskega gospodarstva in, kot je gospod Pejovnik omenil, leta 2011 je bilo nekako ugotovljeno oziroma se je vedelo že prej, pa smo nato združili več različnih instrumentov pod okrilje enega, to je krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Sedaj se ta ukrep za krepitev razvojnih oddelkov, se pravi podpora raziskovalcem v podjetjih, izvaja že tretje leto zapored. V treh letih je bilo podprtih 1140 raziskovalcev. Od tega je bilo preko 600 na novoustanovljenih delovnih mest, sofinanciranje je pa potekalo iz evropskih sredstev, iz sklada za regionalni razvoj in sklada oziroma sklada za socialni razvoj. Namenjamo pa tudi ukrepe v podporo internacionalizaciji. Tu pa gre podpora o sejemskim aktivnostim in izhodnim tujim delegacijam. To je v glavnem povzetek ukrepov, ki jih izvajamo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v podporo raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa tudi vam.
O tem, da se trudite, ne dvomim, vendar če smo danes že govorili o naših športnikih. Veste, če se športnik trudi in rezultata ni ali je vedno slabši, potem se je treba vprašati kaj je na tem ,ali je trening slab ali pa je treba nekaj zamenjati oziroma nekaj spremeniti. Gospod Pejovnik je nakazal, da je leta 2000 bilo 15 tisoč razvojnikov, danes govorimo o 3 tisoč 500. Seveda bomo v nadaljevanju želeli tudi nek odgovor ali pa vsaj neko vašo usmeritev.
Sedaj se je k besedi javil gospod Dragan Bosnić. Prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
Moja razprava bo šla v smer vizij oziroma ciljev, ki so bili predstavljeni. Namreč več vzrokov je za to, eden od teh je tudi dejstvo, da statistiko komentirate zelo nehvaležno, bomo pač sprejeli takšno kot je.
In sicer, tukaj gre za to, da bi do 2020 bi naj bil vzpostavljen odziven raziskovalni inovacijski sistem. Moje razmišljanje gre v tej smeri, da je ta sistem potrebno vzpostavljati zelo zgodaj. Mi smo imeli zdaj na obisku izraelskega nobelovca, ki je potrpežljivo čakal 30 let na svojo nagrado. Takrat ko je govoril o iregularnih kristalih so se vsi smejali ampak je pa vztrajal. Mogoče bo tudi naša ekipa na čelu z Alenko Mertelj dočakala tudi neko odmevno nagrado na področju tekočega magneta, na katerem dela, če rečem odmevno, mislim na nekaj več, kot je ime tedna. In tu bi začel. Namreč pri popularizaciji znanosti. Vsi poznamo bum, ki se je zgodil na vzhodu med Kitajci in Korejci. Jaz se zelo dobro spomnim ko so Korejci delali eno anketo. Otroci so morali narisati in opisati nekoga, ki se ukvarja z znanostjo, ki je znanstvenik raziskovalec in je bila ta slika meni zelo zanimiva. V glavnem risali so okrog 50 let starega moškega s trebuščkom, plešastega z očali in ima bel plašč. Zanimivo je, da žensk niso risali. To je prva stvar, ki me moti. In druga stvar, da so narisali osebe s katerimi se ne želijo identificirati. Tukaj z vsemi temu ukrepi, ki sem jih prebral, mislim, da je precej rezerve za popularizirati znanost, zelo zgodaj, kot je cenjeni nobelovec povedal, vrtec je že primeren oziroma predstavlja neko pravo starost.
Vidimo kaj so dosegli na vzhodu s tem, ko so spremenili tudi v glavah in ta sprememba v glavi se mi zdi ključna in s tem seveda, da tudi sprememba, to kar sem glede spolov in prej omenjene, dr. Mertljeve povedal, bi bilo tudi pomembno nekje skomunicirati.
To je povezano s tem, da bi morali v ta segment usmeriti dejansko vrhunske, z vsem dolžnim spoštovanjem do vzgojiteljic v vrtcu in ljudi, ki se pač ukvarjajo s temi otroki ampak če so Izraelci usmerili svoje znanstvenike tudi direktno v ta segment, mislim, da bi kazalo razmišljati o tem modelu, ker potem bi dobili nekoga, ki se lahko identificira z nečem kar je v redu, kar se zdi njim okej. Ni problem se identificirati s športniki, zlasti danes, z uspešnimi se sploh ni problem, znanost pa zahteva tukaj malo več, neke …/Nerazumljivo./… Potem tudi mislim, da so ti cilji in vizija 2020, da so izvedljivi.
Potem pa povezava oziroma ta transfer, prenos, o katerem je tudi gospod Pejovnik govoril in je potem gospa z ministrstva dala neke iztočnice. Meni osebno je ena zadeva nepojmljiva. Jaz sem gledal to famozno kitajsko baterijo, ki jo bomo delali oziroma jo bodo ljudje proizvajali v Mariboru, v univerzitetnem mestu, ki ima zadosti znanja ampak zopet. Če se spomnite svoj čas, če je bila kaka zadeva narejena z oznako made in China, smo se smejali temu. Danes je …/Nerazumljivo./… v principu, razen ure, verjetno vse made in China. In zdaj se zgodi to, da neko znanje dobim jaz nazaj, se pravi da znanje iz tistega področja pride k meni in išče ljudi, ki bodo sposobni ta izdelek narediti. Jaz tu ne prepoznavam ravno nekega uresničevanja te vizije razvoja in znanosti aplikacij, znanosti in inovativnosti. Seveda me to skrbi in bi želel, da se zadeva pelje v neko pravo smer, s to dodano vrednostjo.
Kar ste pa govorili prej o tem drobljenju in odlivu. Mislim, da je to tudi zadeva za MPU, ki se bo malo zabaval s temi zadevami. Vsekakor pa je obsojanja vredna, zato ker institucije v tem smislu morajo tudi funkcionirati, kot je bil namen in kot je bilo predvideno.
V principu sem že prekoračil svoj čas, ki ga namenjam temu, da povem neko informacijo ampak dejansko bi želel, da se zadeva pelje v to smer. Vsi iz tega odbora smo bili enkrat skupaj, to je verjetno vsak še zase tudi šel obiskat hišo eksperimentov na Trubarjevi in tam je bil uporabljen en izraz, ki mi je zelo všeč. Namreč navduševalci, ambasadorji znanosti, navduševalci, čim več teh ljudi vključiti in to čim bolj zgodaj. Seveda me pa skrbi pa manjše število razpisanih vpisnih mest na področju naravoslovja. To pa me skrbi, to pa me kot naravoslovca skrbi, ker v končni fazi zelo povezujem zadevo s tem, o čemer sem govoril. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. K bese se je javila magistrica Majda Potrata. Izvolite

Socialni demokrati (SD)
Hvala. Kolega Bosnić me je spodbudil, da najprej začnem s tem. V hiši eksperimentov, če se spomnite, smo dobili dobro popotnico za spodbujanje znanosti. Ampak tisto, kar sama zaznavam iz nacionalnega medija je, da so tudi v nekaterih drugih okoljih opravili podobne eksperimente, kot o jih v hiši eksperimentov, če se spomnite in temeljno sporočilo direktorja doktorja Kosa je bilo, da edina cena, ki jo morajo plačati uporabniki njihovih eksperimentov je ta, da nekaj svojega dodajo in to je zame temeljno sporočilo, ki bi ga bilo dobro imeti v mislih tudi takrat, ker smo v prejšnji točki dnevnega reda pa toliko o komercialnih interesih razpravljali. Sicer pa dovolite, da se ob tem poročilu, ki je prvo dvoletno poročilo po sprejetju resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji srečujemo v marsičem pravzaprav navezala na tisto, kar je rekel doktor Stanislav Pejovnik in kar je bilo mogoče prebrati v mnenju komisije državnega sveta. Še nikoli se mi ni zdelo tako zelo pomembno, da imamo na mizi mnenje državnega sveta kot tokrat, zaradi tega, ker tu se je pa res pokazalo, da so to mnenje sooblikovali ljudje, ki se na področje izredno dobro spoznajo. In ki niso bili samo spremljevalci ampak tudi soustvarjalci tega področja. Tako da se na cenjenega doktorja Pejovnika navezujem tudi v tem, ko pravim, da je na peti strani kot cilj napisano, da je treba omogočati višjo kakovost življenja za vse, da moramo zmoči kritično refleksijo družbe in učinkovito reševanje družbenih izzivov in še tako naprej. Potem je tudi dodana vrednost, ki vedno mora biti zraven, saj veste, kako je s temi rečmi. Ampak jaz bi se ravno s to kritično refleksijo družbe rada spopadla. Nedavno tega sem prebrala v enem tedniku, kaj pravzaprav pomeni sodelovanje neke panoge, gospodarske panoge z univerzo. Gre za tekstilno industrijo, ki smo jo uspešno uničili pri nas in to je za Maribor še posebej značilno. Recimo danes deluje v tekstilni industriji in vse tisto, kar pod tekstil sodi, pač samo še osem tisoč zaposlenih. Mi smo navajeni si predstavljati, da je to vse nekaj, kar se seli na vzhod ali v Indijo in poznamo tragične zgodbe indijske, ali na Kitajsko ali kam drugam. Pa ni res. Tudi v Sloveniji imamo gospodarsko izredno učinkovite in propulzivne subjekte iz te branže, ampak kaj je zanje. Nimajo razvojnikov na svojem plačilnem seznamu, ampak plačujejo ali sofinancirajo projekte razvojne z vrhunskimi strokovnjakinjami na univerzi. In to tekstilci s tistimi razvojnimi in s tistimi z biologijo recimo ali s čim, ne samo s tistim, kar bi človek pričakoval, ali biokemijo, ne samo tisto, kar bi človek pričakoval glede na panogo, o kateri govorim. Ampak kaj je pomembno, da nekoč panoga, ki je imela najnižje izobraženo delovno silo z majhno dodano vrednosti, z »lon« posli in tako naprej, se danes lahko pohvali z rastom izobrazbene strukture zaposleni, kjer se izrazito veča delež s prvo bolonjsko stopnjo ali prej, če hočem reči, z visokošolsko ali višje šolsko izobrazbo. Izredno pomembno. Njihova konkurenčnost raste, samo mimo pojdite tukajle blizu ne bom delala reklame pa opazite eno od teh firm, ki je konkurenčna, ki je uspešna in ki uveljavlja uveljavljeno slovensko blagovno znamko. Ne gre samo za izgubljanje blagovnih znamk, ampak to je izredno pomembno in tu se s profesorjem doktorjem Stanetom Pejovnikom popolnoma strinjam, da je treba pogledati, kaj smo naredili s temi najbolj inovativnimi jedri v gospodarstvu in kje je pravzaprav, kje bi morala biti vizija. Ne samo v jamranju zmanjševanja konkurenčnosti in kakšnih drugih iskanih možnosti, ampak v resnici iskanja možnosti tudi v domačem ali predvsem v domačem znanju, ki pa je, zdaj pa prehajam k drugi točki, v marsičem povezano tudi z izkoristkom raziskovalnega potenciala, ki ga v znanosti pomenijo ženske. Jaz sem se morala kar precej potruditi, da sem žensko spolno obliko našla v tem poročilu in našla sem jo seveda tam, kjer je to edino logično, krepitev človeških virov na 58. in 59. strani, kjer smo seveda zelo zadovoljni, da je delež raziskovalk se od leta 2008 do 2011 povečal s 35 na 36 odstotkov med vsemi raziskovalnimi osebami, tu piše. Da se je za dva odstotka, da pa je tako padel delež največje in najmlajše starostne skupine raziskovalk in raziskovalcev starih do 34 let in sicer z 39 odstotkov na 37 odstotkov in mene to skrbi. Ker tu pa ni diferenciranega podatka, koliko gre to na račun žensk in koliko gre na račun moških ampak bi vas opozorila na nekaj, da boste o ženskah našli zapisano kaj samo še na strani 96, kjer je slovenska znanstvena fundacija tretja partnerica nacionalnega programa za ženske v znanosti in smo zdaj poslanke in poslanci smo povabljeni na podelitev treh štipendij raziskovalkam v tem mesecu smo, verjetno pred 8. marcem, saj veste, takrat se pa nekateri drugi projekti v malo izdatnejši meri pojavijo. O čem hočem govoriti, da je hkrati izšlo tudi poročilo o položaju znanstvenic in raziskovalk v znanosti in raziskovalni dejavnosti in kjer pogumno priznavajo, da je ovir za uveljavljanje žensk v znanosti in raziskavah veliko. Preveč. In velikokrat ste me že slišali reči, da jaz si ne umišljam, da je Evropska unija videla v ženskah potencial za trg dela, za raziskave in za marsikaj, ker je videla tu tudi komercialni interes za izkoristek največje ali večje polovice človeštva. Ampak če je videla v tem potencial in če vidi v tem komercialni interes, potem mora tudi kaj storiti za odstranjevanje ovir za uveljavljanje žensk. In tu se zdaj spet sklicujem na tisto nenehno klicanje po zmanjševanju sredstev za javni sektor, ker ko bomo zmanjševali sredstva za javni sektor, ko bomo zmanjševali ali zniževali normative in standarde v izobraževanju v celotni vertikali, bomo znova prizadeli najbolj ta del populacije in bomo se spet vrnili v že videno v preteklost ampak veste. Mi smo nekoč imeli že veliko storjenega za ustvarjanje pogojev za boljše uveljavljanje žensk. Zdaj jih bomo pa spet vrnili nekam v preteklost no in to je prosim moja razprava v duhu tistega ne, kritična družbena refleksija. To je zame eden največjih problemov, ker veste, jaz sem toliko časa že v politiki, pred tem sem pa tudi delovala v kakšni drugi sferi, da lahko rečem, da se za ženske odpirajo možnosti takrat, ko moški v neki sferi ne najdejo več, kako se že temu reče, takih priložnosti, ki jim ni mogoče se odreči, ker so tako dobre priložnosti. In tudi znanost je postala odprtejša za ženske takrat, ko so moški videli izziv v bančništvu, v menedžiranju, se pravi v upravljanju podjetij, v gospodarstvu, kjer so se ponujali višji in boljši zaslužki. In če vam postrežem še z enim podatkom. Sindikat je povedal podatek, da asistent ali asistentka na mariborski univerzi lahko računa z 900 evri plače ne glede na to, ali ima doktorat znanosti ali ne, ker je to vendarle vidno, vas pa potem vprašam, kakšna, kakšen izziv, ki se mu ni mogoče odreči, pa je za mladega človeka v raziskovalni dejavnosti in v delovanju na univerzah, tu je tisto vprašanje, ki mene skrbi in ki si ga nenehno zastavljam, ker sem kot učiteljica nekoč spodbujala mlade, da je znanje tisto, ki ima veljavo. Veljava se pa kaže v družbenem položaju in tudi v nekaterih drugih merljivih kategorijah, ki se jim včasih reče tudi plača. Tretja stvar, na katero sem hotela opozoriti, je etika v znanosti. To je malo prej, pred tem, saj enakost spolov je zame tudi vprašanje etike in demokracije. Ampak etika v raziskavah in pri raziskovalcih je tole tukaj še ta ukrep me vznemirja pri drugem cilju, sprejeti bo treba nacionalni kodeks etike in poštenja ter dobre prakse v znanosti, na njem lahko temeljijo kodeksi posameznih raziskovalnih ustanov. Jaz si ne bi želela, da bi ob podeljevanju najvišjih nagrad v znanosti, to so Zoisove nagrade, in za inovacije Puhova priznanja, po časopisju srečevali neke zapise, ki nimajo z etiko nič skupnega. In so ob tem, da ugotavlja pa po nekaterih anketah, da se tudi javno mnenje vse bolj zaveda pomena znanstvenikov in znanstvenic za promocijo Slovenije poleg športnikov in umetnikov tudi znanstveniki vse bolj raste zavedanje o pomenu znanstvenic in znanstvenikov, da bi se ne ukvarjali s tem in končala bom s četrtjo stvarjo, ki jo mislim samo kot problem nakazati. To je vprašanje konca mandata sveta za znanost in tehnologijo in imenovanje novega enotnega svetovalnega telesa vlade, to je svet za raziskave in inovacije, v zvezi s tem pa se mi zdi, da bo potem mogoče tudi zaslediti kakšno, kakšen program, ki se mu reklo načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020, v okviru katerega bo našla mesto tudi infrastruktura za skupne jezikovne vire in tehnologije. To je po moje zelo pomembno vprašanje. Slovenščina kot manjši jezik oziroma jezik z manjšim številom govorcev v evropski multikulturni, multijezikovni družbi, mora skrbeti za razvoj tudi sodobnih orodij, ampak seveda ob razvoju modernih tehnologij, ne zanemariti tudi vsega tistega, kar nam je v zvezi s resolucijo za jezikovno politiko bilo naročeno ali naloženo, da se vendarle oblikuje neko skupno telo, ki bo razvijalo oboje, te tradicionalne priročnike in nujno potrebne korpuse ob tem, da ne bomo zanemarjali in pozabili vključiti se tudi v sodobne zagotavljanje infrastrukture za skupne jezikovne vire in tehnologije. To so pa po moje stvari, ki jim bomo priča ob naslednjem. Glede na to, da je pa svet za raziskave torej svet za znanost in tehnologijo to poročilo potrdil in sprejel pa seveda sploh ne smem dvomiti, da je tisto, kar je zapisano, tu tudi relevantno in pomembno. Prav pa je, da povemo še kakšno kritično refleksijo na stvari. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa kolegici Majda Potrata za izčrpen bi rekel presek tega poročila in seveda tudi za njene misli, kaj bi bilo potrebno na tem področju še narediti. Jaz sem prepričan, da tisti, ki so danes tukaj in tudi drugi bodo to opazili in seveda tudi uporabil pri svojem nadaljnjem delu. Sedaj pa se je k besedi javil doktor Laszlo Göncz.

Narodnostne skupnosti (NS)
Ja hvala lepa za besedo gospod predsednik. Če si lahko sposodim to besedno zvezo, ki jo je uporabila gospa Potrata, da kritična družbena refleksija pa bom jaz tudi nadaljeval v tem kontekstu, ker kar se tiče samega poročila in če gledam z nekega pragmatičnega vidika, se lahko strinjam z vsem, kar je bilo povedano s strani predstavnika vlade, gospoda Petinača in tu ni kaj za dodati. Ampak če izhajam iz tiste teze, ki je bilo izpostavljeno s strani doktor Pejovnika, da manjka inovacijski sistem v tej družbi, potem menim, da s tega vidika bi bilo potrebno poudariti eno pomembno zadevo. Tudi zaradi aktualnosti sedanjega stanja in pa zaradi iskanja poti, kako presekati to družbeno gospodarsko finančno krizo ali pa situacijo, v katerem se nahaja. Namreč jaz imam podatke sicer iz leta 2011-2012 delno torej, ni rečeno, da so danes točni. Ampak v Nemčiji je delež doktorjev znanosti torej znanstvenikov, ki so neposredno vpleteni v gospodarstvo, nekje 80 procenten. Ali pa nekaj nad 80 procenti. V Sloveniji je žal ta odstotek krepko pod dvajset, ali pa celo pet, zdaj ne bi upal, pač ne bi upal nagibati, ampak je zelo, zelo nizek. Torej če izhajamo iz tega, da je v nemškem gospodarstvu ta odstotek tako visok potem je za moje pojme razumljivo, da je prisotnost tega znanja neposredno usmerjana v uspešnost gospodarstva. Torej gre za efektivno prisotnost, ne za formalno prisotnost, ampak za efektivno prisotnost. Saj predvidevam, da je kar se tiče magistrov znanosti, je zadeva nekoliko drugačna ampak zelo podobna. Pač procentualno je verjetno nekaj višji delež v slovenskem primeru, vendar še vedno krepko pod tistim, kar velja za Nemčijo. Pri tem moram poudariti, da sem pogledal pa tudi neaktere druge pdoatke iz drugih držav, predvsem tistih držav, ki so pač gospodarsko uspešni ali pa bom rekel bolj uspešni kot smo mi v tem trenutku in tam stanje nekje pač vmesno, vsekakor je krepko nad našim stanjem. Ta odstotek, ki sem ga navajal iz Nemčije pa je nekje najvišji, no nekje vmes. Torej skratka moja razprava oziroma moj predlog bi šel v tej smeri, in ne bi danes to področje zelo širil ali pa poglabljal, ker menim, da bi o tem morali spregovoriti morda tudi kje drugje in morda tudi mi v tem krogu nekoliko globlje, ampak zgolj bi pa širil v to smer to naše skupno razmišljanje v bodoče, da kako poskušati primakniti tudi našo miselnost ali pa tukajšnje razmišljanje, da se ta učinkovitost gospodarstva prav na račun znanja se okrepi in se pojavlja kot dodana vrednost. Ker moram še povedati eno zadevo, ne mislim pri tem nič slabega, torej ko menim, da je prisotnost znanosti v javnem sektorju tudi lahko pomemben in tega sploh ne (nerazumljivo) ampak je ta delež po moji oceni zelo, zelo nesorazmeren in če smo iskreni. Pri nas je več ali manj neko strmenje z doseganjem tudi znanstvenih dosežkov k temu, da se potem se učvrsti nekje v tistih sferah, ki se jim pravi pač javna sfera in zdaj posplošujem. Torej skratka menim, da je to okolje iz tega vidika premalo zdravo za to, da bi lahko naredili dejanski preskok in pa tudi presek. Ampak hotel sem navesti tudi negativen primer. Torej samo po sebi še ni dobro, da ne bom napak razumljen, da je prisotnost nekih razvojnih sektorjev ali pa razvojnih elementov v samem gospodarstvu že »a priori« pozitivna stvar. Namreč iz lokalnega, iz svojega lokalnega okolja, torej iz Prekmurja bom navedel zelo površno sicer zgolj dva primera, dve nekdaj največji podjetij in sicer Mure in pa Nafte Lendava. Oba dva podjetja, ko je še ena zaposlovala nad šest tisoč delavcev druga pa tudi tam okoli dva tisoč je bil ta delež izredno velik. V primeru lendavske nafte vem, da je bilo blizu 300 pač ljudi v tako imenovanem razvojnem sektorju. Vendar je pa potem zgodovina pokazala, da žal ta oddelek ali pa ti oddelki, in zdaj bi bil nepravičen, če bi govoril samo o teh dveh, ker je v takem primeru verjetno ogromno po državi, potem pa ni bil dejansko usmerjen v iskanje tiste prave poti, ko je nastala situacija takšna ali pa drugačna, spremenjena v primeru ne vem stanja v 70. ali pa 80. letih pač prejšnjega stanja. Skratka druge okoliščine so se tudi nedvomno spremenile in jim ni moč pripisati samo bom rekel premajhne agilnosti omenjenih elementov. Ampak nedvomno, da tisti vidik, ki v Nemčiji živi in ki je tudi nekako motor tega gospodarskega razvoja, tega pri nas manjka in zato bi po moji oceni o tej problematiki res o tako pomembnih dokumentih, kot je strateški dokument pač resolucija o razvojni in pa investicijski dejavnosti morali precej bolj poglobljeno razmišljati in tudi in s tem zaključujem in s tem tudi nekje morda postaviti za v bodoče govorim neka merila, ali je mogoče, če je res to, kar gospod Pejovnik trdi, da je ta procent v slovenskem primeru okoli okoli pet procentov ali je mogoče v naslednjih 10, 15 letih vsaj potrojiti ali pa ne vem za nekajkrat povečati ta odstotek, na račun seveda efektivnosti poslovanja v celoti in dejanske usmerjenosti znanosti v kreativnost gospodarstva ne. Ker nam zgleda da to zelo manjka in jaz sem zgolj kot neko kritično družbeno refleksijo poskušal četudi ne današnja razprava ampak bodoče naše razprave usmerjati v to, pač v to smer, ker osebno menim, da zgolj te neke formalne ocene in pa ne vem te neke formalne analize pravzaprav kot je tudi s strani člana državnega sveta bilo poudarjeno, nikamor ne vodijo. Torej moramo preseči tudi to razmišljanje in pa način razmišljanja in pa iskanja res prave poti, ker samo naglašanje, da želimo delovna mesta, in čim več delovnih mest samo po sebi nič ne pomeni, ker dejansko jaz nisem slišal v zadnjih nekaj mesecih konkretno nobenega, ki bi pa nakazal, prosim vas, kje so pa ta delovna, katera so pa ta delovna mesta, ki bi lahko bila v tolikšni meri ustvarjena, da bi dejansko preusmerili tok našega gospodarstva. Torej gre za izredno kompleksna vprašanja in predvsem jaz vidim, da če je kje priložnost, potem je nedvomno v znanosti in ta plat ni izkoriščena. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa tudi za vaš prispevek. Ja seveda saj znanja in tudi inovativnosti pri nas ne manjka, ampak potem to implementirati pa seveda združiti vse te moči tu pa smo mi verjetno v Sloveniji malo še šibki pri tem ravno sodelovanju in sinergiji. Ja k besedi se je prijavila gospa Ljudmila Novak. Prosim.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Hvala za besedo. Lahko kar nadaljujem tam, kjer je doktor Göncz zaključil, ker se tudi sama popolnoma s tem strinjam in tudi to, kar je doktor Pejovnik povedal. Velikokrat se s stranko opravilo na teren in obiščemo različna podjetja in vedno znova ugotavljamo, da tam, kjer imajo razvojne oddelke, kjer veliko vlagajo v znanje, tista podjetja so uspešna. Na primer Hidrija, takšno uspešno podjetje, za Krko vsi vemo, koliko vlaga v znanje in razvoj. No nedavno je bila televizijska oddaja, mogoče je kdo gleda, o Elanu. Tam imajo razvojni oddelek mislim, da so rekli 11 razvojnikov, če se ne motim, pa še danes lahko vidimo, kako so uspešni in se znamka Elan tudi na teh igrah olimpijskih pojavlja kot zmagovalna znamka. Torej res velika pozornost znanju, inovacijam, kajti še vedno je v Sloveniji veliko podjetij, kjer imamo delovna mesta z zelo nizko dodano vrednostjo. Vemo pa, da hkrati imamo visoke davke in zato bodo vlagatelji, ki potrebujejo ljudi z nizko izobrazbo, bodo raje šli tja, v tiste države, kjer so nizki davki, ne pa k nam. mi moramo torej graditi na takšnih delovnih mestih, na takšnih delavcih, ki bodo na takih delovnih mestih z visoko, z višjo dodano vrednostjo, ker mislim, da neko temeljno znanje Slovenci imamo, da imamo toliko dober izobraževalni sistem, ne znamo pa tega nadgraditi, to znanje narediti uporabno predvsem pa ga uporabiti. Zato mislim, da bi moral biti tudi naš apel danes ob poročilu o tej strategiji oziroma resoluciji prav ta, da je nujno potrebno povezanost tako Ministrstva za izobraževanje, Ministrstva za gospodarstvo mislim da tudi Ministrstva za delo, da vendarle iz te strategije poskuša povezati moči in dejansko temu področju dati pomembnejšo vlogo. Ena stvar je, da damo finančna sredstva za to, druga stvar je, da vidimo smisel v tem in da vidimo, kam moramo to področje peljati. Tretja stvar je, pa da znamo to znanje potem tudi ceniti in uporabiti. Sem vesela, da prav danes ena mladenka iz naše družine bo posla doktorica znanosti ampak žal pol leta že dela na Švedskem svoje raziskave, ker zanjo tukaj ni delovnega mesta, čeprav je svoje izobraževanje končala z najboljšimi, z najvišjimi ocenami. Pa nič hudega, vedno pravim, če gredo naši mladi v tujino po dodatno znanje, pomembno je, da bomo ustvarili mesta tukaj, da bodo prišli nazaj in to lahko pokazali, uporabili in tu moramo nekako tudi v naši miselnosti in v nagrajevanju to spremeniti in izboljšati, da bomo take ljudi pridobili nazaj, uporabili in da bomo vsi imeli od tega neko dodano vrednost, če tako rečem. Tako da razvoj naše države, razvoj gospodarstva vidim prav na tem področju v da damo težo znanju in da to potem uporabimo ali pa tudi konkretno v življenju znamo uporabiti. Pravim, da Slovenci smo sposobni, imamo neka temeljna znanja, medtem ko na tem višjem nivoju pa nam še vendarle manjka no in v teh podjetjih, ko smo spraševali s kom sodelujejo seveda Nemčija je tukaj na zelo visokem mestu in tudi, ko so ugotavljali, zakaj pa radi z nami sodelujejo, prav zaradi tega, ker pravijo, da smo dobro izobraženi, da imamo delovne sposobnosti, če tako rečem, da tista podjetja so zanesljiv partner. Žal se je pač v preteklosti delalo s privatizacijo na tem, da se je vrednost podjetja zniževala ne pa da bi vlagali v razvoj in v raziskave. To so pač naši problemi. Ampak če želimo res nekaj narediti na področju razvoja gospodarstva, mislim, da temu področju moramo nameniti izredno veliko pozornost. No gospa Potrata je prej govorila tudi o ženskah v znanosti. Glede na izobrazbo prehitevamo zdaj moške, žal še ne na raziskovalnem področju, ker je pač tudi usklajevanje družinskega in poklicnega življenja nekoliko težje za žensko. No rada bi pa povedala to, da na obisku v Krki je prav gospod direktor poudaril, da na zunanjih trgih, tam, kjer pač imajo svoje izpostave ali ne vem, kako se že to imenuje, da je na vodilnih mestih veliko žensk. Ponekod celo precej več kot pa moških, ker so zanesljive, delavne in tako naprej. Tako da verjamem, da tudi tukaj imamo ženske prihodnost.
Hvala lepa. K besedi se je prijavila doktor Ljubica Jelušič. Prosim.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala spoštovani predsednik. Lep pozdrav še enkrat vsem skupaj. Jaz se tudi pridružujem vsem, ki ste ugotovili probleme v povečevanju ali pa zmanjševanju raziskovalno razvojne usmerjenosti znotraj poslovnega oziroma gospodarskega sektorja. Iz podatkov, ki jih imamo tu na razpolago v tem poročilu lahko ugotovimo tudi, da je vendarle prihaja do nekega manjšega povečevanja sredstev v okviru gospodarskih družb oziroma poslovnega okolja za raziskovalno razvojno dejavnost, če ravno z manjšim številom zaposlenih na tem področju. Vidi pa se tudi, da se zelo radikalno zmanjšuje še tisto malo sredstev, ki so jih gospodarske družbe oziroma poslovno okolje dajale v javne raziskovalne institucije, torej v javni sektor in pa državni sektor. Tu se mi zdi, da prihajamo v neko zanimivo situacijo. Namreč v neko nasprotje s tistim, kar se je pred leti, ko smo še pod rektorjem Pejovnikom uvajali bolonjsko reformo, govorilo, da bo treba postoriti. Bolonjska reforma v pedagoškem delu visokošolskega sistema je govorila o združevanju izobraževalnega sistema s prakso in ta praksa je bila pravzaprav praksa videna v gospodarskih družbah. Zdaj vidimo, da se v resnici dogaja razkol in ta razdalja med javnim izobraževalnim in raziskovalnim sektorjem in tistim, ki je morebiti še ostal v gospodarskih družbah in širšem poslovnem okolju, ta razdalja se v resnici povečuje. Se pravi da z zaostreno politiko na področju raziskovanja v obeh okoljih, tako v gospodarskem kot v javno raziskovalnem smo v bistvu prizadeli tudi drugi cilj, ki smo ga imeli na področju visokega šolstva in to je povezati izobraževalni sistem s prakso. Druga stvar, na katero bi jaz rada opozorila, je ena kritika bomo rekli, ki jo zadnje čase vse bolj doživljamo in sicer v poročilu govorimo o povečevanju kazalcev oziroma povečevanju učinkovitost znanstvene odličnosti in se za to uporabljajo določeni kazalci. Število objav zlasti seveda so pomembne objave v tujih pomembnih znanstvenih revijah. Nekateri kot pravim nas že opozarjajo, da to povzroča neko premikanje znanstvene ustvarjalnosti starejših raziskovalcev pa predvsem novih, mladih raziskovalcev, predvsem v tem pomembne tuje revije, da se pa močno zmanjšuje njihova prisotnost v domačem ne samo znanstvenem tisku ampak tudi njihova pripravljenost, da bi vplivali na razvoj lastne države in lastne družbe. Bodisi na gospodarskem področju bodisi na družbenem področju. Se pravit a problematika družbene refleksije, ki je napisana v tem enem od uvodnih ciljev se pravzaprav kaže tudi tako, da ta naša pamet, ki jo imamo veliko, se izvaža v globalni znanstveni prostor, medtem ko za premagovanje krize v domačem prostoru pa nam te pameti umanjkuje. Poleg tega se seveda to vidi tudi v sposobnosti ubesedenja znanstvenih spoznanj v slovenskem jeziku, kjer prihaja do vedno večjih težav pri ustreznem slovenskem opisovanju mnogih pomembnih znanstvenih spoznanj, do katerih prihajajo bom rekla zlasti mladi ljudje. Kajti v tej je bilo vloženega v bistvu z mnogimi akcijami, od tiste začetne dva tisoč novih raziskovalcev do nadaljevanja v mladih raziskovalcih, zdaj z aktivnostmi oziroma cilji, ki govorijo o povečanju števila doktorjev znanosti. Torej v mlade ljudi je bilo vsaj na ravni bomo rekli govorjenja zelo veliko vloženega, nekaj tudi v dejanskem smislu, se pravi tudi precej sredstev je bilo vloženih v mlade ljudi. To moramo priznati in tako kot je rekla gospa Novak. Velik del tega izobraževanja teh mladih ljudi je bil narejen v našem prostoru, v naših raziskovalnih in izobraževalnih inštitucijah in zdaj se to znanje zaradi tega, ker ne znamo narediti tistega ključnega, zaključnega koraka, da bi te mlade ljudi zadržali doma, jim dali ustrezno delo in jih seveda za ta njihova spoznanja tudi nagradili, izgubi. Ker prav ta ključen del se potem prenese nekam v tujino in druge države, ki pa razumejo, kako je treba uporabiti dosežke znanosti, profitirajo na račun našega znanja. Jaz se tudi pridružujem ugotovitvi kolegice Novak, da to spodbujanje meddržavne mobilnosti vodi naše raziskovalce predvsem ven. Ali in kako pa pripravljamo cilje in seveda tudi ukrepe v prihodnosti v okviru te resolucije, da bi pripeljali te naše raziskovalce tudi nazaj domov. Torej kako in kje to vidimo. V celotnem poročilu se na večih metih vidi eno zanimivo trditev in sicer, nekateri cilji niso bili realizirani in pravite, začetek izvajanja teh ciljev bomo premaknili in pravite v letu 2014. Pri nekaterih me res zanima, če je ta optimizem bomo rekli upravičen oziroma ali o kaj od tega optimizma. Čeprav če smo dovolj kritični, bomo rekli, da je to zelo slaba situacija, če je od leta 2010, 11 naprej moramo cilje seliti v leto 2014, je veliko vprašanje, če jih bomo v obdobju, ki ga zajema resolucija, sploh lahko izpeljali. No ampak eden od teh ciljev je povezan s tisto kategorijo zaposlenih v raziskovalnem sektorju, ki je najbolj v ozadju, vendar je verjetno kar se tiče socialne operizacije pa najbolj prizadeta. In to je tako imenovano administrativno osebo. Plačna skupina J smo temu včasih rekli in se reče še danes v birokratskem jeziku zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Tudi pri cilju, da se uredi položaj plačne skupine J oziroma administrativnega osebja na tem raziskovalno razvojnem področju tudi ta cilj se seli v letu 2014. Pa v bistvu pomeni, da od uvedbe zakona se pravi od tistega časa 2008 sredina 2008 do leta 2014 ne na tem področju in tudi ne drugod, kjer funkcionira v javnem sektorju ta plačna skupina J, nismo v bistvu naredili nobenega koraka naprej. Ker vi opozarjate, da so, da bodo za to pač potrebna nova pogajanja v zvezi s spreminjanjem plačnega sistema v javnem sektorju. Mene vseeno zanima ali se iz vaše strani vidi kakšen napredek oziroma kakšne možnosti za to plačno skupino J, administrativno in drugo strokovno tehnično osebje v raziskovalno razvojnem sektorju ali ne v prihodnosti. Ali je kako upanje za spremembo njihovega položaja. Pri pridobivanju sredstev iz mednarodnega okolja je kar precej napisanega o tem, koliko in kako Slovenija pridobiva sredstva iz EU programov, okvirnih programov. Jaz pogrešam eno področje, ki je pred leti tudi za slovenske znanstvenikov kazalo že en velik prostor odpiranja in tudi možnosti pridobivanja novih sredstev in sicer gre za NATO-ve znanstvene programe, »Nato science for peace programs«. Sredstva so bila pred leti zelo velika, sodelovalo je tudi kar precej različnih slovenskih znanstvenikov v teh skupinah in zanima me, ali je kako to, da je to izpadlo z poročila oziroma ali je to področje v teh zadnjih 2010, 2011, 2012 za ti dve leti zadnji dve leti je to poročilo, ali to področje dejansko zamira sedaj v tem našem znanstvenem prostoru. Vem, da še nekaj teh raziskovalnih delavnic oziroma seminarjev še vedno poteka tudi iz tega naslova, čudi pa me, da nismo naredili kakšnega koraka naprej v smislu pridobivanja tudi prav raziskovalnih sredstev. Torej sredstev za temeljne in razvojne raziskave. V letu 2009 in potem 2010, 2012 je bilo kar nekaj sredstev vloženih v centre odličnosti in pa kompetenčne centre, ali sedaj oziroma za obdobje, ki ga opisuje poročilo, se pravi 2011-2012 lahko rečeno, da so ti vložki, ki niso bili tako zelo majhni, ali so tisti finančni vložki dali kakšne rezultate, zaradi katerih lahko rečemo, da je politika centrov odličnosti in kompetenčnih centrov ustrezna. Se pravi, da financiranje, da povečevanje nepovratnih sredstev v tovrstne oblike združevanja znanstvenikov kažejo neke rezultate. Bodisi z vidika mednarodnih objav, bodisi predvsem zdaj ostaja to zelo pomembno, prispevka k razvoju našega gospodarstva in pa seveda tudi razvoju družbe na sploh. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa. K besedi se je prijavila gospa Janja Napast. Prosim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za besedo gospod predsednik. lepo pozdravljeni vsi prisotni. Ja zdaj lahko si predstavljamo, kako se počutijo oziroma počutimo mladi v slovenskem prostoru, ko govorimo o razvoju tehnologij, raziskav in tako naprej, kajti znanje je vse bolj dostopno in raste in problem je tukaj ravno možnost zaposlitve in dela uresničiti svoje znanje, svoje vizije, ideje in tako naprej in naloga razmišljati, naloga bi bila naša, razmišljati kako oziroma na kak način izobraževati mlade z vprašanjem oziroma ciljem talentiranih kako ustvariti inovatorje. In pravzaprav je tudi naša naloga kot politike oziroma v gospodarstvu vzpostaviti učinkovito komunikacijo in nadzor nad sistemi. Največ študentov se namreč nauči izven šolskih klopi. Mi temu pravimo pravo delo, »real work«, tako da naša iskra domišljije in združitve ter sodelovanja se kaže v naši tudi v naši radovednosti in sodelovanju z mentorji ter gospodarstveniki. In inovativnost bi moral biti naš skupinski šport. Kar pa pomeni predvsem izziv za akademsko srenjo in podjetniški sektor. Namreč motiviranje mladih študentov, da delo opravijo kar najboljše je zelo pomembno še posebej zdaj v teh apatičnih časih, krizi in tako naprej. In mogoče realno gledano bi se Slovenija lahko spustila v kakšen večji obetaven pa včasih potrebno tudi tvegan projekt s področja informacijske tehnologije, kjer znanje ni uresničeno na slovenskem prostoru in za izhodišče bi mogoče dala kako dvigniti človeško umetno informacijsko zavest. Kajti človek je fenomen, in znanja torej idej ne manjka vendar tem idejam manjka ravno učinkovita poslovna organizacija oziroma prava uporabniška usmeritev in z domačim znanjem moramo nekako usmeriti ta razvojni šok, ki pa, če se lahko malce pošalim, čaka ravno na ženske, da ga uresničijo. V Sloveniji imamo šibko umetno inteligenco, to sem prebrala v eni raziskavi in mogoče bi tukaj omenila ravno, da ameriški znanstveniki operirajo s konceptom informativne tehnologije in močne umetne inteligence v okviru tako imenovanega singularnega »reja kurzvejla«. Tako da Evropa si sicer prizadeva sprejeti enotni evropski patentni sistem, ki bi deloval vzporedno z nacionalnimi patenti, ne vem pa, to me pa zanima, če kaj veste, ali je bil vzpostavljen evropski patentni urad. Namreč cilj tega projekta je bil znižati patentne stroške in pa upravna bremena za 80 odstotkov. Evropska komisija je tudi konec leta 2012 objavila pregled inovacijske uspešnosti regij 2012, v katerem so podane primerjalne ocene uspešnosti evropskih regij na področju inovacij, in med državami vključenimi v pregled po inovacijski uspešnosti vodi Švica, v kateri so vse regije razen ene vodilne v inovativnosti. In Slovenija je v pregled vključena kot ena sama regija, ki pa spada med zmerne inovatorke. Evropska komisija pa je predstavila tudi akcijski načrt odpiranja izobraževanja za povečanje inovacij in digitalne spretnosti v šolah in univerzah, to je pa leto kasneje bilo objavljeno, ustanovili so tudi spletno mesto »open education Europa«, pa me zanima, če je bil kakšen poseben učinek tudi oziroma kakšna je bila Slovenija ali je bila ustrezna ali ne, tudi glede na podeljene subvencije v višini 2,4 milijona evrov. Zato me zanima, če kaj veste, če so bili kakšni rezultati v izboljšanju slovenskega položaja. Mogoče bi samo še zaključila s tem, da smo s tehnologijo zmožni premagovati izzive in se mi zdi tehnologija druga perspektiva za preživetje zemeljske populacije. Hvala lepa.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa tudi za vaš prispevek. Nekako me veseli,d a je to poročilo tudi pri nas na tem odboru pri poslankah in poslancih nekako spodbudilo, se opravičujem, neko ustvarjalno razmišljanje. Kajti pripombe pa tudi dobronamerne usmeritve poslank in poslancev so šle v smeri, kako izboljšati ta segment v naši družbi, ki je izjemno pomemben.
Veseli me tudi, da smo si tukaj, ne glede na to, da imamo različne politične usmeritve, ravno na tem področju znanosti, raziskovanja, inovativnosti tako podobni in da vidimo napredek družbe ravno na tem segmentu, torej da se družba zaveda kako pomembno je vlagati v raziskovanje in razvoj. Kako pomembno je to, kar je dejal tudi kolega Dragan Bosnić v začetku, začeti pri najmlajših.
Mene veseli, ker tudi sam izhajam iz področja izobraževanja, na tem področju sem tudi največ delovnih izkušenj pridobil, da šolski sistem temelji na spodbujanju mladih raziskovalcev, da ti raziskovalci vedno bolj sodelujejo tudi z ljudmi v gospodarstvu, da se gospodarstvo zaveda, da brez sodelovanja z izobraževanjem ne bo moglo narediti koraka naprej in da se v družbi več ali manj zavedamo, da le s sodelovanjem, in to res konkretnim sodelovanjem, lahko naredimo tisto kar si več ali manj ta družba tudi zasluži.
Tako da, glede na to, da danes ni več želje po razpravi. Ja? Mag. Hercegovac prosim.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala. Kratka bom.
Vprašala bi Ministrstvo za šolstvo vprašanje. Mi imamo …/Nerazumljivo./… znanja in neformalna znanja. Dobila sem email od Nefiks zavoda, verjetno je to tudi vam naslovljeno, oni obstajajo 10 let, z naslovom Mladi bi radi. Mladi bi radi, da se jim izkušnje, ki jih pridobijo izven šol in fakultet priznajo. Nefiks že 10 let mladim pomaga neformalno pridobljene izkušnje beležiti, zato vas pozivamo, da podprete obstoječe sisteme, kot je Nefiks in mladim pomagate pri priznavanju njihovih izkušenj.
Namreč mislim, da je treba v določeni meri mogoče prisluhniti, ker smo vsi ugotovili, da formalna znanja vedno niso zadostna in da so potrebna tudi neformalna znanja, prav tiste praktične stvari, ki jih, mimogrede učimo na drugih področjih in v drugih formalnih izobraževanj.
Prosila bi, da mogoče premislimo o tem in vidimo. Jaz ne vem točno, nisem dobila detajlno kaj želijo ampak se mi to področje res zdi neurejeno in da bi mogoče v 1% lahko prisluhnili temu programu. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala lepa.
Verjetno bo državni sekretar dal kakšen odgovor. Jaz bi ga še vseeno prosil, če lahko odgovori tudi na to vprašanje in pred kratkim oziroma eno od naših sej odbora smo imeli tudi v hiši eksperiment, na kar smo danes že opozorili. Hiša eksperimentov je spodbujevalec inovativnosti pri mladih ravno v tej smeri pridobivanja neformalnih oblik izobraževanja in me zanima koliko je ministrstvo pripravljeno sodelovati, kajti dobili smo informacijo, da se hiša ukvarja z velikimi finančnimi težavami.
Gospod ___________
Hvala lepa za besedo in za vaše razprave.
Mi smo seveda pozorno prisluhnili in smo veseli, da tako pomembna resolucija ali poročilo o dveletnem izvajanju tako pomembne resolucije na pristojnem matičnem delovnem telesu naleti na tako dober odziv oziroma da se pač pristojno delovno telo Državnega zbora temu res posvetilo.
Veliko vprašanj je bilo načetih. Seveda verjetno vsi razumemo, da ta hip ne bomo imeli odgovor verjetno na vsa, ki bi že jutri pomenila kakšno spremembo ampak kljub vsemu vendarle neko refleksijo pa bi rad podal tudi z naše strani.
Ne me narobe razumeti ampak naša ideja pri pripravi tega poročila ni bila, da bi zelo podlegli kakšni posebni romantiki. Mi se zelo dobro zavedamo situacijo v kakršni smo ampak je pa pri tem potrebno upoštevati tudi nekaj dejstev mimo katerih ne moremo. Vi veste, da je Državni zbor v neki drugi sestavi sprejel ti dve resoluciji, da jo je pripravila neka druga Vlada, da je potem za obdobje poročanja bila pristojna spet neka druga Vlada in zdaj tretja Vlada pripravlja poročilo o tem kako sta se resoluciji izvajali. To gotovo ima neko določeno težo, tudi v tem smislu koliko smo mi, kot pripravljavci gradiva ali pa eden izmed pripravljavcev, kritični do tega. Naša vloga ni, da smo kritični, to je vloga odbora, to je vloga ostalih, kot je bilo povedano s strani predstavnika Državnega sveta, visokošolskih raziskovalnih organizacij in tako naprej, podjetji. Mi pač moramo ugotoviti stanje v katerem smo in povedati kako mislimo, da bo stvar lahko šla v prihodnje.
Jasno je, da je ta resolucija prišla ravno v obdobju ko se je Slovenija najbolj soočala s posledicami najhujše ekonomske krize po 2. svetovni vojni in da tu lahko govorimo, da se je po sprejemu resolucije za ta čas, saj naslednjega koledarskega leta, način reševanja ali spopadanja s to krizo, spremenil. Če je ob sprejemu te resolucije v Državnem zboru nekako bilo soglasje, da je možno s povečevanjem sredstev za raziskave in inovacije, skratka za vlagaje v izobraževalni razvoj in tako naprej, pač izid iz te krize, se je, kot veste, spoštovane poslanke in poslanci, še bolje od mene, težišče reševanja te krize v naslednjem koledarskem letu ali pa z novo vladno ekipo pač spremenilo in smo šli v neke druge ukrepe, ki so lahko bili uspešni ali pa ne, o tem danes nebi sodil.
Hočem povedati, da obdobje poročanja, ki je pred vami, ker danes govorimo o poročilu za to obdobje, je potem izrazito nehvaležno ravno iz teh dveh razlogov. Prvič iz objektivnih okoliščin, ki so narekovale neke stvari. In drugič iz tega, da enostavno takoj ko bi se resolucija začela izvajati, posluha za to ni bilo v tolikšni meri, kot je pač bilo v sami resoluciji predvideno.
Mi smo stvari začeli na novo postavljati. Pri tem smo bolj ali manj uspešni, o tem naj drugi presojajo. Ampak tisto kar se mi zdi bistveno poudariti je to, da podobno, kot pri prejšnji točki dnevnega reda, zavedanje o problematiki ali pomenu tega področja, dokler bo omejeno na to pristojno delovno telo in na tu pristojne prisotne resorje, ne bo na žalost nujno tudi uspešna. Skratka to je treba širiti tudi na druge segmente. Predvsem na to, spet se ponavljam, kaj mi kot družba želimo izpostavljati. Ravno v teh dneh ali včeraj smo imeli primer izjemnega, jaz bi skoraj, če nebi bilo to neokusno za moj okus, bi čestital avtorjem, izjemen primer samo promocije, kjer nekdo objavlja neke tako imenovane lestvice osnovnih in srednjih šol, na čisto zgrešenih kriterijih, pri tem mimogrede zlorabi sodbo sodišče, ki je dovolilo objavo nekih podatkov, ki so sicer tajni, z namenom, da se pač objavijo, ne pa da se potem po njih šole rangirajo in jih rangirajo in tako naprej. To ni prava smer. Če bomo mi tekmovali sami s seboj, potem bomo težko uspešni.
Jasno pa je, da se nam dogajajo stvari za katere do zdaj nismo imeli ustreznih odgovorov. Strinjam pa se, da moramo te odgovore čim prej najti. V obdobju ko smo uvedli 100% davčno olajšavo za zaposlovanje raziskovalcev v gospodarstvu, ko se je znižala davčna obremenitev predvsem na področju davka na dohodek pravnih oseb, beležimo dvotretjinsko zmanjšanje zaposlovanja tovrstnih kadrov v gospodarstvu. Na to težko človek da nek pameten odgovor ta hip s tega mesta, zato se vam opravičujem. Jasno pa je, da ukrepi, ki so očitno bili namenjeni temu, da se poveča razvojna funkcija v podjetjih, očitno niso bili uspešni. Zakaj je drugo vprašanje. Kaj lahko tu še dodatno storimo je tudi vprašanje ampak bistveno je, da se zavedamo, da struktura slovenskega gospodarstva ni nekaj kar se da s tovrstno resolucijo ali pa z ukrepi, ki so v tej resoluciji, pač čez noč spremeniti. Večkrat je bil omenjen Izrael, tudi zaradi obiska uglednega znanstvenika, ki je pred kratkim bil pri nas. Ne vem, če veste, spoštovani odbor, ampak Izrael kot država praktično ne financira več aplikativnih raziskav, samo še baznične, ker so ugotovili, da pač financiranje aplikativnih raziskav ne daje nobenih rezultatov pravih in to prepuščajo celotnemu zasebnemu sektorju. Če bi nekdo pri nas prišel s tako revolucionarno, v narekovajih, idejo vprašanje kakšen uspeh bi doživela. Skratka, države se zelo različno soočajo s tem na kakšen način, kako se da tukaj trend obrniti. Kar zadeva Slovenijo se mi zdi pomembno, da kot majhna država z omejenimi naravnimi viri je gotovo človeški kapital tisti, na katerega se splača najbolj staviti in ki ga imamo še največ v izobilju. Tukaj verjetno bo treba nadaljevati s smerjo, katera je predvidena, tudi v resolucijo. Skratka, da se povečujejo vlaganja v ta del. Spoštovani profesor Pejovnik je rekel, da potrebujemo ministrstvo za razvoj. Jaz bi ga samo dopolnil, da ministrstvo za razvoj smo že imeli. Trenutno imamo pa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki bi mu, po mojem mnenju, mirne duše lahko rekli tudi ministrstvo za razvoj človeških virov, pa ne bi dosti zgrešili, glede na področja, ki jih pokriva. Skratka, nekaj se v to smer že dogaja. Se pravi, prišlo jedo združitve, recimo, resorjev za visoko šolstvo in znanost in ministrstvo za izobraževanje. Skratka, na tem segmentu vertikale izobraževalne, ali če hočete raziskovalne, se dogajajo neki premiki sistemski, ki omogočajo lažjo koordinacijo tudi posameznih politik. Omenil sem že na kratko, da je težava tudi v personalni sestavi, če lahko uporabim ta izraz. Glede na to, da so mandati politični vedno krajši, potem zelo težko tudi se kontinuiteta na tem področju zagotavlja. Imamo težave tudi s posamezno sestavo posameznih resorjev. Ko pripravljamo spremembe zakonodaje, kljub temu, da smo mi sami pri sebi zelo trdno prepričani, da gre stvar v pravo smer in da delamo stvari, ki so dobre za področje katerega želimo urediti, se večkrat srečamo z nekim nasprotovanjem, ki je na začetku težko razumljivo, potem ga pa razumeš s tega vidika, da kogar je pičila kača, kot pravi pregovor, se boji zvite vrvi. Skratka, zelo veliko nezaupanje vlada tudi v tem raziskovalnem segmentu, za vse kar pride na dnevni red. In je treba zelo veliko napora vlagati, prvič, v to, da prepričaš stroko potem pa tudi da prepričaš politično telo, da se posamezna odločitev sprejme. Skratka, če bi si mi vsi med seboj kot družba bolj zaupali bi verjetno tudi na tem področju bili bolj uspešni, kot pa smo bili, recimo, do sedaj. Zgolj za ilustracijo naj povem, da pri sedaj aktualnem novem zakonu o visokem šolstvu smo s strani resorja, od katerega pa to res ne bi pričakoval, v medresorskem usklajevanju dobili pripombo, da naj izločimo ven te tako imenovane spin off-e. Skratka, kako bomo potem zagotavljali prenos znanja v gospodarstvu ne vem. Lahko pa pač zatožim, pa ne mi tega zameriti, saj ne gre za tožarjenje, tudi resor. To je bilo Ministrstvo za finance. Skratka, Ministrstvo za finance vztraja, da je potrebno iz zakona o visokem šolstvu izločiti člen, ki govori o prenosu znanja v gospodarstvo. Če to razumete, jaz tega, moram priznati, osebno, ne razumem. Razumem, seveda, da se bo Vlada na koncu odločila tako, da bo prav, ampak hočem povedati, da je to zavedanje zakaj sredstva gredo res zelo zelo pomembno. In danes je bilo že govora o tem, kako se neka področja, recimo, bančništvo pa upravljanje s premoženjem visoko na lestvici prioritet, kakšna druga pa niso tako visoko. Tisto, kar jaz vidim kot priložnost je kljub temu ta, če se primerjamo z drugimi državami, relativno majhni kritični masi, ki jo je potrebno vzeti v obzir, slovenska znanost pa to ni predvsem zasluga politike te ali one, da ne bo sedaj napačno izzvenelo, dosega relativno dobre ali pa, če hočete, nadpovprečne rezultate. Sedaj se pa postavi temeljno vprašanje, ali se mi sedaj usmerimo v to, kar, recimo, delajo države, ki so veliko večje od nas, imajo veliko večje resurse, da podpirajo res samo tiste najboljše, ali moramo ravno zaradi tega, ker smo omejeni pri teh resursih, pač, vsaj neko osnovno podporo zagotavljati vsem, da bi potem iz tega lahko kaj nastalo. Za lažjo ilustracijo, če gremo na področje športa, ki je danes aktualno, veste, če bi mi imeli tako politiko na področju financiranja športa, potem pač Primož Kozmus, roko na srce, nikoli ne bi bil olimpijski prvak v metanju kladiva, ker te športne panoge gotovo ne bi prepoznali, tudi med tiste, ki so, recimo, najbolj popularne, množične ali pa take, ki so vredne nekega posebnega vložka. In v znanosti je, recimo, podobno. Zato sem prej navedel izraelski primer, kjer so se fokusirali na financiranje bazičnih raziskav, se pravi, da ustvarjajo nek temelj, na podlagi katerega se, seveda, tudi komercialnih interesov, pri tem se ni treba zatiskati oči, pa uresničujejo neki specifični cilji.
Kar zadeva evropski urad za patent obstaja. Kar zadeva vaše drugo vprašanje, spoštovana gospa poslanka, moram reči, da ne spada v okvir, ki ga pokriva ta resolucija. Tako da ta hip konkretnega odgovora nimam, vam ga pa lahko naknadno zagotovim, ker gre za področje izobraževanja. Kar zadeva to, da vsi pravilno ugotavljate, da se po eni strani, kar je paradoks, povečujejo vlaganja v raziskave in razvoj iz zasebnih virov, hkrati pa zmanjšuje število zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo z razvojno funkcijo, mislim, da je to drug del paradoksa, o katerem sem prej govoril, da se znižuje davčna obremenitev in povečujejo olajšave. Skratka, imamo tu neke obratne trende, ki so težko razumljivi, razen v tem smislu, da seveda velja v gospodarstvu, da so zaposleni v času krize, pa še predvsem strošek. Tukaj pa moramo se pogledati tudi sami v ogledalo, ker tudi mi preštevamo ljudi na ministrstvu, tudi, bom rekel, na področju visokega šolstva. Skratka, imamo zavezo, ki je sicer v dogovoru s sindikati, se bo število zaposlenih v javnem sektorju s takimi in takimi metodami in tako naprej, iz poslovnih razlogov zmanjševalo za 1% letno. In to velja tudi za univerze. Treba se je vprašati koliko ima to smisel, če pa hkrati potem ob poročilu o resoluciji ugotavljamo, da pada število zaposlenih iz teh segmentov. Skratka, ni enoznačnih odgovorov.
Kar zadeva priznavanje neformalno pridobljeni kompetenc, o tem govori tudi predlog nove koalicijske pogodbe. Pripravlja se enotni sistem tega priznavanja. Zagotovljeno je oziroma bo so pogoji, da se dodo pretekle izkušnje pri tem upoštevale, ampak gre v bistvu za beleženje. To je potrebno poudariti to razliko. Skratka, beleženje neformalno pridobljenih kompetenc ne priznava. Neke kompetence ti prizna tisti, ki ti jo podeli, v končni fazi. In če je to pač neformalno, potem tu neke formalne oblike ni, da bi jo naknadno še priznal. Sigurno pa je pomembno, da te kompetence beležimo, ker se kompetence čedalje bolj pomembne pri, bom rekel, predvsem iskanju zaposlitve.
Kar zadeva položaja mladih na splošno in smo v preteklem koledarskem letu na ministrstvu poskušali storiti neke korake, kot veste smo objavili tudi neke ustrezne javne razpise iz evropskih sredstev, da bi spodbudili zaposlovanje mladih raziskovalcev, tako v gospodarstvu, kot v znanstveno raziskovalnih inštitucijah. Seveda se tu ne da padajočega trenda nekaj let čez noč spremeniti. Po drugi strani je pa res vprašanje ali so samo finančne spodbude tisto, kar gospodarstvo rabi za to, da bi začelo več zaposlovati v tem segmentu. Roko na srce, glede na strukturo, spet ponavljam, slovenskega gospodarstva, potreb po zelo veliko visoko izobraženih kadrih ta hip ni. Potem smo pa pred temeljnim vprašanjem: ali bomo sedaj izobraževalni sistem prilagajali strukturi gospodarstva, kar nekateri zelo na glas predlagajo že kar nekaj časa. Potem seveda moramo, če si to hočemo priznati ali ne, bistveno zmanjšati vložek v terciarno izobraževanje, ker ga v takem obsegu kot ga sedaj imamo absolutno ne potrebujemo. Ali pa bomo našli način, da bi recimo spodbudili gospodarske subjekte, da bi vendarle iskali poti, da bi pač svoj način proizvodnje ali storitev, ki jih ponujajo, če hočete, prilagodili ponudbi delovne sile, ki je, ker se mi vendarle zdi, da tudi to vprašanje je legitimno postaviti na dnevni red. skratka, kaj je zdaj boljše? Povedati ljudem po štirih letih šolanja, ali pa, če govorimo recimo o zdravnikih po enajstih letih izobraževanja, da so zgrešili poklic ali iskati načine, da tisto kar smo vložili v te ljudi in znanje, ki ga imajo, koristno uporabimo. Ampak to se spet navezuje na finančna sredstva, ki so tukaj na voljo in seveda tudi na politiko, ki jo imamo glede zaposlovanja v javnem sektorju, itn.
Jaz se opravičujem, ker sem bil predolg. Opravičujem se tudi, ker gotovo nisem odgovoril na vsako konkretno vprašanje, ampak…

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hiša eksperimenta…
Gospod ______
Ja, sem vedel, da nekaj bo, povezavo… Ja, hvala gospod predsednik. Hiše eksperimentov. Mi podpiramo delovanje tega subjekta, se zavedamo tudi težkega položaja, ki ga ima. Ta položaj ni od včeraj. Že pred leti so bili podobni ali pa so že nekaj časa v podobni situaciji. Oni so zelo koristni in za izobraževalni sistem in za promocijo znanosti v širšem okolju. Mogoče jim malo zmanjka na tistem zloglasnem čistem komercialnem delu, kjer pač težko kdo prepozna zelo konkreten poslovni interes. Treba je pa vedeti, da smo mi kot ministrstvo omejeni pri tem na kakšen način jim lahko pomagamo neposredno. Bolj so kot vsi ostali subjekti odvisni od javnih razpisov pri katerih so potem lahko bolj ali manj uspešni glede na namen razpisa. Bom pa si zabeležil to pripombo in bomo v prihodnje še bolj pozorni na to, kaj se s hišo eksperimentov dogaja. Ampak takih zgodb, veste, je še veliko. Če omenim samo recimo botanični vrt, Univerza v Ljubljani, itn. Skratka, težko je za majhno državo z omejenimi resursi in s tem bi sklenil, če se strinjate, zagotavljati pač zadostna sredstva za vse te vidike, ki so pomembni, ampak po drugi strani pa mislim, da nam drugega kot to, da si naprej še prizadevamo v to smer ne preostane, ker se pa bojim tega, da bi se res fokusirali na nekaj zelo ozkih prioritet. Tam sicer dosega neko znanstveno odličnost, ampak na drugih področjih, ki so pa enako pomembni za razvoj družbe kot celote, pa bi na ta način izgubljali. Tako, da za to pa ne bi bil. Hvala.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Najlepša hvala. Hvala vsem, ki ste sodelovali v tej razpravi.
Torej mi nismo šli kar tako mimo tega poročila in prav je tako. Verjetno smo dali tudi kakšne pametne misli, pobude in usmeritve. Prepričan sem, da je ravno to, da se tako eni kot drugi moramo prilagajati in zdaj ali se moramo mi prilagajati gospodarstvu ali gospodarstvo izobraževanju oziroma, ne… Mislim, da eni in drugi in če to prepoznamo, potem bomo lahko naredili korak v pravo smer. Vemo, da smo pred kratkim imeli tudi na tem odboru eno tematsko obravnavo. Predstavili smo center uporabnih znanj. Jaz mislim, da bi tukaj lahko sledili. Sprejeli smo neke sklepe tako na Odboru za gospodarstvo kot na Odboru za izobraževanje in vidim, da so na Ministrstvu za izobraževanje naredili korak naprej, kajti v resolucije so zapisani tudi ti centri uporabnih znanj, zdaj je treba to samo nekako implementirati in bdeti nad tem, da se zadeva izvaja.
Ker ni več razprav, predlagam da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino sprejme sklep, da se je seznanil s poročilom o uresničevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 za leti 2011 in 2012. Želi še kdo besedo? Dajem na glasovanje oziroma odločanje.
Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Soglasno smo sprejeli ta sklep.
In pod 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO, dajem v razpravo. Želi kdo kakšno pobudo podati, svoje razmišljanje pod točko razno. Nič. Hvala lepa.
S tem zaključujem današnjo sejo in se vam za vašo izvirnost iskreno zahvaljujem.
Seja je bila končana 12. februar 2014 ob 11.52.