26. nujna seja - Odbor za obrambo

Zasedanja:

Vsebina

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA OBRAMBO
26. nujna seja
(11. februar 2014)
Sejo je vodil Franc Jurša, predsednik Odbora za obrambo.
Seja se je pričela ob 17.02.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Lep dober večer vsem skupaj. Pričenjam 26. nujno sejo Odbora državnega zbora Republike Slovenije za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi sedeminštiridesetega in drugega odstavka, 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse navzoče člane odbora, ministra za obrambo, Romana Jakiča, druge vabljene ter navzoče predstavnike medijev.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Polonca Komar, Andrej Čuš, ki je opravičen in Saša Kos. Nadomešča pa jih Branko Kurnjek in Jerko Čehovin.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste sprejeli tudi dnevni red: Informacije o razmerah v Sloveniji po zadnji vremenski ujmi.
Ker nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik točke iz dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE INFORMACIJA O RAZMERAH V SLOVENIJI PO ZADNJI VREMENSKI UJMI. Besedo dajem ministru za obrambo Romanu Jakiču. Izvolite minister.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Najlepša hvala spoštovani gospod predsednik članice in člani Odbora za obrambo. Kje naj začnem? V preteklih 10 dneh se je Slovenija soočila z eno največjih naravnih nesreč do sedaj in sicer tako po obsegu, v času trajanja, kot tudi njenih posledicah. Pravijo, da 500 let takega žledu ni bilo.
V dokaj obsežni informaciji, ki smo jo vam pripravili, so podrobni podatki o vremenskih in hidroloških razmerah v obdobju po 30 januarju, ki so privedli do tega oziroma do tako velikega obsega žledenja, informacija je tudi o posledicah na najbolj prizadetih področjih, odzivu pristojnih organov in pa reševalnih služb ter seveda o sprejetih ukrepih.
V svojem uvodu bi se dotaknil samo nekaterih najbolj bistvenih zadev, medtem ko bi predlagal, da seveda konkretno bomo to lahko predstavili, ekipa, ki je na tej strani mize, predvsem tukaj mislim na poveljnika Civilne zaščite, gospoda Šestana in direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, gospoda Buta, po potrebi je pa tudi tu namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadir Osterman s svojo ekipo, načelnik je danes službeno v tujini na bilaterali.
Samo predstavitev v številkah. 48 tisoč ljudi je bilo v tem obdobju na terenu, od tega 33 tisoč gasilcev, poklicnih, predvsem pa prostovoljnih, 10 tisoč zaposlenih v elektrogospodarstvu, 3 tisoč pripadnik in pripadnikov Slovenske vojske in 2 tisoč prostovoljk in prostovoljcev, v te štejem vse, ki so priskočili na pomoč, tako tabornike, patronažne sestre, policiste, če hočete, in vse ostale. Poškodovanih je bilo 17 pripadnikov gasilcev in pa 2 pripadnika iz Slovenske vojske, in kot veste, na žalost se nam je v elektrogospodarstvu zgodil smrtni primer mladega fanta, na območju Elektro Maribor, ki je, žal, pri opravljanju te naloge, umrl. Imamo pa seveda tudi smrtni primer med uporabniki agregatov, tako da štejemo 2 mrtva in 19 ranjenih, do sedaj.
Naprej. Če lahko predno grem naprej, naj takoj povem, da je Vlada in pa mehanizmi, ki so vzpostavljeni, smo aktivirali poklicne in zlasti prostovoljne gasilce, Civilno zaščito, drugih prostovoljnih in poklicnih reševalnih služb. Tukaj so seveda tudi javne gospodarske službe, se pravi Elektro, komunalne in cestne službe, Slovenska vojska, policija in pa seveda tudi drugih služb in organov, še posebej tistih, ki opravljajo z elektroenergetskimi daljnovodi oziroma telekomunikacijsko infrastrukturo, to so elektrodistribucijska podjetja, potem Eles in pa Telekom. In naj rečem za vse te, na začetku, za vse aktivirane, ki so bili našteti, je treba ugotoviti, da so na vseh ravneh upravljanja bili aktivirani pravočasno, da je bilo njihovo delovanje organizirano, prizadevno in seveda v okviru danih možnosti učinkovito in zato se jim ponovno, tudi na tem mestu in verjamem, da delite to z menoj, da vsem navedenim izrekam posebno priznanje za njihovo pomoč in požrtvovalnost in seveda si želim čim prejšnje okrevanjem vsem naštetim poškodovanim pri odpravljanju posledic naravne nesreče velikih razsežnosti.
Se pravi najprej poplave, nato visok sneg ter žledenje, ki se je razširilo na večji del Slovenije, so povzročili največ škode, kot veste, gozdovom, elektroenergetskim infrastrukturnim sistemom ter posredno zaprtje velikega števila cest in ohromitev železniškega prometa. Samo na cestah je več kot 6 tisoč cest bilo zaprtih ali jih je delno zaprtih, od teh je 3 tisoč cest takih, ki povezujejo, se pravi niso samo gozdne ampak tudi povezujejo naselja.
V takšnih okoliščinah so se določena območja znašla odrezana od sveta, brez elektrike, redne oskrbe z vodo, ogrevanja in pa tudi telekomunikacij. Največ težav je bilo, kot veste in ste brali in sledili, na notranjskem, v manjšem ali večjem obsegu pa praktično povsod v Sloveniji, pri čemer bi seveda izpostavil višje predele severnoprimorske regije, zlasti na Banjški planoti, gori nad Ajdovščino, na območju Vojskega, Cerknega in pa Idrije ter pa seveda na gorenjskem območju, predvsem Jezerskega in …/Nerazumljivo./… na teh območjih je bil žled najdebelejši. In tudi samo za orientacijo, v bistvu v soboto oziroma nedeljo je bilo odrezanih od električne energije 138 tisoč odjemalcev električne, na današnji dan je teh odjemalcev, ki še vedno nimajo električne energije, 10 tisoč 100 in še enkrat to poudarjam, tudi tisti, ki so dobili električno energijo, jih je kar nekaj in kar veliko število tistih, ki so seveda vezani na pridobivanje električne energije s pomočjo agregatov. Mi imamo trenutno 1068 generatorjev električne energije na terenu, seveda bi potrebovali kar še nekaj, predvsem manjših, je pa res, da se situacija na ta način izboljšuje, da elektrogospodarstvo na nek način poskuša zagotavljati električno energijo. Videli ste, da je ta najbolj odrezana, ko je bil Logatec in ta konec, se pravi ta daljnovod, ki je šel proti Vrhniki in Logatcu, da je bil usposobljen in zato premeščamo tudi agregate. Agregati, kot veste, so prišli na pomoč tudi pravočasno. Recimo temu, da smo v nedeljo, ob 11 dopoldan je bila sprejeta odločitev, da se zaprosi za mednarodno pomoč, kar mislim, da je bila zelo dobra odločitev in tudi reakcija nekaterih držav izredno ekspeditivna. Samo v petih urah smo dobili odgovor od treh držav, se pravi Nemčija je zagotovila 3 agregate, Češka 1 in Avstrija 27 agregatov. Temu so se potem kasneje pridružile tudi države Hrvaške, Poljske, Madžarske in pa Romunije in danes moramo reči, glede na to, da je to bil mehanizem EU, nekaj smo dobili tudi iz bilateralnega sodelovanja tako na lokalnem nivoju z obmejnimi občinami v soseščini, se pravi Italiji, Avstriji, Madžarskem in Hrvaški, da je pa danes tudi prišla pomoč Združenih držav Amerike in sicer danes ob 11. uri, 22 agregatov, ki so nam jih donirale sicer preko Ameriške vojske, ki je stacionirana v Italiji, Združene države Amerike.
Analiza po zaključku intervencije. Analize bodo pokazale zakaj se posamezne lokalne skupnosti z nastalimi razmerami niso uspele soočiti dovolj učinkovito in v katerem delu je potrebno sistem varstva pred naravnimi nesrečami ustrezno nadgraditi in ga narediti še učinkovitejšega. V tem okviru bi se seveda dotaknil dveh zelo aktualnih vprašanj, ki sta bili v javnosti najbolj izpostavljeni. In sicer pristojnosti lokalnih skupnosti in pa moram odgovoriti in zaščititi Slovensko vojsko, se pravi vključenost Slovenske vojske v sistem zaščite in reševanja, predvsem dilemo o tem ali je bila pravočasno poslana na teren ali ne.
V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, tako pri nas, kot tudi v najbolj razvitih evropskih državah, so se uveljavila nekatera temeljna načela, kot sta tudi načelo pristojnosti in načelo postopnosti, saj se lahko le na ta način učinkovito spopada s posledicami naravnih nesreč. Načelo pristojnosti pomeni, da so v našem primeru najprej za zaščito in reševanje pristojne lokalne skupnosti in reševalni sistemi, ki jih imajo na razpolago v kolikor te seveda ne zadoščajo. Se v reševanje postopno vključijo sile na regijskem nivoju kjer so organizirani regijski štabi za civilno zaščito, seveda v kolikor so pa potrebne še dodatne sile se pa lahko na nivo države, na nivoju države sprejme odločitev o vključitvi sil iz drugih območij ter seveda po potrebi tudi drugih akterjev v tem smislu tudi vojske, ki ima zato pripravljene posebne načrte. V kakšni meri posamezne lokalne skupnosti oziroma župani razmer niso realno ocenili in zato niso pravočasno ukrepali bodo seveda pokazale analize. S tem se moram reči v teh dneh, ko sem bil od v resnici od sobote naprej vsak dan na terenu niti nisem ukvarjal tudi nisem kaj zelo veliko želel komentirati. Dejstvo pa je, da je državni štab za civilno zaščito v primerih kjer so se pokazale evidentne težave reagiral in pa seveda ponudil dva izkušena poveljnika iz drugih regij kot tudi dodatne sile iz drugih regij, ki so bile napotene na najbolj prizadeta območja.
Kar se tiče slovenske vojske je bila po naših ocenah ali po mojih ocenah vključena pravočasno. Tukaj bi rad seveda jasno povedal, da je 1. februarja načelnik generalštaba slovenske vojske izdal povelje vsem enotam slovenske vojske, da so pripravljeni in na razpolago civilni zaščiti. Se pravi to je bilo mi smo se naslednji dan, to je bilo v nedeljo. Mi smo bili pa civilna zaščita je bila pa aktivirana že v soboto. Se pravi naslednji dan, naslednji dan ob takrat, ko smo tudi ugotovili, da bomo rabili mednarodno pomoč in smo jo mednarodno pomoč zaprosili seveda z načelnikom generalštaba pa v dogovoru, da je izdal to kar je izdal. In glede na potrebe iz dneva v dan smo seveda povečevali njihovo prisotnost pri reševanju kot je razvidno iz informacije, ki jo imate pred seboj je do 9. februarja v reševanju sodelovalo preko 2.800 pripadnic in pripadnikov slovenske vojske in so bili na terenu. Na razpolago so bila dana tudi vsa materialna sredstva s katerimi razpolaga slovenska vojska in je bilo in jih je bilo med mogoče uporabiti med katerim naj omenim samo več kot 100 agregatov tudi njihovih. Se pravi agregate poleg tega pa ste videli, da smo saj za tiste neprehodne ali pa ne bom rekel neprehodne ampak nevarno prehodna območja zagotovil mislim, da je bilo vsega skupaj aktiviranih 27 Valukov, lahka oklepna vozila, ki so bila edina varna, da lahko pripeljejo ali gasilce ali medicinsko osebje ali hrano in pijačo v te zaselke kamor ni bilo. Tukaj govorim seveda predvsem za gorenjsko, jezersko potem smo pa to dajali še v Luče in zgolj na Savinsko dolino. Pri obsegu angažiranja slovenske vojske pa moramo poudariti, da obstaja tudi tako kadrovska kot seveda tudi materialne omejitve in seveda, da slovenska vojska ne more nadomestiti cilj za zaščito in reševanje, lahko pa je s svojimi zmogljivostmi kjer so seveda najpomembnejše tako imenovane nične zmogljivosti dopolnjuje oziroma pomaga pri učinkovitem izvajanju reševanja. Že sama primerjava, če pogledate prej sem vam številke povedal ampak med 40.000 operativnimi gasilci, ki tvorijo jedro sistema zaščite in reševanje in se jim je seveda treba še posebej zahvaliti. Je se pravi 40.000 takih na eni strani in 7.300 pripadnikov slovenske vojske o katerih se lahko glede na ostale naloge angažira samo del seveda kaže, da lahko slovenska vojska v reševanju sodeluje ne more pa nositi glavnega bremena. In tudi moram reči, da je to subjektivna ocena, ki jo nekateri dajejo ali je bilo pripadnic in pripadnikov slovenske vojske dovolj na terenu ali ne. Tudi niso bili na očeh, bili so dodeljeni vsem se pravi tudi elektrogospodarstvu tudi na nedostopnih območjih in seveda mogoče so ljudje jih videli na primer v Postojni, da so bili čeprav smo jih tja napotili že v nedeljo, 50, 50 pa v Pivko, da so mogoče s samim čiščenjem fizični in pločnikom in tem v bistvu bili v ponedeljek oziroma torek na cesti. Jaz saj vem, da sem takrat obiskal Postojno ta tretjič ali četrtič. Se pravi slovenska vojska dejansko v sistemu zaščite in reševanja sodeluje vsakodnevno pri še to je treba seveda opozoriti, da slovenska vojska že tako tudi v, ko ni naravnih nesreč sodeluje vsakodnevno pri ne samo reševanju v gorah pri požarih v naravnem okolju in ne samo v teh na teh kriznih ali pa kritičnih ujmah kot smo jih priča tokrat. Seveda pa je so taki dogodki kot je ta naravna katastrofa tudi priložnost, da sistem še izboljšamo in pogledamo ali je vključevanje slovenske vojske v sistem zaščite in reševanja ali bomo skozi te analize posvetili posebno pozornost in poiskali tudi potrebne rešitve. V kolikor je potrebno še kaj tega dodati tudi v zakonodajo. Na kratko bi se seveda še dotaknil še ukrepov, ki jih je in jih še sprejema Vlada Republike Slovenije v zvezi z naravno nesrečo. Vlada je vseskozi spremljala in usklajevala aktivnosti med različnimi ministrstvi in državnimi organi v tej prvi fazi je seveda to bilo Ministrstvo za obrambo kot nosilec teh, te koordinacije tudi medresorske, da ne govorim samo koordinacije glede na to, da je večji del vseh teh, ki so sodelovali govorim o gasilcih, civilni zaščiti slovenski vojski tako in tako del. Del Ministrstva za obrambo ampak mi smo, Vlada Republike Slovenije je naprej že v prejšnjem tednu za odpravo posledic ujme znižala trošarine. To je bil prvi korak predvsem za dizelska goriva, morem povedati, ko sem prej govoril, da je 1.086 ali koliko sem rekel na današnji dan 1.068 generator električne energije, da seveda to ni sistemska rešitev. Ljudje so sicer že zadovoljni s tem, da je elektrika prišla ampak to je nevzdržno naj vam povem, da ta veliki ali največji agregatorji, agregati električni porabijo tudi do 300 litrov na uro delovanja in, da je seveda tudi veliko breme za prebivalke in prebivalce tiste, ki imajo svoje lastne agregate je to strošek 20, 15, 20, 30 evrov na dan kar pomeni seveda, da je treba največ napora usmeriti v ponovno izgradnjo elektrogospodarstva, ki je na tleh. Govorim seveda o nekaterih daljnovodih, ki so popolnoma uničeni.
V soboto sem bil na kočevskem kjer je samo na daljnovodu Dobro Polje, Kočevje padlo 42 drogov na zelo nedostopnih območjih in tukaj bi seveda tudi mogoče sem prej pozabil povedati, da je slovenska vojska pripravljena bila tudi z dvema helikopterjema predvsem pa nas je tudi vreme oviralo pri tem, da bi slovenska vojska poleg vse mehanizacije, ki je dala na razpolago pomagala tudi z transportom po zraku teh stebrov, ki so tam. Iz rezerv kot ste slišali je Vlada Republike Slovenije namenila 315.000 evrov, seveda to ne gre za pomoč, ki bo kasneje, pomoč, ko bomo ocenili vso škodo. Šlo je seveda za nujne nabave in predvsem je teh 315.000 evrov šlo za 40 agregatov manjših, ki smo jih mogli dokupiti, ker je zmanjkovalo manjših agregatov. Šlo je za 13 repetitorjev, ki smo jih mogli postaviti, ker se nam je tudi cel komunikacijski sistem sesul. Tako nam kot vsem ostalim, ker je tudi vezan repetitorji so tudi vezani na energijo, telefoni in tako naprej. Elektrike je zmanjkalo po nekaj urah tistih baterij istočasno smo seveda popravili ali pa, da zato, ker je bila polomljena tudi te repetitorje obstoječi za zaro se pravi za komunikacijski sistem, ki ga sicer uporablja civilna zaščita in pa in to seveda poudarjam zato, ker istočasno smo se in civilna zaščita je izdala povelje ARSO-tu začeli pripravljati na povod oziroma poplave. In v tem kontekstu smo tudi s tega denarja kupili še dodatnih 50.000 protipoplavnih vreč, ki smo jih začeli deliti na možna ogrožena območja poplave in mimogrede, ko se govori o slovenski vojski v tem trenutku skupaj z gasilci in vsemi ostalimi slovenska vojska že dva ali tri dni čisti tudi vodotoke rek zato, da seveda bi zmanjšala možnost katastrofe tudi, če bi prišlo do povodne oziroma do poplav.
No kar se tiče se pravi zagotovili smo te nujne interventne ukrepe, pooblastili smo ministra za finance, da prične z aktivnostmi za pridobitev sredstev za financiranje odprave posledic nesreče pod ugodnimi pogoji. Sprostila, Vlada je sprostila potrebne državne blagovne rezerve ter sprejela ukrepe na področju železniškega prometa glede na to, da so sama intervencija sil za zaščito in reševanje na terenu postopno zaključuje in, da se začenja faza sanacije bo imenovana v četrtek posebna delovna skupina na vladnem nivoju, ki bo usklajevala vse potrebne aktivnosti med najbolj prizadetimi sektorji. Kot prva naloga, ki se poleg dokončne vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje začenjajo. Ocena seveda škode, ki mora biti zaključena čim prej ter odločitev ali bo potrebno za odpravljanje posledic nesreč sprejeti tudi intervencijski zakon oziroma katere spremembe zakona bodo potrebne za učinkovito odpravo teh posledic. Ob tej priložnosti čeprav sem to storil že na začetku ampak mislim, da ne bo še nekaj časa dovolj, da ne bi ponovno se zahvalil in pa seveda izrekel priznanje vsem reševalcem prostovoljnim in poklicnim gasilcem pripadnikom civilne zaščite ter drugih reševalnih služb pripadnicam in pripadnikom slovenske vojske, delavcem elektrodistribucijskih cest in komunalnih in pa seveda drugih služb gozdarjem, policistom in vsem ostalim, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovali in še sodelujejo v zaščiti in reševanju. Ne poudarjam, ker je večkrat jih spregledamo zato pa triažne sestre so to skavtinje in skavti in pa tabornice in taborniki.
Zahvala gre seveda tudi vsem tujim državam in pa reševalcem, ki so nesebično pomagali v tej ujmi naj povem, da jih je bilo z vsemi temi agregati, da jih je prišlo 160 prostovoljnih gasilcev predvsem iz Avstrije, ki so oskrbovali agregat in so bili samozadostni v žargonu vojaškem reku, kar pomeni, da so ne samo oskrbovali ampak, da so tudi svojo kuhinjo pripeljali vse. In naj povem tudi to, da je od teh 126 mislim, da jih je prišlo 125 iz Avstrije skupaj s temi agregati so bili trije poklicni vsi ostali so bili prostovoljni in, da so posebej zato, da so prišli pomagati v Slovenijo vzeli dopusti v Avstriji in moram reči, da jaz sem že ministrom govoril, se mu zahvalil in seveda je treba izreči pohvalo tudi tem državljanom, ki so tujim državljanom, ki so nam pomagali. Seveda pa se gre tudi zahvaliti vsem državljankam in državljanom, ki so pokazali veliko solidarnost in pripravljenost pomagati v teh kriznih situacijah. Predsednik jaz mislim, da sem bil dosti izčrpan so pa tukaj z mano ljudje, ki vam lahko v številkah pač povejo še kaj več v kolikor bo članice in člane odbora zanimalo še kakšna podrobnost glede tega. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa.
Glede na to, da je tukaj tudi poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije, gospod Šestan. Želite tudi vi spregovoriti, izvolite.
Srečko Šestan
Hvala, predsednik, spoštovani člani, minister, sodelavci.
Jaz bi morda samo nekaj številk kot je minister omenil, ki so, ko sem jih poizkušal apdejtirati na uro pred to sejo. Tako imamo trenutno 6.503 odjemalce električne energije. To je res zadnji, zadnji podatek in sicer na območju Elektro Ljubljana 5900, Elektro primorska 598 in na Elektro Celje pet odjemalcev. Tudi vse zadnje dni so se te številke predvsem pojavljale kot na območju Elektra Ljubljana in Elektra primorska. Vsa ostala območja tri so praktično oskrbela že vse odjemalce. No na železniški infrastrukturi je bilo že veliko govora, o številkah ne bom govoril. Ta je bila zaprta predvsem težave so bile Pivka Brezovica, (nerazumljivo) Borovnica, od sedmega je pa ta odprta Ljubljana Koper za tovorni promet in sicer z dizelskimi lokomotivami. No posledica gozdov je minister že omenjal. Jaz bi samo morda zdaj številke, ki so seveda zelo groba ocena in sicer govorimo ali pa govorijo gozdarji o štiri milijone kubičnih metrov lesne mase, ki je poškodovana, kar pomeni, da je njena vrednost zmanjšana za 30 do 40 evrov po kubiku. Takšne so grobe ocene. Bojijo se, da bo to še večja številka, kar pomeni cirka dvesto milijonov evrov škode. No na lokalnih cestah je minister omenil številke, jaz bi pa tukaj dodal to, da smo že v torek, ko je minister organiziral sestanek vseh pristojnih štirih ministrov na našem ministrstvu zaprosili, ali pa zahtevali, ali pa bom rekel predlagali, da nam dajo odseke cest, v katerih lahko pomagamo pri čiščenju in vzpostavljanju prevoznosti. Dobili smo te podatke in organizirali s pomočjo slovenske vojske 17 mešanih ekip za to vzpostavitev in sicer sestavljenih iz dveh sekačev, iz nabora sekačev, ki smo jih dobili od Sklada kmetijskih zemljišč in pa od Zavoda za gozdove in 10 vojakov z mehanizacijo za odvoz teh bom rekel vej ali pa debel. No iz občin za to smo tudi to toliko poudarjali in tudi minister zmeraj poudarja, pozvali smo tudi občine, dobili smo takšne zahteve samo iz osmih občin. Podatek je zadnji verodostojen. Dodal vam bom pa še h tabeli o sodelujočih silah, ki jo imate ne vem, na stani ni pomembno, ampak tam je podatek do 9., jaz bi dodal še zadnja dva dneva in sicer podatek za slovensko vojsko v preglednici pod točko pet, gradiva, je na osnovi zahtevkov iz lokalnih okolij, tisti podatek minister je govoril o 2800 pa toliko, čez dva dneva je bil ta podatek 3879, dejansko je pa sodelovalo teh 5111 pripadnikov, kar pomeni, da smo dodajali ali pa bom rekel še več napotili, kot so bile zahteve, nasproti temu kar dobivamo iz terena pa tudi iz kakšnih drugih krogov. Slovenska vojska je sodelovala na 182 območjih oziroma deloviščih. Tako da jaz mislim, da so te raznorazne (nerazumljivo) neupravičene. Seveda, če bi dobili še več potreb, je bila pripravljenost vojske še večja, da bi jo lahko vključili v še večjem, bi rekel, obsegu. No v tej preglednici je treba seveda pogledati, da pripravljeno je bilo to vse skupaj v nedeljo popolne. Naš direktor se je tukaj najbolj trudil z vsem skupaj. Nismo zajeli delavcev uprave, ki so sodelovali praktično vsi v podpori štabov, potem gre tukaj seveda za delavce inšpektorata in pa direktorata za obrambne zadeve, na katere ne smemo pozabiti, so nam vodje teh inšpektoratov, odnosno direktorata, ponudili in mi smo jih z veseljem sprejeli kot pomoč pri delu teh operativnih skupin, kjer so bili nekateri zelo, zelo dobrodošli. Seveda gre tukaj praktično za podporo vsem službam in štabom, vemo, da imamo 13 štabov razen dveh, obale in pa Pomurja so bili vsi aktivirani in delovali v polni bom rekel ofenzivi. No prav tako tukaj v tej razpredelnici niso posebej označeni pripadniki drugih reševalnih služb, recimo gorske reševalne, jamarske, taborniki, skavti, katere je minister omenil in pa Rdeči križ Slovenije ni v preglednici, je pa v gradivu notri zabeležen, ker so se tudi bom rekel na terenu zelo izpostavljali odnosno, ne samo izpostavljali, ampak pomagali. No štab sem jaz aktiviral v operativni sestavi že prvi dan, potem smo imeli dve redni seji v polni sestavi in pa dve seji operativne sestave, seveda je pa ta operativna sestava delovala celotnih deset dni in še zdaj imamo v bom rekel v pogonu en del, ki ga bomo zadržali verjetno do petka, tak je bil dogovor danes z vsemi regijskimi poveljniki, ker so še nekatere zahteve iz tega naslova in bomo to bom rekel koordinirali in uporabljali tudi slovensko vojsko tudi v tem tednu. Aktivirana je bila tudi državna enota za hitre intervencije, ki je delala predvsem na področju transporta, logistike vso bom rekel podporo tem tujcem, ki so imeli agregate tukaj, kar kličemo v tem žargonu, vojaško »ford nation support« in pa seveda skupino za elektriko in zveze, ki je vršila te okvare, odnosno popravila in te stvari, kar je minister omenil na (nerazumljivo). No kot je bilo tudi omenjeno jaz moram se posebej še tudi tukaj zahvaliti, poveljnika civilne zaščite za obalo in Pomurje sem zaradi situacije, ki je bila v Postojni malo počez malo zares dal v pomoč tako občinskemu kot regijskemu štabu in od tistega dne naprej so se stvari v Postojni drastično izboljšale. Tako da je bila poteza ta prava. No do vključno 10.2. pomeni do včeraj sem izdal 97 odredb, od tega 76 odredb za uporabo slovenske vojske oziroma materialnih sredstev slovenske vojske in pa par zanimivih odredb, čiščenje vodotokov sem naložil ARSU zaradi bom rekel nevarnosti ali pa ogroženosti zaradi poplav, tudi napoved za ta vikend je bila slaba. V prvi fazi potem se je malo korigirala, potem so me prosili še, da bi dal tudi še za melioracijske kanale, ki vplivajo enako kot vodotoki na bom rekel na poplavno ogroženost in tudi to naredil. Dali smo že v torek prvi danes teden odredbo za preverjaje potreb po električnih agregatih za prebivalce, ki potrebujejo oksigenatorje. Zanimivo, nobeden se ni spomnil na to stvar in potem so mi bili z Ministrstva za zdravje zelo hvaležni, da sem to naredil in smo dobili tudi seznam teh ljudi, ki ga niso imeli do danes in pa ena še zanimiva za psihosocialno pomoč Rdeči križ je dobil tudi odredbo, da so aktivirali ta bom rekel ta sistem tudi. No še morda dve besed pa bom zaključil, okrog obveščanja javnosti. Treba je poudariti in jaz se trudim, da brez napovedi pravih, ki jih napoveduje ARSO seveda zdaj uporablja moderno tehniko s temi alarmi, ki jo vsi poznate in mi smo z njimi bom rekel življenjsko povezani, tako uprava kot tudi civilna zaščita na koncu koncev, da so napovedi njihove bile praktično sto procentno natančne tako za poplave na reki Reki in pa na reki Vipavi kot tudi potem za visok sneg pa žled z končno opozorilom, ki je bil, praktično nikoli jih nismo še imeli in upam, da nikoli več ne bomo imeli, da bi bila cela Slovenija v rdečem alarmu za žled. No tukaj so malenkost zgrešili, ampak jim ni za zameriti, Prekmurje pa obalo ampak, jaz mislim, da jim ni za zameriti in tukaj smo se tudi dobro na žled se nismo morali nekaj posebej pripraviti, se pa lahko seveda pripravimo na poplave. To je tudi prej minister omenil. Tudi te vreče, ki smo jih zdaj kupili dodatno so ta bom rekel ta priprava na srečo do zdaj nimamo nekih težav, razen kakšne podtalnice, ki se pojavlja že cel teden, ampak drugače je vse v redu. No potem seveda je pa to bom rekel obveščanje javnosti potekalo preko teh modernih medijev, tako spletne strani kot facebook-a, našega in pa seveda vseh drugih in tukaj se moram zahvaliti tudi tej službi na ministrstvu, Alešu, ki je tukaj z nami, tudi za vso pomoč, tako da jaz mislim, da je bilo poročanje z naše strani korektno, je bilo pa korektno tudi z večine medijev, z večine. Še zmeraj se najdejo nekateri, ki pač iščejo neke druge stvari. Pojavljajo se pa predvsem tudi v tiskanih medijih, kar mene zelo moti, ampak to moraš pač sprejeti kot dejstvo,d a tako imenovani poznavalci sistema ali pa ne vem česa bi rekel izkoriščajo situacijo po moji oceni za neko svojo lastno promocijo ali pa za razglabljanje o kakšnih stvareh, ki jih napačno razlagajo. Tako da pač to je pa daleč od vsega skupaj, ampak mislim, da naj se malo zamislijo, da nam več škodujejo v času intervencije kot nam koristijo, naj nas pač potem tunkajo po intervenciji, nimam nič proti, skozi analize, skozi nekaj drugega, ampak tako je res naporno včasih vse to bom rekel obvladovati. Posebej, ker vemo, da nas ni na izbiro. Ni sam sto, ni nas petdeset, ampak smo trije, štirje, ki lahko temu operiramo. Toliko. Hvala lepa. Če bo še kaj vprašanj, jaz sem na voljo.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Tudi vam hvala lepa. Glede na to, da besedo želi še direktor uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje mu tudi dajem. Darko But.
Darko But
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane članice in člani Odbora za obrambo, spoštovani gospod minister. Jaz bi samo na kratko mogoče povedal pravzaprav rešitve, s katerimi smo se ukvarjali tekom prejšnjega tedna in pa kaj smo pravzaprav novega izkusili, ker na koncu je izredno pomembno za nadaljnje ukrepe in postavljanje bom rekel izboljšav v sam sistem. Poleg tega, kar sta imela gospod minister in poveljnik civilne zaščite moram omeniti, da je cela naša uprava delovala kot podporna služba štabu, to pomeni, da smo tudi aktivirali vse pogodbene pripadnike civilne zaščite katere imamo in tudi državne enote za hitre intervencije. Predvsem in največ jih je bilo v centrih za obveščanje, kjer smo prejeli več kot 37 tisoč klicev v teh prvih dnevih, kar pomeni šestkratno povečanje števila klicev v posameznih centrih, to pomeni tudi izredno obremenitev in centri so delovali štiri do pet operaterjev istočasno. Drugo zadevo, ki jo je bilo potrebno omeniti, da smo pravzaprav aktivirali nastanitveno enoto v Logatcu, to je pač ena od enot izobraževalnega centra na Igu. Predvsem v smislu nudenja podpore države gostiteljice za mednarodne enote, ki prihajajo na pomoč v Republiko Slovenijo. Namreč po nagovoru, po zaprosilu in ko so seveda že v ponedeljek zjutraj prišle prve enote, smo jim bili dolžni zagotoviti nastanitev, prehrano in pa gorivo za njihova vozila dokler dočim za gorivo za same agregate zagotavlja elektro gospodarstvo. Potem je potrebno tudi omeniti, da smo morali postaviti neke prioritete glede na obseg in pa na posledice smo morali postaviti neke prioritete in seveda fokusirali smo se na tri bom rekel področja. Ena so bila čiščenja cest oziroma zagotavljanje dostopnosti do posameznih krajev, na drugi strani smo zagotavljali tudi ta železniški promet in predvsem pomembno, da bi na kak način zagotovili čim prejšnjo oskrbo z električno energijo, saj sami vemo, da smo oziroma smo najbrž vsi skupaj ugotovili, da smo izredno odvisni od električne energije, namreč vse pač kar imamo, deluje na elektriko. In tako seveda ko smo postavljali predvsem prioriteto na zagotavljanje električne energije, moram priznati, da je v nedeljo navezali stik z vsemi petimi direktorji elektro distribucijskih podjetij in pa z državnim sekretarjem z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, ki je dogovoren za energetiko in po tistem smo imeli vsak dan dnevne koordinacije. Vsak dan smo usklajevali pomoč, ki se je napovedala oziroma ki je prišla in potrebe na drugi strani, kje bi pravzaprav lahko zagotovili oziroma predali te agregate. Glede na prioritete, ki smo jih postavili, pa je bila v prvi prioriteti zagotovitev električne energije za oskrbo javnih zavodov oziroma javnih zgradb, predvsem bolnišnic, domov za ostarele, šol, v nadaljevanju, v drugi prioriteti so bili prednosti telekomunikacijski objekti in pa črpališča čiste vode. Namreč veste, da so nam ta črpališča padala, ker se tudi napaja na črpalke. Predvsem so bili tukaj pomembni 50 do 100 kilovoltno amperski agregati. Nato smo prioriteto določali pri napajanju transformatorskih postaj, ampak ne vseh po vrsti ampak glede kriterij je bil to število odjemalcev in pa čas, ko so že ljudje bili brez elektrike. Ti so se imeli pravzaprav (nerazumljivo) odjemalcev, dalj časa, ko so bili brez elektrike tam so priklapljali prve agregate in pa šele pozneje so postala to kmetijska gospodarstva in pa individualna gospodinjstva. Zdaj dnevno je bilo v pogonu več kot tisoč agregatov, mi ocenjujemo, namreč ne moremo trditi, zaradi tega, ker iz mednarodne pomoči suma sumarum vsega smo imeli 128 agregatov različne moči, mi iz uprave smo jih predali 161, slovenska vojska jih je predala 100. Vse drugo smo pravzaprav dobili še recimo iz kmečke zveze in iz Italije pa potem avstrijska Kmetijsko gozdarska zbornica se je povezala z našo Kmetijsko gozdarsko zbornico predvsem za oskrbo višinskih kmetij in seveda 7.2. to pomeni v petek smo že imeli sestanek, smo že izvedli sestanek s predstavniki vseh ministrstev, ki sodelujejo pri ocenjevanju škode. Namreč imamo eno težavo, predvsem v zvezi zakonom o uravnoteženju javnih financ, kjer je 84. člen razveljavil člen zakona o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč in zaradi tega smo pravzaprav bom jutri izdal sklep o pričetku ocenjevanja škode. To smo se danes dogovorili. V roku 30 dni bo ta škoda pač tudi ocenjena. Zdaj moram priznati, da prvič smo uporabili nekatere rešitve. To je definitivno največja nesreča, s katero se do sedaj še nismo srečali. Tako po obsegu kot po posledicah in pravzaprav za njo nismo imeli izkušenj. Smo se morali spopasti čisto na novo. Imamo pa izkušnje iz ostalih nesreč. Povzročilo nam je veliko težav tudi to, da nam je bila prekinjena informacijsko komunikacijski sistem. Namreč potem je tudi težje usklajevati delo enot, ampak to smo rešili tudi pozneje z mobilnim repetitorjem in pa s Telekomom Slovenije kot nacionalnim operaterjem. Prvič smo aktivirali mehanizem civilne zaščite. Do sedaj smo sodelovali pravzaprav iz MIP, mi nudili pomoč drugim državam, zdaj smo pa prvič tudi mi zahtevali in tudi dobili. Tudi to je posledica dobrega sodelovanja, ki ga imamo znotraj evropske komisije in vseh teh mednarodnih projektov, katere tudi izvajamo. Torej smo izvajali podporo države gostiteljice in precej ljudi je bilo angažiranih na spremljavi vseh teh tujih sodelavcev oziroma reševalcev, ki so priskrbeli vse te agregate, čez 200 se jih je zamenjalo, kot je že gospod minister povedal, vsake tri dni so se zamenjevali ti prav odgovorni gasilci, predvsem avstrijski. Prvič smo uporabili rezerve oziroma blagovne rezerve. Iz blagovnih rezerv so se sprostile peči na petrolej in sam petrolej, tako da smo tudi ta postopek priigrali preko sklepa Vlade, Ministrstva za gospodarstvo in Zavoda za blagovne rezerve. Prvič so bila uporabljena vojaška vozila Valuk, ki smo videli, da je izjemno dobra zadeva in prvič smo uporabljali te sestavljene ekipe, kot je poveljnik Civilne zaščite povedal, na eni strani za čiščenje cest oziroma zagotavljanja prevoznosti cest, sestavljen je iz gozdarjev, iz vojakov in gasilcev. In po drugi strani mešane ekipe za zagotavljanje pretočnosti strug, ki so bile iz delavcev koncesionarjev, zopet gasilcev in vojakov.
Mi ocenjujemo, da so sicer vsi ti načrti, ocene ogroženosti in pa vsi načrti zaščite in reševanja, ki imamo izdelane in ki so namenjeni za odziv, za ta primer zadostni, vendar glede na sprejet mehanizem Civilne zaščite s 1. januarjem 2014 je pričel veljati, pa menimo, da bodo nove ocene tveganja in novi načrti za obvladovanje tveganj, ki bodo vsebovali tudi različne scenarije in ki bodo morali tudi na nek način določiti tako preventivne ukrepe, kot tudi vpliv na gospodarstvo, vpliv na politiko, vpliv na ekonomijo, vpliv na prebivalstvo, bomo imeli bistveno boljša izhodišča za obvladovanje nesreč v bodoče. Hvala lepa.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa. Želi še namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske? Izvolite.
Andrej Osterman
Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani komisije Odbora za obrambo.
Jaz bi želel na kratko podati nekaj konkretnih podatkov, čeprav sta minister za obrambo in tudi poveljnik Civilne zaščite že podala kar precej podatkov o angažiranju enot Slovenske vojske.
Povedal bi lahko, da je Slovenska vojska izvajala nalogo v skladu z Zakonom o obrambi, kjer je tudi zapisano, da sodelujemo ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in tudi opremljenostjo. Seveda v tovrstnih primerih, kjer je to ena izmed nalog, imamo tudi seveda pripravljen poseben načrt za angažiranje sil v tovrstnih primerih. Takoj, kot je minister tudi že omenil, smo mi dali oziroma načelnik Generalštaba je izdal …/Nerazumljivo./… povelje, kar pomeni seveda, da se ukrepa le v primeru na podlagi zahtevka Civilne zaščite kar je seveda poveljnik Civilne zaščite tudi povedal.
Mi smo v skladu z odredbami in zahtevki Civilne zaščite odreagirali takoj in izvedli tisto nalogo in na tistem kraju za kar smo dobili odredbo in bili napoteni. Tako je bilo praktično od 1. februarja in do danes angažiranih, kot je bilo omenjeno, 5 tisoč 111 pripadnikov.
V nadaljevanju bi konkretiziral nekaj podatkov. Terenska in tovorna vozila so bila uporabljena 697 krat, bojna vozila, katera sta bila tudi danes omenjan in precej je tudi bilo v medijih, ste tudi lahko prebrali in tudi videli, sta bila angažirana 187 krat. Poleg tega smo angažirali tudi avto dvigalo, ki ga uporablja turistični bataljon. Angažiran je bil tudi helikopterji, motorne žage in skratka vsa tista oprema za kar seveda jo imamo in za kar smo bili zaprošeni s strani Civilne zaščite.
V okviru samih aktivnosti smo delovali, kot je bila tukaj omenjena, 182 območij. Izvajali smo prevoze različnih delovnih ekip, kajti določena območja, kjer so se izvajala zlasti tudi popravila, so bila težko dostopna, nevarna in pravzaprav Slovenska vojska je bila tudi del teh mešanih ekip, kjer smo seveda omogočali, da je lahko delo na nedostopnih krajih potekalo. Izvajali smo seveda helikopterske prevoze. Tukaj seveda so določene omejitve, kajti vreme v določenih primerih je oteževalo seveda polete helikopterjev, kar pa nekje od 9. Februarja je vreme bilo takšno, da so lahko tudi helikopterji poleteli. Zlasti je bilo to na področju obnavljanja elektrovodov in podobnega seveda je bila ta aktivnost izjemno pomembna.
Poleg tega je bilo izvedeno izredno veliko število logističnega materiala na različne lokacije. Pripadniki so sodelovali pri odstranjevanju padlih dreves, čiščenja različnih vodotokov in kanalov. Da ne omenjam seveda tudi agregate, katere je Slovenska vojska izposodila, seveda teh je različnih 156 agregatov različnih moči. Poleg tega smo razvažali seveda tudi druge agregate. Ne nazadnje, kar gre pa tudi za izpostaviti, gre pa tudi razdeljevanje suhih dnevnih obrokov, kajti Slovenska vojska je iz svojih zalog razdelila 1943 kosov suhih dnevnih obrokov. In seveda tudi ne nazadnje, kar je tudi pomembno, pranje perila, kjer imamo mobilno pralnico, tudi seveda te kapacitete smo ponudili na uporabo.
Seveda, če pogledamo kar je tudi minister omenil, glede na strukturni obseg Slovenske vojske, ki šteje nekaj več kot 7200 pripadnikov, seveda, so naše dnevne, kot mi v vojaškem žargonu imenujemo 24/7, kar pomeni, da neposredno na terenu ves čas lahko deluje 600 pripadnikov, skratka, da se izmenjujejo. Skratka, tudi v tem delu smo pravzaprav mi angažirali vse tiste resurse, kar pravzaprav nekje tudi stalnica, kar mi lahko zagotavljamo.
Da zaključim, jaz lahko rečem, da pravzaprav kar se tiče Slovenske vojske, da smo vse te naloge, ki so bile odrejene za odredbo civilne zaščite in različnih zahtevkov v skladu z zakonom v obrambi, na to pač odreagirali in nalogo seveda, za katero smo bili zaprošeni, tudi izvedli. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala tudi vam.
Še želi kdo od vabljenih besedo? V kolikor ne, potem prehajamo na razpravo. K besedi se je prijavil kolega Janez Ribič. Janez, izvoliš.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, gospe in gospodje, lepo vas pozdravljam.
Najprej bi izkoristil to priložnost in pohvalil in se zahvalil vsem, ki so v teh težkih časih pomagali soljudem. Predvsem bi pa izpostavil Slovensko vojsko, Upravo za zaščito in reševanje, Civilno zaščito, civilne zaščite občin, režijske obrate občin, električarje s svojimi ekipami, tudi zdravstvene ekipe, posebej pa naše gasilce. Mislim, da se je tokrat zopet pokazalo kdo je v naši državi, ko nam nekako pride težko, na prvem mestu. In ko sprejemamo proračune in se tam šalimo za milijon ali dva, gor ali dol, ljudem, ki so izpostavljeni, ki grejo od družine, ki grejo reševati in pomagati ljudem in se izpostavljajo včasih tudi svoja življenja, mislim, da to ne bi smelo biti vprašanje.
In tukaj bi rad dejal, da ko se bomo pogovarjali o nekih ukrepih, kako kaj izboljšati, moram reči to, da recimo verjetno se zavedamo, da tam nekje na podeželju, v eni manjši občini, kjer ima nek obrat, kjer je 20 ljudi zaposlenih in od tistih 20 je sigurno enih 5 recimo gasilcev, en dan, dva dni, kar pa je več, pa bi morala država plačati. Država bi morala te gasilce plačati. Mislim, da se tega dobro zavedamo in na tem področju naredimo premalo. Potem bi bilo potrebno, da pomagamo pri opremi gasilcev. Da jim mogoče sprostimo nekaj davkov in tako naprej. Pri izobraževanju in to, mislim, da so potrebni, bi rekel posebnega negovanja glede na njihovo pripadnost, glede na njihovo angažiranje, ko pač pride do takšnih problemov.
Rad bi tudi dejal, da bo potrebno razmisliti sedaj povelje vojski kdaj naj seveda pride pomagati, kdaj naj ukrepa. Zdaj, nekako sem iz medijev razbral, da takrat, ko nekdo pokliče iz terena. Se pravi neka gospa, ki je prizadeta, ki rabi nujno pomoč, mora najprej najti tistega poveljnika civilne zaščite v občini, da potem tisti sproži naprej na upravo ali pa potem v samo vojsko. Jaz mislim, da so na vseh teh položajih ljudje, ki lahko že prej, kot pa nekdo tam iz terena, ocenijo ali je ta pomoč potrebna ali ne. Saj ta pomoč ni tolikokrat. Ampak takrat, ko pa je, poleg vseh strokovnjakov, ki ste danes tukaj in ki v tem delujete, ne bomo zdaj čakali, da bo iz terena nekdo odločil: aha, zdaj bi pa bilo pametno Slovensko vojsko poklicati, ker to toliko in toliko stane. Jaz mislim, da strokovnjaki morate to oceniti takoj in takoj pristopiti in pomagati. Zato se mi tudi zdi pametno, da bi bilo za razmišljati, glede na to, da zadnje čase, bi rekel, nas vse prevečkrat takšne ujme doletijo, da bi tudi Slovensko vojsko na nek način vsaj s tistimi osnovnimi stvarmi opremljali in izobraževali v tej smeri. Saj to je lahko za eno in za drugo korist. Saj na koncu koncev jih je ta država plačala.
Ko sem omenjal električarje, saj me res zanima ta elektrogospodarstva silna, vidimo, da je kar veliko daljnovodov ne vzdrževanih in tako naprej. Sedaj se bo moralo nekje denar najti, da se bo to zopet nazaj postavilo in tako naprej, ampak ti delajo vsi z nekim dobičkom. Imamo pa takšne te elektro napeljave in daljnovode, da smo sedaj lahko videli kakšne imamo, da pride malo večja obremenitev, pa se to vse zruši. Tudi kar se tiče, bi rekel železnice in tako naprej, se tukaj velikokrat vprašamo kakšno je vzdrževanje. Vi bi gradili, pa ne vem v kakšnih tirih ampak vsaj tisto kar imamo, da bi dobro znali vzdrževati. Pa se bojim, da se je tudi tokrat pokazalo, da temu ni tako.
Ko se pogovarjamo o ukrepih, seveda bo potrebno pripraviti neko zakonodajo, ki bo na nek način poenostavila ali pa normalizirala delovanje vseh teh sistemov civilne zaščite vojske, gasilcev in tako naprej. Kar se tiče gozdov, vidimo, da je veliko, veliko seveda poškodovanih. Me zanima kaj bomo sedaj, bi rekel ali vložili kakšno pamet, kako bomo s tem lesom ravnali, ali za prodajo ali za predelavo ali da bomo prav poskusili iz tega nekaj pozitivnega pridobiti, da lahko vsaj na takšen način si pomagamo. Veliko je tudi seveda, bo sedaj sanacija plazov. Tu pri plazovih imamo tudi takšno zakonodajo, da je razdeljeno. Zdaj, če ni ravno ne vem kaj, potem je tisti, na kateri zemlji je, dolžen sanirati ali pa ne vem, se to da občini. Občina posebej sredstev za to ne dobi in tako dalje.
Zadnjič sem enkrat poslal poslansko vprašanje, pa ne samo enkrat, že kar nekajkrat. Imamo vodni sklad, sedaj nas strah, da bodo zopet poplave. Kakšni so naši vodotoki? Jaz to opozarjam že drugi mandat kar sem v tem državnem zboru. Sprašujem koliko je teh sredstev v tem vodnem skladu in kdo jih da največ. In sem sedaj pred kratkim dobil en pisni odgovor, s katerim si veliko ne morem pomagati ampak jaz mislim, da prej ko delamo nekaj na novo, vzdržujmo vsaj tisto, kar imamo. Ker če ne bomo tistega vzdrževali, bo tisto, kar delamo na novo, zadaj rušimo. In jaz mislim, da bo tu potrebno, bi rekel več nekega soglasja ali pa več aktivnosti pri tem.
In seveda jaz predvidevam, da se pripravlja nek intervencijski zakon za razrešitev te nastale situacije, kar se mi zdi, da je sedaj nekako najbolj pomembno. Tisti, ki opazujemo to samo iz medijev, ampak vsi v Sloveniji verjetno pa na tem področju že imamo izkušnje, ko nekoga zadane neka naravna nesreča, ali so to poplave ali so to plazovi ali je to žled. Takrat je to prva stvar. In tudi mi smo tokrat v državnem zboru imeli neke druge aktivnosti namesto, da bi nam bila to prva stvar.
Hvala lepa.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa tudi tebi.
Besedo želi Matjaž Zanoškar. Izvoliš.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Hvala. Spoštovani minister in vsi gostje, poročevalci in na drugi strani predstavnik …/nerazumljivo/…, kolegice in kolegi.
Tako. Absolutno se strinjam s tem, kar je gospod minister povedal in najbrž da tu v tem prostoru ni koga, ki ne bi soglašal s tem, da se da zahvala, pohvala vsem tem 48 tisočim državljank in državljanov, ki so ob tej naravni katastrofi, ki nas je prizadela, bili na terenu in pomagali po svojih najboljših močeh.
Naši načrti za zaščito in reševanje verjetno res ni posebej opredeljen na tako katastrofo, ki smo jo doživeli, vendar to so izjeme. Tudi ta katastrofa je bil izjemni dogodek, vemo pa, da izjeme potrjujejo pravila. In mislim si, osebno sam, da najbrž da bo tudi analiza, ki jo boste naredili na vseh področjih, pokazala, da bo potrebno še kaj dodati, svoje dokumente, v dokumente zaščite in reševanja, v dokumente opreme, opremljenosti in tako naprej.
Vendar pomembno je to, da Slovenci smo tak narod, da takrat, ko nam preti nevarnost, takrat stopimo skupaj. Tudi tokrat se je to pokazalo in zahvale, ki so bile ob tem izrečene gasilcem, prostovoljnim gasilcem na terenu, potem elektro monterjem, pa gozdarjem, pa medicinskemu osebju in ne nazadnje štabu, občinskim stavbam za civilno zaščito, tudi županom lokalnih skupnosti in pa seveda Slovenski vojski. Slovenska vojska je, namreč prihajam iz področja, kjer nas je zdaj že kar drugič prizadejala taka huda katastrofa, že v poplavah, leta 2012 mislim, da je bilo, se je Slovenska vojska izjemno izkazala na Koroškem. Izjemno veliko pomagala, pripomogla k temu, da so se posledice zelo hitro nekako sanirale in spravile v normalen tok. Tudi tokrat so na terenu. Pripadniki Slovenske vojske so na Koroškem, še danes rešujejo stvari. Tako, da iz tega področja od koder prihajam, kakršenkoli sum ne o tem, da bi recimo republiški štab civilne zaščite ali Slovenska vojska kakorkoli slabo delovala ali se ne odzivala na potrebe, ki so bile izkazane.
Torej, tu gre verjetno tudi zahvala temu, da so občinski štabi za civilno zaščito ukrepali hitro, da so sporočali svoje potrebe republiškemu štabu za civilno zaščito in tako je ta krog piramidni …/nerazumljivo/… oziroma odrejanje in razporejanja šel tako, kot je potrebno. Zato sem bil sam presenečen, da so nekatere izjave v medijih pa nekoliko drugačne. Pač so take, ki nekako vlagajo oziroma vzbujajo sum o tem, da bi Slovenska vojska ne delala tako, kot bi bilo za pričakovati. Mogoče bo odgovor, ker vidim, da je predstavnik kabineta predsednika republike tu. Mogoče bo lahko povedal kaj več o tej izjavi predsednika, da je izjavil, da bi Slovenska vojska lahko še bolj delovala. Jaz mislim, da mogoče, da je kakšna varianta, da je tudi ta. Ampak najbrž, da to se zgodi in najbrž, da je on že vedel kaj govori, pa pričakujem tudi, da bomo dobili to obrazložitev.
Zahvalil bi se seveda ministru posebej. Tudi predsednici Vlade. Zelo ažurno, zelo hitro, ekspeditivno delo, ogled na terenu in pa tudi sprejemanje ukrepov, ki jih je sprejela Vlada v nadaljevanju. Še posebej bi se rad zahvalil ministru za to, da je predčasno odločitev, da se utrdijo oziroma, da se delo regijski center za obveščanje obdrži tako, kot je. Katastrofa bi bila veliko večja oziroma posledice veliko večje, če ti centri ne bi delali tako, kot so bili zastavljeni z vašim nastopom na Ministrstvu za obrambo in to je potekalo izjemno, izjemno dobro.
Seveda posledice so na vseh področjih. Najbrž da ni tu samo Ministrstvo za obrambo, ki je zdaj tej fazi odigralo glavno, poglavitno vlogo in tu opravlja zaščito in reševanje, da je tu verjetno v nadaljevanju pričakovati, da bo Vlada v tem medresorskim usklajevanjem sprejemala in sprejela še dodatne ukrepe, da bi se te posledice ujme čim prej sanirale, v kolikor se bodo sploh lahko docela. Gre tudi za izjemno, mislim pohvalo izjemni naklonjenosti mednarodni oziroma držav, ki so nam pomagale. V tem primeru bo verjetno Vlada in tudi Ministrstvo izreklo posebno zahvalo in pohvalo temu.
In naj končam. Seveda v takih primerih, ki so res izjemnih razsežnosti in ne nazadnje izjemne vsebine, saj poglejte, star sem kar precej več, kot pol stoletja, jaz se kaj takega ne spomnim. Verjetno tu ni, a mogoče je Jerko še starejši. Tudi on se verjetno ne spomni. To je pač priložnost, prilika oziroma se zgodi nekaj takega, na kar pač nismo nikoli računali. In če se je že v takih pogojih zgodilo, da se je opazila kakšna pomanjkljivost, potem sem prepričan, da bodo analize temu pokazale in da bomo na podlagi teh analiz vse te dokumente in te stvari tudi popravili.
Izjemna priložnost je tudi za državni zbor. Za nas, ki sprejemamo zakone in to, kar je bilo rečeno tudi v Pozitivni Sloveniji smo posebej pozornost posvetili temu, odsotnost gasilca, prostovoljca iz delovnih obveznosti, kdo bo zdaj to plačal? Delodajalec do neke mere tolerira, nekateri absolutno ne, ampak gasilec je potem tisti, ki včasih trpi celotno škodo. Torej, slabo voljo delodajalca zato, ker je delal, ker je pomagal na terenu. In jaz mislim enako, kot je predhodni govoril, da bi morali razmisliti o tem, kako bomo to, na kakšen način bomo vnesli v zakonodajo, da bodo tej prostovoljni gasilci, ki dajejo …/nerazumljivo/… svoje zdravje, svoje življenje, da bodo za take stvari, ko grejo pomagati, nekako plačani oziroma, da bo vsaj plačan delodajalec, da ne bo negodovanja ob tem, ko pač gre na teren in pomaga.
Torej, naj končam. Iz tega področja od koder prihajam, samo ena velika zahvala in pohvala Slovenski vojski in seveda vsem tem našim lokalnim akterjem, ki so na terenu še danes, gasilci, gozdarji in vsi ostali. In tako, kot je bilo že v prvi katastrofi, ki je bila povoden, tako tudi sedaj se je vojska na Koroškem izjemno, izjemno izkazala.
Hvala generalštabu, hvala ministru, hvala upravi za zaščito in reševanje tudi republiškemu štabu. In jaz mislim, da z manjšimi korekturami, bodo verjetno tej naši načrti še boljši za prihodnjič, če nas še doleti kakšna taka ali podobna katastrofa.
Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala tudi tebi.
Besedo želi Jerko Čehovin. Izvoliš.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Ja, hvala. Hvala tudi tebi Matjaž, ko si ugotovil, da sem tukaj najstarejši v tej dvorani.
Sem pa, moram reči, ne glede na to, sem pa verjetno eden tistih, ki je najhitreje odreagiral na to zadevo. Jaz sem že v soboto, sem ministru, ki je bil na varnostni konferenci v Münchnu, poslal sporočilo, da se na postojnskem dogaja prava kataklizma. In dejansko tisti, ki ni tega videl v živo, sam sem bil kar 5 dni brez elektrike, ampak to ni zdaj pomembno, ker sem lažje preživel, kot drugi, je pravzaprav to pokazalo kako smo ranljivi in kako lahko narava tudi z nami pravzaprav dela to, kar hoče.
Zadeve so res katastrofalnih razsežnosti. In okrog škode in tako naprej seveda, se bo to šele ugotavljalo. Zdaj bodo dane prve ocene. Jaz lahko samo mimo tega, kar je bilo rečeno povem, da so bile te reakcije lokalnih oblasti, so bile zelo različne. V mojem volilnem okraju imam ekstremno dober primer, pa slab primer. Če govorimo o tem dobrem primeru, moram reči, da v eni občini, to je v občini Pivka, so že v soboto imeli s strani vojske, nekatere vasi, generatorje in tudi vojsko. Skratka, reakcija lokalnih oblasti je bila primerna.
Malo manj lahko rečem seveda to za mojo lastno občino, kjer tudi na sestanek, ki sem ga pravzaprav organiziral in so bili tukaj večinoma na nasprotni strani tudi prisotni, s strani lokalne skupnosti ni bilo nikogar. Tudi aktiviran ni bil štab ampak aktivirana sta bila samo poveljnik in namestnik poveljnika civilne zaščite v občini Postojna. Še en dan prej je bil tudi, moram reči, je bil tudi predsednik države v Postojne, ki se je tudi seznanil s temi zadevami ampak morda gre tukaj povedati, da se kaže na nekaj potrebnih stvari verjetno v spremembi zakonodaje.
Namreč že v primeru, kadar gre… Ta sistem je zgrajen od spodaj navzgor. In kadar nekaj se na tej najnižji ravni ne zgodi in tako naprej, bi morali dejansko predvideti tako, da se intervenira oziroma se preskoči kakšna raven, sicer bomo mi to lahko čakali, kot smo recimo čakali na ta center za pomoč ljudem v stiski oziroma dnevno bivanje, ko so seveda na pobudo tabornikov lokalnih in zato ni čudno, da je lokalni poveljnik tabornikov postavil osebnost tedna, kljub temu, da je Peter Prevc osvojil medaljo, ampak je na Valu 202 dobil tole Gašper Rupnik in mislim, da to pomeni kako je pomembno, da se nekateri znajo reagirati. Zmaga tega, bom rekel odgovorniškega mesta in tudi njemu in njegovemu kolegu velika zahvala, da sta to tudi organizirala.
Namreč jaz res ne želim, da bi zadevo spustili v neke politične vode in tako dalje ampak dejansko kaže na to, da je potrebno ta sistem še dodelati, predvsem pa, da je treba v takih izjemnih primerih, pa tako težkih razmerah, kot smo bili, je treba tudi kakšno raven včasih preskočiti in tukaj jaz tudi razumem, da je tako odreagiral poveljnik civilne zaščite, ko je dal na pomoč dva izkušena regijska poveljnika iz Prekmurja in iz Kopra. Tako, da so tudi potem »zalaufali«. Moram reči, da potem tej stari mački so, ko so prevzeli to zadevo od srede naprej, je v Postojni se situacija spremenila in se je zelo hitro ukrepalo in tudi primeren odziv potem vojske in vsega ostalega je bil in lahko rečem, da zadeve gredo v normalno smer, vendar pa še daleč od tega, da bi bile normalne.
V Postojni še vedno polovica mesta se napaja iz agregatov.
Glavni problem v tem trenutku niso zdaj šole več, pa zdravstvo, ker to itak zdaj vse teče. Glavni problem je gospodarstvo. Ker gospodarstvo pa že opozarja v celi regiji, da imajo velike probleme zato, ker pač tam, kjer niso priklopljeni na elektriko, si z agregati, ki so relativno šibki, ne morejo pomagati. In tukaj prosijo dejansko za to, da bi jim bolj priskočili na pomoč in tukaj bo treba hitro nekaj narediti, ker ne nazadnje so ta delovna mesta, pa ta produkt, ki ga delajo, ne nazadnje gre za izpolnjevanje pogodb, pogodbenih obveznosti, je to pomembno in bi morali videti kako se lahko tu pomaga.
Jaz sicer verjamem, da bodo električarji uspeli v doglednem času postaviti te vode ampak še enkrat, tisti, ki tega ni videl, kako so tej veliki železni stebri, pa tudi betonski stebri padali kot domine eden za drugim, ko se je potem izpostavilo en sektor, pa je ponovno padlo in se je to ponavljalo in ponavljalo, bom rekel, še enkrat povem, to so bile razmere kataklizma, ki si je skoraj ne moreš zamisliti. Take naravne katastrofe v Sloveniji, če vse skupaj za nazaj seštejemo, z vsemi poplavami in potresi, v takih razmerah še ni bilo. Seveda še zmerom pa so posledice velike in tudi še bodo nekaj časa trajale.
Jaz moram tudi reči seveda, da se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da ni Vlada odreagirala, da vojska ni odreagirala in tako naprej. Jaz moram reči, da tukaj pravzaprav, še enkrat ponavljam, če je kaj narobe, je v samem sistemu, ki je dejansko decentraliziran oziroma je vzpostavljen po sicer dobri, stari tradiciji, ampak če ni reakcije na prvi, na primarni ravni, potem je seveda težko pričakovati, da nekdo iz Ljubljane ve kaj kdo na terenu potrebuje. Zato bo seveda potrebno tudi ti analizirati. Ne nazadnje, prepričan sem, da bo ta analiza vsebovala tudi nekatere inšpekcijske preglede, kjer se bo ugotovilo kaj je bilo narejeno, kaj ni narejeno, kaj bi bilo potrebno narediti, tudi ne nazadnje mi imamo, če gledam samo našo občino, tako kot mi je prav moja kolegica pokazala, iz spletne strani občine imamo podatke, ki so stari 20 let kdo je v štabu civilne zaščite in kdo sestavlja te štabe. Tako da je resnično potrebno na nek primeren način tudi odreagirati.
Še enkrat, ne bom ponavljal vseh teh zahval, ki ste jih dali. Povem, da so ljudje bili res zelo potrpežljivi, strpni in da tam kjer se da so pomagali, moram povedati še posebej, da se tudi na Obali pa tudi Šempetru, po Gorici so se zbirala sredstva, hrana in ostale stvari, do so prišli v ta zbirni center v Postojno in tukaj se moram še enkrat vsem zahvaliti, zato, da se ta solidarnost med Slovenci pokazala tako visoka.
Zdaj moram pa še to povedati, sem recimo človek postane žalosten, ko gleda neko izjavo za javnost, neke stranke ki se imenuje po temu imenu v katerem smo mi zdaj delovali, torej na solidarnosti, ko pravi, da so delali minister, predsednica vlade in ostali tukaj prisotni samo foto termine na prizadetih območjih. Da so odreagirali šele tretji dan po nastanku teh zadev. Jaz moram povedati, zaradi resnice, da temu ni bilo tako, vsaj iz teh izkušenj, ki jih imam in da se je hitro reagiralo in da če so bile kje napake so bile predvsem napake, ki so se dogajale na samem terenu. Kar je pa razumljivo, ker navadno je to žledenje je trajalo en dan kvečjemu dva dni, zdaj letos je pa to trajalo kar celih šest dni. Šest dni so se nalagale ledene obloge, tako da so presegle ponekod tudi šest, sedem centimetrov, zato so seveda te posledice toliko težje, ne samo na teh vodih ampak tudi povsod. saj tudi prometni znaki, tudi semaforji so se podirali in marsikakšne takšne stvari smo doživljali.
Zdaj, življenje se nekako v teh krajih iz katerih izhajam se normalizira. Vendar pa jasno je, da bomo iz tega upravljanja analize ko bo popisana škoda morali tudi določne zaključke povleči in tudi se tukaj strinjam, tudi verjetno določene popravke zakonodaje ali celo v takšnem smislu kot imajo recimo v Italiji. Na primer, če je v Italiji neka zadeva na lokalni ravni ne funkcionira imenujejo komisarja. ni važno, če si iz drugega konca ta prevzame takrat komando in zadeva teče naprej. To je za nas sicer, bom rekel, po našem sistemu po naši strani skoraj nepojmljivo ampak dejstvo je, da tukaj ne gre več za vprašanje pristojnosti med državno in lokalno ravnijo ampak za življenja in varnost prebivalstva in premoženja. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala.
Besedo želi mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani minister s sodelavci, kolegi in kolegice lepo pozdravljene. Prihajam iz vasi, ki je bila tudi štiri vasi odrezana električne energije seveda zato moram tudi sam izreči zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli širom Slovenije, da so se te posledice velike naravne nesreče čim prej odpravljale. In če bo v nadaljevanju zastavil kakšno bolj kritično oziroma neprijetno vprašanje ne tega razumeti, da kakor koli zmanjšuje hvaležnost vsem vam, ki sedite na tej strani, ki ste delali na teh procesih, ki so se odvijali, da bi čim prej odpravili te posledice naravne nesreče.
Zdaj, če se najprej samo dotaknem delovanja civilne zaščite, moja izkušnja je takšna, da občinski štabi civilne zaščite se zelo dobro delovali tam kjer so imeli relativno novejše oziroma mlajše poveljniki civilnih zaščit, tam kjer so imeli pa starejše poveljnike civilnih zaščit pa ne me narobe razumet da tudi kaj starostno presojam ampak starejše mislim v temu smislu, da so bili na teh pozicijah že petnajst oziroma nekateri celo dvajset let… tam so se pa pokazale zelo velike težave. Vsaj moje so takšne izkušnje, ker sem govoril z nekaterimi župani.
Zdaj bi pa rad, bi morda tudi poveljnik civilne zaščite odgovoril na moje vprašanje, potem, ko bomo razpravo zaključili. Preko medijev smo lahko večkrat slišali pozive poveljnika civilne zaščite in tudi ministra, naj župani vendarle nad civilno zaščito naslovijo določene zahteve. In jaz v svoji lastni občini imam pa kontradiktorne informacije. Jaz ocenjujem, da je naš start civilne zaščite delal dobro, župan in poveljnik civilne zaščite sta me ves čas obveščala, da na civilno zaščito naslavljajo prošnjo za agregate in tudi za pomoč Slovenske vojske vendar do tega pomoči in do tega odziva ni prišlo in da so občine šele po osmih dneh dobile nekega / Nerazumljivo./ To povem samo konkreten primer, zaradi tega da se ne bomo pogovarjali na pamet in je tudi civilna zaščita lahko ugotovi kje in na kakšen način je do tega komunikacijskega šuma prišlo, če so bili na eni strani pozivi, naj župani dajo svoje predloge in ko so ti predlogi bili dani ni bilo neke konkretne reakcije. To mislim, da bi potrebovalo določen odgovor v nadaljevanju.
Potem tudi v zvezi z gasilci so se pojavljala določena nasprotujoča dejstva. recimo predsednica Vlade je čisto konkretno pozvala delodajalce, naj vendarle spustijo svoje zaposlene, da lahko gredo v reakcije. In zdaj bom spet uporabil konkretne primere, v moji občini so se dogajali primeri, ko so bili gasilci za enotedensko odsotnost oziroma za petdnevno odsotnost od dela na en način upravičeni do refundacije da bo delodajalec dobil refundacijo od tega kar so izostali, na drugi strani pa nekateri operativni gasilci do te refundacije niso upravičeni in je delodajalec od njih zahteval, da dajo svoj dopust. Oziroma, če zelo konkretno govorim, recimo naša tajnica poslanske skupine je operativno pet dni delala v domačem gasilskem društvu, je dala vlogo za refundaciji ona občino in menda da bo to zadeva stekla z Državnim zborom in bo zadeva urejana. Na drugi strani pa imate operativne gasilce, ki so bili zaposleni pri komunalnem podjetju Kamnik. Tukaj so pa od njih zahtevali, da dajo svoje redne letne dopuste zato, ker so v operativni akciji sodelovali.
To so recimo vprašanja, k ime zanimajo, če lahko poveste kako natančno zdaj v takšnih primerih ukrepati, zakaj za nekatere refundacija ja in zakaj za nekatere ne? ali je to nevednost delodajalcev ali je to nevednost, ne vem gasilskih društev, če smem tako reči, kje je zdaj tukaj problem? To mene kot poslanca zanima zaradi tega, da znam tudi ljudi, ki me te stvari sprašujejo da jim znam odgovoriti.
Če se dotaknem še slovenske vojske; zdaj tisti, ki poznamo oziroma, ki smo bili seznanjeni z načinom vpoklica, če smem tako reči, Slovenske vojske nam je jasno, da Slovenska vojska ne more kar paradirati po slovenskih ulicah, ker potem bi si kdo lahko to predstavljal za udar ampak lahko pride na ulice šele, ko je za to zaprošena. Tukaj je meni vsa stvar jasna.
Zdaj, naši vojaki zelo uspešno delajo v misijah v tujini. V naravnih nesrečah imamo pa dobesedno, v nevednicah, misijo doma. In zato me zanima, če slovenska vojska razmišlja tudi o kakšnem posebnem, recimo temu inženirskem polju, ki bi ga usposabljali prav za primere tovrstnih naravnih nesreč, tudi z opremo, tudi z drugimi usposabljanji. Ker zelo tako malo tragikomično je izpadlo, ko je predsednik republike odšel na teren in je mislim da brigadirja Škrbinca ogovoril, češ da to je vojno stanje, to so vojne razmere, tukaj bi morala biti vojska od samega začetka, po drugi strani smo pa lahko spremljali poročila, da pa vojaki niso usposobljeni za žaganje, za opravilo dela v gozdovih in podobno.
Zaradi tega je to moje vprašanje, da bi se tako vrstnim konfliktom ali pa neprijetnim situacijam izognili, če Slovenska vojska razmišlja za misije doma, če se tako izrazim, po posebnem inženirskem polju, ki bi bil prav za soočanje s posledicami naravnih nesreč primerno usposobljen.
Zaključil bom pa s tem, ker je rahlo nenavadno za opozicijskega poslanca in bo morda kdo presenečen; jaz vidim veliko korist, da funkcionarji, ministri, predsednica vlade, tudi visoki predstavniki vojske in drugi obiskujejo prizadete kraje na terenu. Pozitivno stvar vidim predvsem v tem, da seboj pripeljejo medijsko pozornost, številne kamere in novinarje in da na takšen način se osvetli probleme tega kraja, ki ga obiščejo. Na takšen način ti kraji dobijo pozornost, ki je sicer brez teh obiskov ne bi dobili. In morda tudi s tem celotna slovenska javnost oziroma, če hočete celotna slovenska politika postane bolj dovzetna oziroma bolj občutljiva na te probleme. Kot sem rekel, morda za koga nenavadno ampak jaz v tem ne vidim nič slabega, če predstavniki obvestil v takšnih nesrečah gredo tudi na teren in vse zadeve ne spremljajo samo iz Ljubljane.
Jaz se opravičujem, če so bila moja vprašanja malce neprijetna ampak zdi se mi, da je ta seja namenjena temu, da tudi razčistimo kakšno vprašanje, ki se je v teh akcijah pojavljajo in da ni namenjeno samo temu, da imamo drug drugega / Nerazumljivo./
Hvala lepa. Besedo dajem dr. Ljubici Jelušič. Izvolite.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj, tudi tistim, ki ste že več kot deset dni bili na terenu, nekateri res na razpolago ljudem, štiriindvajset ur na dan pa imate še vedno dovolj moči, da nastopate tako v medijih, da odgovarjate na vse sorte vprašanj, prijetni ali neprijetnih in ste tudi pripravljeni danes tukaj z nami preživeti popoldne.
Jaz bi začela s tistim podatkom, ki ga je izpostavil direktor uprave za zaščito in reševanje in sicer, da je bilo na regijskih centrih za obveščanje na področju celotne Slovenije v temu času ujme prejetih sedemintrideset tisoč osemsto petindvajset klicev na številko 112. To je, kot ste rekli šestkrat več kot običajno in jaz mislim, da je to res, bila izredna situacija tudi za operaterje v regijskih centrih ampak kljub vsemu je to tudi en dober test, da se zavemo, da je možno imeti toliko klicev ali pa celo več klicev, če bi bila nesreča še hujša, se pravi, da bi zajela še Pomurje pa Kras. In ali bi naši regijski centri, tako kot so sedaj ekipirani zmogli takšen promet klicev? Sprašujem po tem, koliko mislite, da je kljub vsemu klicev ostalo neodgovorjenih. Kajti, to je tolikšno število klicev, da ljudje v centrih ne morejo vsakega dvigniti, vsakega telefona dvigniti. To vemo tudi iz drugih naravnih nesreč.
Skratka, koliko mislite, da je pa vendarle ostalo še takšnih na katere sploh ni bilo mogoče takoj odgovoriti oziroma takoj dvigniti telefone. Danes se mi zdi pomembno izpostaviti to dejstvo delovanja regijskih centrov za obveščanje, ker je prav danes evropski dan klicne številke 112, smo namreč 11. februarja in ta dan je bil posvečen tej številki in je to tudi priložnost, da izrečemo čestitke vsem, ki delajo v regijskih centrih in seveda v republiškem centru za obveščanje na tej številki in pa seveda, da izrečemo eno veliko zahvalo za vse njihovo delo, tudi sicer preko leta, ne samo sedaj.
K tem mojim osebnim zahvalam vsem ki so sodelovale v žledolomu oziroma pri odpravljanju posledic žledoloma. Gre tudi ugotovitev, da je bila za našega poveljnika civilne zaščite to prva tako velika preizkušnja kot poveljnika civilne zaščite. Prej pa ste že sodelovali pri takšnih nesrečah ampak, jaz bi rekla, da je naš poveljnik za civilno zaščito to prvo veliko, zelo veliko preizkušnjo dobro pristal in da mu gredo vse čestitke. On je namreč kot poveljnik civilne zaščite v bistvu neposredno podrejen vladi in takrat, ko pride do naravne nesreče je on tisti, ki je nadrejen tudi ministru za obrambo in vsem drugim, ki jim odreja svoje odredbe je rekel prej oziroma izdaja ukaze.
To tudi kaže na neke specifičnosti naše zakonodaje, ki se je v mirnem času oziroma takrat, ko ni nesreč ne zavedamo prav dobro, ko pa pride do nesreče je pa dobro, da preklopimo v nove okoliščine in se zavedamo kako pomembna oseba je v bistvu poveljnik civilne zaščite.
Bilo je kar nekaj opozoril, da bi bilo potrebno spreminjati zakonodajo, bodisi v povezavi z aktiviranjem določenih sil in odzivnostjo sil za zaščito, reševanje in pomoč, bodisi z vlogo in odnosom med prostovoljci in delodajalci ali z izboljšanjem položaja prostovoljcev in tako naprej.
Jaz bi posebno rekla, da bi bilo dobro biti zelo previden pri kakšnih pretirano »horukarskih« akcijah s spreminjanjem te zakonodaje. Zavedati se namreč moramo, da zakonodaja kot že je, bodisi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, bodisi Zakon o obrambi in tudi druga zakonodaja, da so že dokaj podrobno uredili sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za različne tipe nesreč. Važno pa seveda je, da vsi, ki so dolžni izvajati te ukrepe, te ukrepe poznajo in so kar se da posodobljeni ti ukrepi. Mi smo tudi na podlagi tega kar je kolega Čehovin danes govoril lahko ugotovili, da imamo občine, ki so delovale zelo dobro in o njih niti nimamo veliko medijskih zapisov, ker so opravile svojo nalogo bodisi v pravočasnem aktiviranju občinskega štaba za civilno zaščito, bodisi da so zelo hitro aktivirali tudi svoje občinske uprave s tem v zvezi, da so zelo hitro naredili oceno kaj potrebujejo in to sporočili na regijski štab za civilno zaščito in da so ta sporočila dokaj hitro prišla do republiškega štaba za civilno zaščito. So pa seveda občine, ki tega niso naredile.
Ampak, zavedati se moramo, da naš sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ko gre za organizacijo štabov za civilno zaščito ni tako v resnici od spodaj navzgor narejeno, na občinski ravni imenujejo štabe za civilno zaščito župani. Medtem ko republiški štab za civilno zaščito in regijski štab za civilno zaščito imenuje vlada. se pravi, da imamo spoj dveh sistemov, zakaj je na občinski ravni določeno, da občina oziroma župan imenuje svoj občinski štab za civilno zaščito? Zato, ker smo z drugo zakonodajo določili občine kot temeljne, temeljno odgovorne za izvajanje varnosti v svoji občini, seveda predvsem varstva pred naravnimi ni drugimi nesrečami. Zato danes ni tako enostavno reči, bomo preskočili en nivo, potem ga dajmo tudi pri financiranju. Ne pozabiti, da se zaradi tega, ker so občine in župani odgovorni za VNDN – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, da se zaradi tega pri primerni porabi določi ena vsota sredstev, ki se občini da prav z namenom organiziranja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
In, tisto kar moramo zdaj ugotoviti je, če nekatere občine tega niso sposobne organizirati na ustrezen način potem bodo ta sredstva morala ostati na ravni republike oziroma države in bo država ali republiški štab za civilno zaščito potem prevzel izvajanje in odpravljanje seveda teh najnujnejših posledic neke naravne nesreče, tudi na ravni občin. Ampak jaz opozarjam, da je naš sitem tako zorientiran na odgovornost lokalnih skupnosti tudi zaradi tega, ker se sredstva, finančna sredstva, dajejo na to raven.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 14. členu pri načelu postopnosti pri uporabi silnih sredstev zelo natančno opredeljuje kdaj mora lokalna skupnost uporabiti svoje sile za zaščito, reševanje in pomoč. Potem natančno pove, kdaj se vključi v to državo oziroma, kdaj je ocena, da ta občinski oziroma lokalni nivo ni sposoben več s svojimi silami odpravljati posledic in se potrebuje pomoč države in na tretji ravni je tudi jasno predvideno kako se vključuje vojska in obrambna sredstva. Ko gre za vprašanje sodelovanja vojske, jaz pritrjujem tistim, ki pravite, da je Slovenska vojska sodelovala pri odpravi posledic te zadnje naravne nesreče v okviru svojih zmožnosti in sposobnosti in da je težko reči, da bi morala biti mimo želja oziroma pripravljenosti da se jih sprejme, na ravni lokalne skupnosti, da bi morala biti več prisotna. In po vsej verjetnosti je tudi res, da je bila Slovenska vojska prisotna več kot se mi zavedamo, ker čisto vseh njihovih del na terenu nismo videli, ker niso bili medijsko pokriti.
Je pa res, da se mi ne zdi prav, da vsaj v nekaterih medijih se je dalo to zaslediti, da se pretirano poudarja pričakovanje, da bodo občine same povedale kaj potrebujejo s strani vojske za odpravljanje posledic nesreč. To trdim zaradi tega, ker občine v bistvu niti ne vedo kaj ima vojska na razpolago. Veliko je tehničnih sredstev, ki so v Slovenski vojski, za katere se je na primer sedaj šele prvič ugotovilo, da se jih da uporabiti in postavi se vprašanje, kdo je bil ta vizionar, ki je pogruntal, da se / Nerazumljivo./ da uporabiti kot proizvodno sredstvo, recimo na Jezersko pa še kam drugam. tega noben župan občine, ki ne bi vedel, da obstaja / Nerazumljivo./ in kakšne so njegove oklepne zmogljivosti in zaščita ne more pogruntati. Se pravi ne morem reči, potrebujem deset / Nerazumljivo./ ker tega ne more vedeti. Pač pa, seveda če je sposoben povedat, da potrebuje prevozno sredstvo, ki ga ne bodo podrla drevesa oziroma izmaličila drevesa in to na ravni občinskega štaba za civilno zaščito sporočijo na regijski in republiški štab za civilno zaščito potem se pa poveljnik za civilno zaščito lahko pogovori z načelnikom generalštaba in ugotovita, katero sredstvo bi pa v vojski bilo mogoče primerno za tovrstno pomoč.
Tisto kar jaz opozarjam je, da vedimo da je vendarle tisti, ki odločijo o uporabnosti vojske so ljudje, ki so nekje na ravni poveljnik civilne zaščite – načelnik general štaba. Na podlagi seveda pričakovanj kaj se potrebuje spodaj toda eksplicitno pa občine mislim da ne morejo določati kaj od vojske bi uporabili. Jaz bi tukaj posebej izpostavila ta fenomen Postojne, kjer bi mislim da bi vendarle morali upoštevati tudi eno psihološko zahtevo. mi ne smemo pozabiti, da v Postojni je vojašnica in da bi s to vojašnico občina Postojna po pravilih sodelovanja s civilnim okoljem, ki velja v slovenski vojski občina Postojna morala sodelovati. Se pravi, da bi morala vedeti da od teh vojakov oziroma vojašnice v Postojni nekaj pričakuje. Zakaj se to ni zgodilo bi bilo lahko povezano z večletnimi gorečimi spori občine Postojna zaradi vadišča Poče. Tudi to moramo razumeti, da najbrž tisti in ena od teh je zagotovo podžupanja te občine, ki so vodili kampanjo za umik vojske iz Poče ne bodo med tistimi, ki bodo prvi rekli, zdaj pa rabimo vojake zato, da bodo čistili ulice. To moramo razumeti, gre za nek psihološki odpor do vojaške organizacije.
In tukaj je spet pomemben ta ukrep, ki ste ga naredili minister vi in poveljnik za civilno zaščito ko ste odločili, da boste pa kljub temu tem odporom s terena vojake namestili oziroma ponudili neko obliko pomoči tudi v temu polju.
Naslednja stvar na katero bi jaz rada reagirala je ta problem delodajalci, prostovoljci. Jaz ne vem, če so nekateri pozabili ali kaj se je zgodilo ampak leta 2010, 23. 11. je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bil sprejet prav zato, da bi uredili odnos med delodajalci in prostovoljci takrat, ko gredo prostovoljci na operacije oziroma misije reševanja ob naravnih nesrečah. Ta sprememba pričakuje, da tisti, ki mobilizira prostovoljce, in tukaj je spet pomembna občina seveda, če občina noče mobilizirati svojih prostovoljcev, to pomeni, da noče da tu tudi denarja za refundacijo za njihove stroške njegovemu delodajalcu. Se pravi občina je ključnega pomena.
Se pravi, delodajalec zahteva refundacijo, bodisi od občine za osebni dohodek prostovoljca, ki je manjkal četudi za pet dni ali pa za cel teden, za cel teden ima pravico zahtevati povračilo izpada osebnega dohodka, ki ga mora plačati temu prostovoljcu. Plus dodatno, še poleg tega, je ta zakon takrat predvidel, da lahko ta delodajalec zahteva tudi povračilo izpada dohodka. Torej ne samo osebnega dohodka tega dotičnega prostovoljca, ampak ker je zaradi njega izgubil biznis, lahko zahteva izpad dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače, vključno s pripadajočimi prispevki in davki, ki jih je izplačal za čas odsotnosti pripadnika, državljana, z dela. To pomeni, da tisti, ki je mobiliziral, bodisi, da je to občina, bodisi, da je to državni republiški center za civilno zaščito, tisti, mislim štab za civilno zaščito, tisti, ki je mobiliziral prostovoljce, tisti bo moral tudi plačati vsa ta nadomestila. Zato v bistvu nihče ne more reči, da sistem že ne predvideva povračila stroškov, vprašanje pa je, če je potem uredba, ki je nastala na podlagi tega, to povračilo stroškov predvidela na način, kot bi si delodajalci to želeli, tega pa ne vemo, to je treba pa preveriti, ampak jaz predlagam, da se ne zaletimo najprej v spreminjanje zakona, ki je bil prav zaradi tega narejen, ampak da se najprej polotimo ugotavljanja teh konkretnih problemov nekaterih delodajalcev, ki očitno ne vedo, od koga zahtevati refundacijo stroškov, ki so jih imeli s prostovoljci.
V tej zvezi se je pojavljajo tudi vprašanje zdravstvenega varstva in skrbi zato, da prostovoljci nimajo zdravstvenega zavarovanja, nezgodnega zavarovanja in tako naprej. Tudi to ni res, ker vsi prostovoljci v sistemu zaščite in reševanja so zavarovani, vsi operativci, bomo rekli, zdaj, prostovoljci, ki niso operativci, ki niso v enem sistemu, so drug problem, ampak tisti, ki so del operativnih enot, za njih morajo občine poskrbeti, da je njihovo zdravstveno zavarovanje plačano in da je plača tudi zdravstveni pregled, da so sploh lahko v sestavnem delu teh operativnih enot. Enako velja za tiste enote, ki ste jih vpoklicali iz Prekmurja in Krasa, za katere pa ste vi morali na ravni vlade oziroma Ministrstva za obrambo, garantirati, da jim boste plačali dodatno nezgodno zavarovanje, zato, ker so šli na en drug del države.
Jaz pri tem opozarjam torej, da naša zakonodaja že marsikaj predvideva, je pa jo treba vzeti v roke in se po njej ravnati takrat, ko do krize pride.
Jaz bi opozorila še na problem, ko je videti, da v tistih občinah, kjer so občinske uprave tesno povezane z občinskimi štabi za civilno zaščito, to pomeni, da so celo člani občinskega štaba civilno zaščito, tiste občine so praviloma delovale dobro, ker so se župani in njegova občinska uprava čutili še bolj odgovorne za pomoč. Tam, kjer so pa imenovali občinske štabe kar tako, kot neke nebodigatreba, ko je mir in nimamo težav, jih pač imenujemo tistega, ki hoče biti zraven, tam so se pa stvari seveda zapletle in niso potekale tako kot je treba.
Direktor uprave za zaščito in reševanje je omenjal aktiviranje državnega načrta, v poročilu ste tudi napisali, da ste aktivirali državni načrt za poplave. Mene zanima, če je na podlagi takega enkratnega dogodka, kot je bil zdaj ta žledolom, v bistvu že čas, da se pripravi nov državni načrt za nov tip naravne nesreče in to je žledolom, kot je bil v tej situaciji, ki kaže na to, da poleg vseh drugih problemov imamo tudi problem očitno z električno energijo in tukaj je zdaj odprto naslednje vprašanje, ki ste ga vi izpostavljali danes in to so komunikacije. Edino državno firmo, ki jo še imamo in je dolžna poskrbeti za komunikacije, tudi v primeru naravnih nesreč, to je Telekom, prodajamo. In meni se postavlja vprašanje, ali smo mi postavili pogoje pri prodaji te firme tudi v tej smeri, da bo moral Telekom zagotavljati te zveze tudi v primeru, ko ne bo več državni, bojim se, da to ne bo držalo. Jaz vas moram opozoriti na eno posebnost, tisti, ki smo se vozili po avtocesti proti Primorski, smo to lahko videli vsak dan, da so pumpe, ki jih je imel Petrol, bencinski servisi Petrola, bile odprte ves čas, da so pa preostali privatni bencinski servisi od privatnih firm bili zaprti. Zakaj je to bilo tako? Ker je Petrol kot državna firma moral, ko je dela te bencinske servise, zaradi državnega načrta in svojega pomena za obrambo, vgraditi tudi generatorje, svoje generatorje, in sicer zato, ker mora Petrol v primeru vojne in izrednih razmer zagotavljati bencin in druga goriva za potrebe države. Jaz bi opozorila, da je Petrol odigral v teh dnevih pomembno vlogo, res je bil ves čas odprt in je imel ves čas na razpolago svoje servise, ki so bili v nekaterih primerih, tudi v Postojni, logistična baza, ko so bile vse druge trgovine zaprte, so kruh in druge osnovne potrebščine prodajali na Petrolovih servisih. To nam v bistvu tudi nekaj pove o pomenu državne firme.
In čisto na koncu, poleg pohvale in zahvale vsem reševalcem, mislim, da gre tudi pohvala predstavnikom medijev. Mi, ki smo imeli to srečo, da smo lahko gledali, kaj se na ogroženih področjih dogaja, smo videli, da so premnogi novinarji in novinarke bili dobesedno z ramo ob rami z reševalci. Da so bili sredi najhujšega in tudi v zelo varnostno izpostavljenih situacijah. In tukaj so naši slovenski mediji spet pokazali en izjemen občutek za solidarnosti, tudi z vidika svojega poklica s svojimi državljani in pa to sposobnost poročanja iz najhujših nesreč te države. Zato gre pohvala poleg vseh vas vam, vsem vam, tudi predstavnikom naših medijev.
Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Tudi vam hvala lepa.
Besedo želi Franc Breznik.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
ja, najlepša hvala za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gostje.
Vsaj na začetku mislim, da si moramo priznati, da je Slovenija doživela nesrečo, ki je nikoli nismo v takem obsegu načrtovali in to je tisto, kar si moramo naliti čistega vina, tisti, ki smo delali v nekem obrambnem resorju in tisti, ki ste karkoli, tudi strokovnjaki z različnih področij. To moram sam priznati, da sem nekajkrat sodeloval pri pripravi dokumentov vseh ujm, od potresov, celo padca zrakoplova in vse ostalo. Bodimo realni, tukaj lahko govorimo o neki višji sili, ki je nismo nikoli načrtovali in tu si moramo naliti čistega vina. In tudi če bom kritičen v nekih naslednjih zadevah, moram se zavedati, da kakršnakoli ujma je to bila v tistem trenutku sprožena, a je bila to za poplave, je pač bila tista, ki se najbolje nekako približa z nekimi ukrepi temu žledolomu. To se mi zdi pomembno.
Zdaj tisto, kar moram sam priznati, ker sem nekako dolga leta delal v tem sistemu, če bi se to nam zgodilo pred 15 leti, vojska bi bila še bolj pozno vpoklicana, to pa bodimo realni. Vse dobro do spoštovanega pokojnega gospoda Bogataja, ker je sistem postavljal, ampak v kolikor bi še zdaj živel, pa mislim, da bi bila vojska še dva dni bolj pozno poklicana, /Nerazumljivo./.
Jaz sem pred 10 leti že opozarjal, da se vojska mora počasi, zaradi ekonomskih razmer približevati tudi upravi za zaščito in reševanje, da se morajo njeni resursi, predvsem materialni in človeški, večkrat uporabiti. Mi smo nekaj takih operacij izpeljali, sam sem sodeloval pri eni, lahko rečem, tista specializirana, ki je bila specifična, na Korziki, ko smo peljali vojsko in tudi specialiste s področja letalskega gorskega reševanja in vse ostale in kjer moram priznati, mogoče še kdo ne ve, Francozi so en mali dokumentarni film o tem posneli, ker smo bili neverjetni. Sam pa menim, da v letih, ko smo v vojski zmanjševali sredstva, je to zdaj rezultat, ko se bomo mogli vprašati, ali nismo že šli pod prenizko mejo. Prvič, vojaki, ne samo vojaki, tudi gasilci, tudi vsi ostali so se dokazali, da v časih, ko nam gre za življenje in smrt, lahko rečem, so ljudje, ki imajo v bistvu, so v neki družbi, najnižje lahko rečem ovrednoteni, ki imajo najnižje dohodke, nam rešujejo življenja, rešujejo nam premoženje in to je tisto, ko se vprašamo, kakšna je neka kvaliteta ali pa družbena sprejemljivost nekaterih poklicev. Menim, osebno, da ko smo zadnjič sedeli na eni izmed sej, ko smo se pogovarjali o osebnih dohodkih, pa so nekateri govorili, da se pogovarjati v neki težki gospodarski krizi o osebnih dohodkih vojske mogoče ni najboljše, ker so tudi ostali, tudi gospodarstva, hudo v slabem stanju. Treba je vedeti, recimo, sam primer enega vojaka je omejeno delovanje. Takrat, ko si zdrav, ko si tudi kondicijsko sposoben, poleg vseh znanj, ki jih moraš posedovati, tudi specializiranih znanj, to je omejen čas, to ni čas 40 let. Ti pustiš najlepša leta, tisto največje zdravje v neki družbi, ni to samo. In to je tisto, kar se bomo tudi mogli zavedati.
Zdaj, tisto, kar je kolegica Jelušičeva povedala v eni smeri moram potrditi, to je predvsem, da se moramo zavedati tudi, da v kolikor nam neke nesreče pretijo, da ti sistemi nekako morajo delovati. Tudi tisto, kar včasih ni ekonomsko /Nerazumljivo./, ker ni samo ekonomika, ker gre tudi za neko varovanje, torej določena podjetja, ki ne smejo samo razmišljati ekonomsko, ampak tudi varnostno, moramo gledati kakšen korak naprej. Tudi tu se strinjam.
Zdaj, tisto, kar je problem, kar sem prej govoril, o financiranju vojske, mi bi lahko recimo dejansko določene enote iz Slovenske vojske, recimo v zadnjih letih mogoče dodatno specializirali za nekatere zadeve s področja zaščite in reševanja. Recimo tipičen primer, ki je bil sedaj v medijih, zakaj več vojakov nima vsaj tistega osnovnega izpita za rokovanje z motorno žago. Ampak, če mi denar odvzemamo Slovenski vojski, je pa problem. Zdaj v eni pehotni enoti po vsej verjetnosti mogoče damo, kolikor se jaz spomnim, smo v vsakem vodu mogoče dali 2, 3 vojake na tiste enodnevne ali dvodnevni tečaj, zdaj se to vidi, da to potrebujemo.
Zdaj, ukrepu vlade. Zdaj, jaz sem bil kritičen, predvsem to, da vlada je vsaj tu znižala trošarine, predvsem na dizlu, gorivu, zaradi tega, ker ti agregati resnično potrebujejo izredno dosti goriva za svoje delovanje. Vemo, pa da večinoma, dizelska goriva bo največkrat plačala občina, ali pa večji delodajalci, vsi manjši prebivalci, družine, so bili pa primorani uporabiti tako imenovane manjše agregate, štiritaktne, ki delujejo na bencin, in tudi vse motorne žage so na bencin, tako da je bil ta ukrep do točno tistih družin, ki bodo morale plačati, ki so najbolj ekonomsko ogrožene, v bistvu je v posmeh, bi lahko rekel. Pa morda vlada ni želela, ampak mislim, da je tu naredila eno manjšo napako. Seveda pa je potreba pogledati v pravnem smislu, torej ljudje s svojim priključkom, električnim, plačujejo elektriko, plačujejo tudi omrežnino, plačujejo tudi omrežnino. Če vi danes ostanete brez interneta več kot en teden, ste dolžni plačati manj. Tudi, če morate uporabiti neka druga sredstva, mislim, da bo celo treba priti do pravnega vprašanja, ali bo elektrogospodarski sistem moral del tega refundirati tem ljudem, ki so zdaj uporabljali manjše agregate, zato da so lahko preživeli v teh dneh. Torej, tu se bomo mogli vprašati.
Naslednje vprašanje, ki bo, bo elektroenergetski sistem Republike Slovenije. Zdaj, poglejmo, kaj se nam je zgodilo. Največji problem je bil, da so se nam zrušili 400-kilovoltni daljnovodi in potem tudi 110-kilovoltni daljnovodi. Zdaj, zakaj govorim, da je bila višja sila vsaj v nekaterih primerih. 400-voltni daljnovod, tam je tudi statika vsakega stebra izračunana na nekajkratnik. Jaz mislim, da je bila, po mojih inženirskih znanjih, statika na določenih stebrih desetkratnike presegla, ali pa osemkratnik. Tu je problem, ki ga moremo vprašati.
Naslednja zadeva so pa manjši energetski sistemi, recimo lokalni, ne vem, 20 tisoč voltov, kjer se je pa treba vprašati, ali je ta država počistila določena drevesa, ali elektroenergetski sistem, katerega vsi plačujemo, ali je naredil kaj v tej smeri, da določene kable končno začnemo polagati v zemljo. Kot vemo, je težki problem recimo 380 kilovoltov, je problem, tam je tudi, so fizični problemi, ne samo ekonomski, ampak v vaseh, ali pa v hribovitih področjih, pa bi počasi lahko manjše kable, tudi že zaradi estetike in vsega ostalega, se je prikazalo, da je to velik problem. To je velik problem in tu moram priznati, v kolikor gremo tudi v neke infrastrukturne investicije, bi bilo nemara boljše, kot da vlagamo v razne stadione, včasih tudi razmisliti, da Elektro začne končno infrastrukturo vlagati tudi vsaj v lokalna področja in da začnemo tiste manjše napetostna omrežja končno počasi polagati v zemljo in v bistvu tudi odpravimo eno oviro, ki se je zdaj pokala na lokalnem. In ravno lokalno omrežje je povzročilo, žal zaradi spleta nesrečnih okoliščin, da imamo tudi eno žrtev v teh časih. Tistega mladega fanta mi je zelo žal, res, zelo tragična nesreča, za mene je veliki junak in sem vesel, da se je tudi Državni zbor počastil z minuto molka, vsi so enaki bili, ta je pa posebej, mislim, da ga tudi slovenski narod ne sme pozabiti. Kakorkoli je bilo, ali je bil …
Tisto, kar bi mogoče na koncu rad poudaril, da vsaka taka nesreča, ki je nekaj posebnega, tako kot vse nesreče, menim, da je treba napraviti eno res podrobno analizo. V tej podrobni analizi pa je potrebno še enkrat preveriti vse resurse, ki jih ima vojska. Ne bom se zdaj spuščal v zakonske ali pa v papirologijo, ampak resurse. Mi v vojski, Slovenska vojska, vsaj v tistem času, ko sem delal, znamo in smo zmogli improvizirati. Improvizirati na tej meji, da je to tehtanje, kdaj ogrožamo življenja in kdaj je še neka stvar sprejemljiva. In tisto, ko smo danes govorili, torej, da nek lokalni župan, ki skliče svoj, torej, v takem primeru skliče neko ekipo civilne zaščite, torej v okviru svojih lokalnih pristojnosti, nima teh znanj, tako kot je rekla dr. Jelušičeva, nima teh znanj in takrat potrebuje takoj enega specialista s področja civilne zaščite, ki se non-stop usposablja, da pride v ta kraj in da pove, kakšne resurse ima, recimo tudi vojska in kako se da te resurse v takšnih okoliščinah uporabiti in iz njimi improvizirati. Govorili smo zdaj o /Nerazumljivo./, saj bi lahko tudi s Patrio to reševali brez problemov, v kolikor bi bile neasfaltirane ceste, pa da bi vam vse zmanjkalo, bi lahko tudi z BRDM-ji, ali pa z BVP-ji, ali pa z marsičem reševali. Po drugi strani je treba uporabiti, vojska ima celo vrsto tovornih vozil, ki imajo štirikolesni pogon, ki imajo vitle, tako da tu bi morali zdaj po eni taki nesreči še enkrat pregledati, dati vse možnosti, vsakega materialnega večjega sredstva, ki jih ima Slovenska vojska, v kakšni smeri je sploh možno ga tudi uporabiti in z njim improvizirati, brez da bi tudi ogrožali življenja pripadnikov. To je pomembno, zdi se mi pomembno napraviti eno res podrobno analizo, ker se mi zdi, da so še neke rezerve, tu se je tudi pokazalo in da moramo biti vseeno kritični, moramo biti kritični, dalo bi se nekatere stvari boljše izpeljati. Zdaj je treba pogledati, kje so bile te napake, ali so bile človeške, če je problem v zakonodaji, dajmo pogledati, jaz nisem človek, ki bi vsaki teden spreminjal zakonodajo zaradi tega, ker nekaj ljudi ni odreagiralo tako kot bi moglo, ampak zaradi nekaj tistih ne smemo kritizirati vseh. Tako, da ena samokritika mora biti, vedno mora biti samokritika, vedno pa morajo biti neke nove rešitve.
Prva zadeva, ki jo moramo še enkrat, ki bi jo rad na koncu povedal je, imeli smo resnično veliko naravno katastrofo, ki je nikoli nismo načrtovali, to mislim, da bi moral biti zaključek. Druga faza, da morda vsi resursi bi lahko bili bolje uporabljeni in da je treba v primeru takšnih nesreč narediti še enkrat analizo in kako bi lahko vse resurse, ki jih imamo v težkih ekonomskih okoliščinah še bolje uporabili. Tretja zadeva, ki pa je, da financiranje predvsem tudi Slovenske vojske, da je šlo pod neko mejo, da bomo mogli resnično razmisliti in da Slovenska vojska v prihodnje mora dobiti nov status, to pa je tisti, da vsaj v tem obdobju, kjer se ne pričakuje nekih večjih nevarnosti, kar se s področja tiče vojaških nevarnosti, bi Slovenska vojska mogoče v nekem srednjeročnem obdobju se morala bolj specializirati, vsaj v enem delu še dodatno specializirati za reševanje v hujših nesrečah in da se da boljše uporabiti. Govorim seveda tudi v tistih primerih, recimo, očiščenje Slovenije, če se spomnimo, jaz sem pred štirimi leti takratnemu načelniku Generalštaba Štajnerju bil zelo kritičen, sem ga poklical, ko je rekel, Slovenska vojska pomaga pri očiščenju Slovenije, vojaki so pa ostali v vojašnicah. V vojašnicah so ostali vsi najboljši tovornjaki z vsemi vitli, z vso pripadajočo opremo in ni šla na teren. Cela Slovenija je čistila to državo, na koncu pa so manjkala točno ta sredstva, ki smo jih imeli mi v vojašnicah. In ta sredstva, morate vedeti, da vojska marsikdaj kondicira in se vozi v prazno po Sloveniji, ker jih moramo kondicirati, kar je logično, ker ne smejo stati, ljudje morajo biti pripravljeni. In menim tudi in dajem pobudo, da akcija Očistimo Slovenijo, da ne bi bila samo na ravni neke skupine mladih zanesenjakov, ampak da bi jo Ministrstvo za obrambo vsako leto izpeljalo, prvič že zaradi našega statusa neke zelene, naravne dežele, očiščene, in da bi, tu dam tudi neko pobudo, da bi resno razmišljali, da bi začeli, to je bila neka pobuda in v tem primeru preko te pobude bi lahko vsako leto izpeljali neko akcijo in vsako leto bi vse naše sile lahko nekako v okviru neke vojaške vaje ali pa neke civilne vaje v okviru civilne zaščite speljali. In bi lahko določene improvizacije tudi nekako v tistem primeru, lahko rečem, našli neke zaključke do teh improvizacij, o katerih sem danes že govoril.
Toliko z moje strani. Na koncu, prepričan sem, da bi tudi vlada, vsaj v enem primeru, lahko kar hitro stopila, tu je mogoče tudi vlada malo zamudila, mislim, da se tega zavedamo, dala bolj konkretna navodila in vedno se da stvari izboljšati. Zdaj metanje polen enemu pa drugemu pri taki razsežnosti z moje strani, tega ne bom počel, to si ljudje, tisti, ki so bili prizadeti, bodo sami razmislili, ali je bila pomoč primerna, ali bi lahko bila še boljša, zato bom tudi tukaj zaključil.
Najlepša hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala tudi tebi.
Besedo želi kolegica Sonja Ramšak. Izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa, predsednik, spoštovani minister, vsi vabljeni gostje, poslanke in poslanci.
Jaz bi uvodoma, tako kot so že tudi vsi moji predhodniki kolegi, pohvalila vse tiste, ki so bili vključeni na kakršenkoli način v aktivnosti oziroma v intervencije ob tej res hudi naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo. V prvi vrsti absolutno prostovoljne gasilke sestave, delavce Elektra in ostalih podjetij, ki so na terenu opravili ogromno delo, zato da so na kakršenkoli način vzpostavili osnovne pogoje za življenje in normalno delo državljank in državljanov. Seveda je tukaj potrebno izraziti tudi sožalje tistim, ki so izgubili življenje, na takšen ali drugačen način, bodisi delavec Elektra, bodisi oseba, ki je izgubila življenje zaradi nepravilne uporabe agregata in jaz mislim, da je ta naravna nesreča pokazala, kako zelo smo lahko šibki takrat, ko narava deluje v neizmernih razsežnostih.
Bi pa seveda nekako glede na samo informacijo, ki jo danes obravnavamo na Odboru za obrambo, v prvi vrsti ugotovila to, da dejansko ta informacija presega pristojnost samega Odbora za obrambo. Da bi ta informacija morda, dopolnjena, dejansko bilo potrebno obravnavati na kakšni izredni seji Državnega zbora, oziroma tudi na drugih pristojnih odborih. Namreč, vzpostavitev oziroma delovanje infrastrukture in energetskega sistema, telefonije, vodooskrbe in tako naprej, to so stvari, ki jih je potrebno obravnavati v okviru drugih odborov. V okviru Odbora za obrambo pa je seveda potrebno analizirati, ali je sistem zaščite in reševanja oziroma celotnega sistema, ki je vključen v primeru naravnih in drugih nesreč, deloval tako, kot imamo zakonske podlage in pa seveda na podlagi teh zakonskih podlag izdelane tudi načrte zaščite in delovanja.
Preden preidem na to, jaz upam, da boste vsi, tudi, če bom izrekla kakšno kritiko, vzeli to kot dobronamerno zato, da izboljšamo sam sistem delovanja in da dejansko naredimo tisto, kar je najbolj pomembno, to pa je, da v primeru takšnih naravnih nesreč, vsaka naravna nesreča ima določen širši obseg, ali imamo sistem, ki deluje oziroma ali imamo zagotovljeno to, da tisti, ki so najodgovornejši, tudi se zavedajo te svoje odgovornosti in pa seveda predvsem tudi svojih pristojnosti.
Vrnila se bom nekoliko nazaj v čas sprejemanja rebalansa proračuna in pa proračuna za leto 2015 in rebalansa 2014. Že takrat smo v Slovenski demokratski stranki opozarjali na to, ko smo znatna sredstva jemali tako Slovenski vojski kot tudi zaščiti in reševanju. Predvsem v tistem delu, ko smo jemali finančna sredstva za operativno delovanje prostovoljnih gasilskih sestavov. Danes ste mnogi poudarjali pomen teh prostovoljcev in tako naprej, ampak takrat se malo spomnimo nazaj, ko je Slovenska demokratska stranka predlagala amandma, je še minister dan ali dva prej govoril, da amandmaja ne bo podprl, ko smo vračali tri milijone. Ko pa je bil pritisk javnosti izredno močan, pa se je naenkrat koalicija zbudila in seveda podprla in kar je bilo seveda pozitivno sprejeto tudi z naše strani, da smo vrnili del sredstev sistemu zaščite in reševanja oziroma za operativno delovanje gasilcev. Ampak za leto 2015 pa tega našega amandmaja koalicija ni podprla in tukaj seveda, če imate resne namene in če govorite to kar, da podpirate sistem zaščite in reševanja, imate sedaj priložnost, da v okviru interventnega zakona te zadeve popravite.
In če se zdaj vrnem na to informacijo, jaz mislim, da je informacija po eni strani izredno obsežna, po drugi strani pa meni kot poznavalki sistema zaščite in reševanja nekateri podatki tudi jih pogrešam, zato mogoče jih bom tudi izpostavila in bom prosila seveda, da mi potem predstavniki Ministrstva za obrambo oziroma poveljnik in seveda tudi ostali, odgovorite predvsem v tem smislu. Namreč pogrešam to informacijo, veliko je bilo v teh dneh izpostavljeno, posamezne lokalne skupnosti so se izpostavljale in tudi danes sem imela občutek, ko je s strani nekaterih koalicijskih poslancev bilo izpostavljeno, katere lokalne skupnosti, jaz jih ne bom imenovala, me zanima, ali se vsi zavedamo, to kar je tudi že kolegica Jelušičeva izpostavila, 14. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jasno govori, da gre za načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev zaščite in reševanja in kjer v tretjem odstavku piše, da vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog. Jaz vem, da se je v javnosti izpostavljalo, da Slovenska vojska ni pravočasno reagirala, oziroma, da ni bila uporabljena in da se je krivilo tudi nekatere župane. Ampak pri tem pozabljamo tudi na to, ko govorimo o postopnosti sil in sredstev, da glede na obseg naravne nesreče, oziroma, ki jo je povzročil žled, se moramo seveda zavedati, da se pristojnost takoj prestavi na višji nivo, ker kadar je ogroženih več kot dve lokalni skupnosti, se tukaj mora absolutno vključiti regijski nivo in potem seveda, če ni dovolj sredstev in sil, potem tudi državni nivo. Jaz mislim, da se je na državnem nivoju zelo hitro vzpostavil ta sistem, se pa seveda sprašujem, ali je bilo na regijskem nivoju narejeno dovolj, da bi se aktiviralo tiste občinske štabe, ki niso bili aktivirani, ker jaz mislim, da je nesreča zajela praktično celotno ozemlje države in da bi morali biti praktično aktivirani vsi štabi civilne zaščite vseh občin, brez izjeme. In da bi si morali med sabo pomagati. In govoriti o tem, odgovornost je morda enega župana ali pa dveh, jaz mislim, da v takem primeru, ko govorimo o obsegu naravne nesreče, ki je zajela celotno območje države, da ni korektno, ni pošteno in izpostavljati določene osebe na tak način, verjamem, da so kmalu lokalne volitve in da morda ste eni izkoriščali to priložnost za lokalne volitve, ampak mislim, da v sistemu zaščite in reševanja takrat, ko so ogrožena življenja ljudi in ko je treba zaščiti materialna sredstva in pa seveda tudi premoženje in pa kulturno dediščino, da to na ta način ni korektno.
Zato bi seveda od pristojnih želela odgovor na vprašanje, katere občine so uradno aktivirale občinske oziroma mestne štabe civilne zaščite in kdaj, na čigavo zahtevo. Ali so to naredile samoiniciativno, lahko je tudi to v pisni obliki, jaz verjamem, da teh podatkov danes nimate vsi tukaj. Katere izpostave za zaščito in reševanje so imele vzpostavljeno stalno pripravljenost oziroma dežurstvo oziroma katere so delovale že takoj od prvega dne, to se pravi od 1. 2. 2012, ko smo namreč ta nesreča se je praktično zgodila iz 31. 1. na 1. 2. in ko so se prvič pojavile tudi posledice za same državljane.
Bi pa v tistem delu, ko ste izpostavljali, kako je vse dobro glede in kakšno število so regijski centri za obveščanje sprejemali klice opozorila na eno drugo zadevo. Poglejte, res je, več kot sedemintrideset tisoč klicev je bilo opravljenih, ampak zakaj? Vi se morate zavedati, da na območju skoraj cele Slovenije so bili določena območja, ko so bili ljudje odrezani od vsega, od elektrike, od komunikacij in vsega in da edino kar je kdo, če si prišel v območje signala si lahko klical številko 112, to je bila edina številka. Ampak, ko si klical številko 112, državljani niso dobili tistih informacij, ki so jih zanimale najbolj to pa je, kdaj bodo dobili elektriko, da bodo lahko potem tudi uporabljali komunikacije, da bodo lahko klicali, da bo lahko deloval internet.
In napotovati državljane, da si pogledajo kako je potrebno ukrepati v primeru žleda na internetne strani je, bom jaz rekla za nekatere ljudi, za večino ljudi je bilo to nedopustno. In, da v temu primeru je pomembno ali so aktivirani vsi na način komuniciranja in obveščanja državljank in državljanov. To ni samo pristojnost na državnem nivoju ampak je tako na lokalnem kot regijskem, tukaj je izpostavljena seveda kritika celotnemu sistemu temu obveščanju državljank in državljanov. Pa tudi tisti, ki so imeli možnost dostopati do interneta, jaz ne vem koliko si vas je pogledalo na kakšen način priti do teh podatkov in kaj je objavljeno v zvezi z žledom. Moram reči, da jaz verjamem da glede na to, da poznam svoje sodelavce, da bodo te spletne strani obnovili, da bodo morda naredili bolj dostopne državljankam in državljanom, ker jaz poznam sistem, sem se zelo težko prebila do tiste strani, kjer so napotki državljankam in državljanom, kako naj ukrepajo v primeru žledomata, da moraš kar nekaj stvari poznati, da prideš do teh podatkov.
Zato ne bi bilo odveč narediti sistem enostaven, napotki državljankam in državljanom morajo biti na prvi strani SOS 112 dostopni. Brez podmenijev in tako naprej ampak to seveda tehnične stvari. Sami napotki pa praktično o tem kako postopati ne govorijo. Izpostavila bom tukaj tudi to, da veste, da smo imeli tukaj tudi ogromno rušenja dreves, da naše komunikacije potekajo preko gozdov oziroma ali pa so ob cestah gozdovih in da je prišlo do lomljenja dreves oziroma vej in da je potrebno ljudi v prvi vrsti opozoriti, da ne smejo iti od doma nikamor, ker v bistvu ogrožajo sebe in svoje življenje. Teh napotkov tukaj dejansko ni, to so tiste uporabne stvari, ki jih naj državljan, takrat, ko potrebuje pomoč tudi dobi. Seveda, to ni kritika zdaj na celoten sistem ampak opozarjam na tiste stvari, ki jih lahko izboljšamo v temu sistemu.
Glede na to, da določena območja so bila odrezana od sveta, tako glede transportnih poti kot, kot sem rekla, glede tega mrka internetnega in tudi telefonskega pa je zelo pomembno ali se na druge načine zagotavlja obveščanje in pomoč ljudem. Marsikateri starejši ljudje so ostali dobesedno odtrgani od vsega, od zdravil, prehrane in tako naprej. Ampak tukaj je zopet seveda nekako odgovornost na tistih, ki koordinirajo zadeve. In jaz verjamem,, da če neka občina ne zagotavlja tega, da mora regija aktivirati te stvari.
Veste, da se lahko v ta namen vzpostavijo informacijski centri na nivoju države dva centra in da lahko informacijske centre vzpostavijo tudi regije oziroma lokalne skupnosti. In da nam mora biti vsem, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja seveda zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin za naše državljanke in državljane.
Kar se tiče aktiviranja in pristojnosti aktiviranja vojske je bilo seveda veliko povedanega in jaz seveda se z nekaterimi predhodniki ne strinjam, ko pravite, da bi morda gospod, če bi danes bil poveljnik gospod Bogataj, prišlo do aktiviranja vojske, morda s kakšnim dnevom ali dvema še kasneje… Jaz mislim da to ne drži, ker tisti ki pove, vemo kako je gospod Bogataj odredil aktiviranje Slovenske vojske v primeru poplave v Železnikih ali pa ko je bilo popravljenih več občin v Savinjski dolini. Vemo, da je takoj odredil, da se aktivira Slovenska vojska, ker je sam kot poveljnik zaščite in reševanja na državnem nivoju začutil, da to presega v bistvu sposobnosti lokalnih skupnosti in regije. In, da je to ta pravilna in pravočasna aktivacija izredno pomembna.
Kar se tiče same zaščite Slovenske vojske, jaz mislim, da je Slovenska vojska na terenu pokazala da je opravila tisto svojo nalogo, da se moramo pa pri tem zadevati, da Slovenska vojska prioritetno se usposablja in izobražuje za upravljanje nalog, ki so ji jih nalaga Zakon o obrambi in Zakon o Slovenski vojski, da izvaja prioritetno te naloge. In da je bilo že za samo operativno delovanje Slovenske vojske z rebalansom proračuna vzeto več kot dvajset milijonov evrov in da je zdaj čas, da morda vrnemo ta denar Slovenski vojski in, da se lahko Slovenska vojska tudi za usposabljanj izobražuje za ravnanje v naravnih in drugih nesrečah. Jaz mislim, da za to ni potrebno veliko sredstev, da je pa učinek, ki ga ima vojska potem, ko vidimo da drugi sistemi že v bistvu so tako izkoriščeni, da že izgorevajo, da je v bistvu vojska tista, ki pa lahko potem da neko dodatno vrednost in pa seveda tudi pomoč državljanom.
Kar se tiče tega, da je potrebno spreminjati zakonodajo, jaz bom rekla, da sem se v teh dneh poglobila v celotno zakonodajo in da jaz tukaj vidim, da zakonodaja omogoča vse tisto, kar bi morali izvesti v teh dneh, daj e pa seveda vprašanje koliko kdo pozna to zakonodajo, tako kot je že gospa Jelušičeva rekla. Predvsem pa se moramo zavedati odgovornosti tistih, ki so glavni odgovorni za delovanje sistema zaščite in reševanje in za vodenje aktivnosti. Tukaj bom vseeno izpostavila, da res morda nekateri župani mislijo, da bodo lahko vse pokrili, tako na lahek način. Saj gasilci so tisti, ki bodo vse pokrili, na drugi strani pa ne aktivirajo celotnega ali pa sploh nimajo vzpostavljenega celotnega sistema zaščite in reševanja. Ker gasilstvo je samo del zaščite in reševanja in da tukaj dejansko leži pa odgovornost sedaj pa seveda na ministrstvu in na pristojnih službah, da ponovno proučite ali občine zagotavljajo to, kar jim je naloženo.
Jaz sem na temu odboru to že večkrat izpostavila in ta odgovornost bi morala biti tudi kazenska odgovornost, kadar se ne postopa v skladu z zakonodajo. Ker morate vedeti, ko ogrožamo s svojo neaktivnostjo življenja državljank in državljanov in ko v bistvu ugotavljamo, da materialno izčrpamo državo, ker tudi, to kar je bilo rečeno glede infrastrukture električne, da je bilo slabo vzdrževanje, tudi za to mora nekdo odgovarjati. In da so to tiste bistvene stvari, ki jih je potrebno tukaj skozi to analizo te nesreče tudi upoštevati.
Kar se tiče pa seveda ravnanj nekaterih delodajalcev bi pa jaz tukaj morda pripomnila samo to… Ja, lepo je, da je predsednica vlade pozvala delodajalca, da omogočijo prostovoljcem in pa tistim, ki so bili vključeni v aktivnosti, da jim omogočijo, da zapustijo svoja delovna mesta ampak istočasno bi bilo pa zelo dobro, da bi ji nekdo povedal, kaj so pa pristojnosti oziroma, kaj lahko delodajalci pričakujejo in to ne bom ponavljala vseh teh zadev. Vsi, ki so aktivirani v sistemu zaščite in reševanja imajo pravico do nadomestila plače, do ostalih stroškov, do refundacije teh zahtev, tudi do izpada dohodka, tudi tisti, ki so samostojni podjetniki in podobno. In to imamo vse lepo urejeno v zakonodaji. Vprašanje je samo ali delodajalci zakonodajo poznajo oziroma, zdaj se pa lahko vrnemo na tisti drugi problem, ali so tisti, ki so aktivirani v sistemu zaščit in reševanje, aktivirani na pravi način. Ker, če nekdo ni bil pozvan, bodisi preko telefonskih komunikacij ali kakor koli drugače, mobiliziran, in ne dobi potem potrdila, da je sodeloval in bil aktiviran in na podlagi tega potrdila potem prinese delodajalcu in je na podlagi tega seveda potem upravičen do vsega tega, kar smo prej povedali.
Jaz mislim, da naši delodajalci o tem niso dovolj obveščeni oziroma, da tudi tisti, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja svojih pravic ne poznajo. Tudi zavarovani so za primer, da gre ali za bolezni, poklicna bolezen, poškodbe, da gre za poškodbe pri delu. In da do trideset dni bolniškega staleža dejansko država refundira oziroma tudi ostalo v sistemu zavarovanj je to urejeno. IN tukaj ne sme biti dileme. Seveda, je pa vprašanje drugo, to sem pa zdaj vrnila eno zadevo iz leta 2009, tisti ki ste že dlje časa poslanke in poslanci veste, da je takrat Slovenska demokratska stranka predlagala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu ampak jaz mislim da morda kateri drugi zakon bi to potreboval, da se pa dajo določene pomoči tudi delodajalcem, oziroma spodbude. Vem, da smo tudi že takrat, ko smo vzpostavljali pogodbeno rezervo govorili o spodbudah delodajalcem, zato da bodo, če morejo iti upravljati naloge ali usposabljanja ali izobraževanja ali kar koli, da imajo delodajalci spodbude ali so oproščeni kakršnega koli davka ali kar koli.
Tukaj država mora iti nasproti delodajalcem, oni ne morejo nositi breme tega, če pride do kakšne naravne katastrofe pa ne mislim samo v državnih podjetjih, predvsem gre tudi pri tem, da so aktivirana tudi podjetja, ki so v privatni lasti. Tako da jaz mislim, da ena zelo podrobna analiza vsega tega delovanja bo zelo potrebna. Prav je, da se tukaj res dopolnijo te informacije, da se morda res iz tega vidika tudi še kdaj sestane Odbor za obrambo, da gremo čez te zadeve in da potem pridemo do tistega… Veste, ne glede na to, da je bil žledomat zdaj prvič po petsto letih, tako kot je bil danes povedan podatek ampak na takšen način bi morali ukrepati, če bi prišlo do neke druge nesreče ali jedrske nesreče ali do potresa ali do poplav na območju celotne Slovenije. In zato imamo ustrezne načrte, samo znati jih je treba uporabiti.
To je z moje strani. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa. Besedo želi kolega Marijan Pojbič.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa spoštovani predsednik.
Torej, jaz mislim da je bilo doslej izjemno veliko dobrih stvari izpostavljenih na tej seji odbora, kakor tudi nekatere pomanjkljivosti in jaz mislim, da tiste dobre stvari je potrebno nagraditi in tiste pomanjkljivosti je potrebno v bodoče odpraviti. Jaz mislim, da v tej dvorani ni nikogar ki bi se ne strinjal s tem, da je potrebno izreči absolutno veliko zahvalo vsem in vsakomur. Vsem in vsakomur, ki je, ki še in še bo sodeloval pri reševanju te naravne katastrofe v Sloveniji. Dejstvo je, da tako velike katastrofe ne more rešiti posamezne strukture te družbe ampak mora vsak posameznik prispevati svoj delček k temu, da lahko takšno naravno katastrofo odpravimo, ker se dotika vsakega posameznika, ne glede na to kdo je na kakšni funkciji oziroma kdo opravlja kakšno delo.
Posebej pa se mi zdi tukaj izpostaviti, to pa moram izpostaviti, gasilke in gasilce. Nekateri so delali preko štiriindvajset ur, praktično brez minute, da bi lahko prespali, se odpočili vmes in mislim, da to pa je nekaj posebnega. In prav zaradi tega moramo v prihodnje biti še kako pozorni, kako bomo obravnavali tudi zakonsko problematiko, ki se tiče prostovoljnih gasilk in gasilcev. In, mislim da je kar nekaj danes poslank in poslancev in tudi vas, ki te na drugi strani vlade in vladnih predstavnikov povedalo med drugim tudi to, da tukaj moramo poiskati ustrezne, pametne, kvalitetne rešitve, ki bodo sledile tistemu, kar si vsi skupaj v tej domovini želimo.
Jaz bi rad izpostavi, ne bom dolg, nekatere dve, tri stvari, ki se mi zdijo pomembne, poleg teh kar je bilo že izpostavljenih in sicer, jaz prihajam iz občine Šentilj, iz kraja Sladki vrh, to vam je vsem znano po podjetju Paloma, tako da mislim da tukaj ni nobena skrivnost in sem bil sam pet in pol dni brez električne energije. Nekateri moji sokrajani so bili tudi do sedem dni brez električne energije. In samo tisti, ki smo to doživeli in s tem živeli lahko povemo kako je živeti v takšnih okoliščinah in v takšnem stanju. Ampak vsi smo pomagali, vsi smo naredili čisto vse, da bi to problematiko čim prej odpravili. Zato sem povedal to kar sem povedal prej.
IN tam, moram povedati tudi, da so tudi občinske strukture, kakor tudi civilna zaščita, kakor tudi javni delavci in tako naprej in vsi posamezniki, tudi podjetniki, obrtniki so se sami vključili, tudi fizične osebe so se same vključile v to odpravljanje teh problemov, ki nam jih je prinesla ta naravna katastrofa. In zato jih moram posebej tudi absolutno vse pohvaliti.
Tako da, imamo, kot sem rekel tudi občine, okolja kjer so se stvari dobro odvijale pa na koncu nam ni uspelo priti do elektrike v enem dnevu ali pa dveh ampak smo rabili zaradi nekaterih določenih razlogov malo več časa. Zakaj sem to povedal pa se mi zdi pomembno; prav Elektro Maribor je pa tisto, kjer ga že dolgo časa opozarjamo, da je potrebno na njihovem omrežju pa nekaj storiti. Cel kup je tam teh drogov, ki že skoraj visijo na žicah. In smo jih opozarjali pa delavci povedo, da ne smejo narediti ničesar, ker jim vodstvo to ne dovoli. Oni pa na koncu poslujejo z dobički, plačamo pa vsi, vsak posameznik. In to podjetje je v državni lasti. In to je problem za katerega pa je delno odgovorna tudi vlada Republike Slovenije, ker ima vse možnosti postaviti nadzorne svete, ki pa morajo postaviti vodstva, ki bodo delal v dobro državljank in državljanov in seveda izvajala tiste naloge i dolžnosti, ki so jim po zakonu zapisane. To se tam ne dogaja in to sem zaskrbljen in je prav, da sem danes tukaj povedal, ker so me na to posebej ljudje opozorili, sam sem šel gledati. V tistih izjemno težkih situacijah, kar nekaj drogov, vam lahko pokažem slike, ker sem jih slikal in je dokaz kako, bom rekel, tiste službe, ki bi morale to delo izvajati ne delajo tega svojega dela. In to je tista kritika na katero se mi je zdelo prav, da jo opozorim.
Potem kar se tiče, je bilo danes že kar nekaj rečenega okoli medijev; poglejte, jaz sem prepričan, da vsaki takšni situaciji so mediji nepogrešljivi. In prav je, vsi ne trobijo v isti rog, da eni povedo tisto kar je dobrega in hvala bogu pohvalijo vse tiste dobre stvari, ki so bile storjene ne glede na to, kdo je to opravil. Inn seveda, da pokritizirajo tudi tiste in tiste stvari, ki niso bile dobro opravljene. To se meni zdi pošteno in pravično. In hvala bogu, moram reči, da sem spremljal torej medije zdaj, ko se v tej situaciji in ugotovil, da so tukaj bili pa moram reči, bom rekel, povprečno pošteni. In to se mi zdi dobro in tudi s tega vidika tiste medije, ki so opozarjali in tiste medije, ki so pohvalili tudi moja zahvala.
In še nekaj, za zaključek. Kar se tiče sistema delovanja zaščite in reševanja, jaz osebno mislim, da ta sistem sploh ni slab. Vsi vemo, da ravno v takšnih situacijah ugotavljamo pomanjkljivosti sistema in seveda brez takšnih situacij tudi ne moreš predvideti nekih določenih rešitev. In jaz sem prepričan, da smo zdaj prišli do določenih situacij kjer smo ugotovili pomanjkljivosti tega sistema in seveda to je potrebno seveda tudi odpraviti. Kaj pa je ključno, pri vsej tej zadevi so pa ljudje. Vi lahko postavite zlasti sistem pa ne vem kakšen še, briljanten, kako se bo izvajal je v rokah tistih, ki so postavljeni na pozicije, ki s tem sistemom upravljajo. Jaz sem prepričan, da nihče tukaj temu ne more oporekati.
In, za zaključek, vsem tistim, ki ste svoj delček prispevali k temu oziroma smo svoj delček prispevali k temu, da to problematiko rešujemo in se bližamo k tisti točki kjer bomo lahko rekli, da smo tisti prvi najtežji del prebrodili, hvala lepa. Hvala vsem in vsakomur.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa. Z razpravo kolega Pojbiča smo nekako zaključili interese… No, dodatno se je še prijavil Kurnjek. Kolega Kurnjek, izvoli.

Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV)
Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani vsi prisotni, zelo kratek bom.
Tudi iz moje strani pohvala in zahvala vsem, ki so kakor koli nudili pomoč kakor tudi seveda vsem državljankam in državljanom, ki so pravzaprav stojično prenašali to premoč narave, ki je pokazala zobe v svoji najhujši obliki.
Jaz samo to sejo razumem v bistvu v obliki seznanitve, danes vse služba, ki ste bile pristojne in ki ste seveda delale na terenu nas seznanite z vsem kar ste počeli in seveda nas opozorite na morebitne pomanjkljivosti za katere ste pravzaprav tudi sami dejali oziroma predvidevate, da so bile in bo seveda tudi le natančna analiza lahko pokazala kaj so tiste pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Vendar bi tukaj želel opozoriti na nekaj, če govorimo o največji katastrofi, ki je to državo zajela v zgodovini oziroma kar pomnimo in je prizadela praktično večji del države, bi vseeno bilo potrebno potem pri tem, ko boste postavljali sistem oziroma, ko bodo pristojne službe ocenjevale kaj bi bilo potrebno še dopolniti ali popraviti, potrebno je biti pozoren na to, da ne boste oziroma ne bomo predimenzionirali stvari na podlagi ene takšne katastrofe takšnega obsega, ki je v bistvu res v zgodovini pravzaprav ne vidimo primera. Ne smemo pozabiti, imeli smo v Sloveniji velike vetrolome, imeli smo posledice toče, imeli smo posledice poplav na različnih delih Slovenije in seveda sistemi so delovali. Glede na to, da je bila škoda na tako velikem področju je seveda pohvala in zahvala in seveda to kar smo videli samo toliko bolj občudovanja vredno.
Jaz mislim, da so službe opravile svoje delo več kot korektno in mislim, da smo se danes s tem pravzaprav strinjali vsi. Ne smemo pozabiti, da bodo fizične osebe, državljanke in državljani počasi prišli v normalno stanje bivanja, trpelo pa bo, kakor že sedaj neposredno tudi posredno še kasneje, predvsem gospodarstvo. zato bi pravzaprav tukaj ministra vprašal ali bo vojska na terenu še kakšen določen čas oziroma kako dolgo naj bi vojska pravzaprav bila aktivirana tudi v pomoč temu, da bi pomagala morda vzpostaviti tudi gospodarstvo nekje z vzpostavitvijo, povrnitvijo infrastrukture v operativni položaj, ali lahko torej tudi v temu smislu pričakujemo tudi nadaljnjo pomoč vojske? Hvala lepa.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa. Najprej se moram opravičiti kolegu Branku Kurnjeku za nepravilno izgovorjen priimek, ni bilo namerno.
Glede na to, da smo počasi izčrpali razpravo, vse poslanke in poslance, ki so želeli govoriti so besedo tudi dobili. Mogoče bomo še za konec prosili predstavnike ministrstva, da nam odgovorijo na kakšno vprašanje.
Jaz bi poskusil strniti tudi svojo misel, zelo kratko. Jaz bom v predlogih sklepov povedal tudi moje osebno mnenje, kakor tudi seveda mnenje vseh vas razpravljavcev, ki ste razpravljali. Prijetno je voditi takšen sestanke, ko smo tako opozicijski kot koalicijski poslanci enotnega oziroma več ali manj skupnega mnenja z manjšo nianso seveda v razliki na nekatere poglede. Tudi sam delim to mnenje z vami, moram reči, da je desetletje in pol različnih izkušenj profesionalnega dela mojega na področju zaščite in reševanja, če k temu dodam še štiri leta kot župan potem sem si v temu obdobju nekatere zadeve tudi pridobil in bi se lahko kvalificiral kot razpravljavec, ki pozna področje. Ampak veste, toliko zadev je bilo danes izrečenih, da bi bilo škoda, da bi stvari ponavljal, ker bi s tem napravil sam sebi slabo uslugo.
Zahvaliti se moram predlagateljem gradiva, da so napravili tako obširno oceno, kljub temu, da so seveda nekatere zadeve bile tudi potegnjene iz konteksta zakonodaje. Ampak brez tega, da bi to upoštevali, se takšnega poročila tudi ne da napisati.
Sedaj je naša ključna naloga vseh tistih, ki profesionalno delate, tudi nas, ki se s to zadevo ukvarjamo in ki imamo možnosti, da določene stvari na področju zakonodaje spreminjamo, da gradimo na izkušnjah, ki smo jih dobili s to naravno nesrečo širokega obsega v Sloveniji.
Ne strinjam se, da o tej nesreči nismo govorili že v preteklosti in da smo imeli tudi ukrepe za preprečevanje vseh nevarnosti po žledu. To smo imeli tudi v preteklosti, to se spominjam tudi 15 let nazaj in nisem si tistikrat mogel pravzaprav predstavljati, na kakšen način se lahko nekaj takega zgodi, kot se je zgodilo sedaj.
Ključnega pomena pri celotni stvari, je seveda organizacija vseh sil, ki delajo na področju zaščite in reševanja. Veste, na lokalni ravni, verjemite, pa to vsi veste verjetno, da je največ odvisno od posluha ali pa tankočutnosti župana, ki županuje, pa tudi tradicije, ki ja področju organiziranosti sil zaščite in reševanja. Seveda podkrepljeno s ključnimi akterji, tudi dogajanja, reševanja v tej nesreči, to so gasilci. Pa ne želim podcenjevati, vsi, ki so sodelovali, so naredili po moji presoji maksimalno kar so lahko naredili. Ampak, v največjem obsegu pa sodelujejo dejansko gasilci.
Ja, nekateri ste omenjali, pa tudi sam mislim, da smo proračun za področje obrambe in področje zaščite reševanja res preveč sklestili, po domače povedano. Na žalost smo vsako leto rekli oziroma sam za sebe lahko rečem, da pa je tu zdaj dno. Ampak pritiski zaradi sredstev, ki jih pač v tej državi nimamo in situacije so nam vsako leto narekovale, da smo proračun zmanjševali. Naj bomo v taki ali drugačni vladi. Se pravi, tudi Vlada, ki je bila prej sestavljena, je morala početi isto, kot ta Vlada oziroma predstavniki ustreznega ministrstva, da so pač spravili proračun z rebalansom na nivo, kateri je pač od njih bil zahtevan in tudi proračun za naslednje leto, 2015.
Malo je lažje reči takrat, ko si v opoziciji, da bi pač bilo in da si opozarjal. To je logična zadeva in prav je, da se tudi tako govori. Vsi smo nekako ponosni ali pa si pripisujemo, ko smo govorili o tem, da gasilcem moramo vrniti DDV. Ja, tu je bil en mali spodrsljaj, ki si ga pač nekateri morate pripisati ampak s skupnimi močmi, seveda, če ne bi koalicija bila za to, tega ne bi sprejeli, smo to sprejeli in računamo, da bomo z rebalansom proračuna to stvar tudi popravili za leto 2015.
Tu še ena zadeva, ki je ključnega pomena. To je davek na nepremičnine. Kljub temu, da je Ustavno sodišče sedaj nekaj sprejelo ampak tudi tu jaz mislim, da smo se dobro odločili, da bomo gasilce oprostili davka na nepremičnine. Če bi bilo drugače, jaz mislim, da bi to bila slaba popotnica za nadaljnje aktivnosti gasilcev na tem področju. Brez njih, roko na srce, s silami civilne zaščite, tega nismo kos obvladovati.
Zato bom s tem zaključil. Mojo zahvalo pa bom povedal takrat, ko bom oblikoval sklepe za zaključek današnje seje. Minister, izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Najlepša hvala, spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora za obrambo.
Moram reči, da se zahvaljujem za vse prispevke in diskusije, ki ste jih danes namenili. Splošno naj rečem, da so vsi akterji v Republiki Sloveniji želeli pomagati. Da ne bi seveda prišlo do kaosa pri tej pomoči, obstajajo točno določene procedure in te se je spoštovalo. Aktiviranje sil, če lahko temu tako rečem, vseh, je bilo pravočasno, delovanje je bilo organizirano in prizadevno in seveda v okviru danih možnosti tudi učinkovito in jaz se zahvaljujem, da ste tudi vi sami izrazili zahvale in pohvale vsem, ki so tukaj v tem sodelovali.
Jaz bi za konec seveda se zahvalil definitivno poveljniku civilne zaščite, ki je poveljeval tako, kot se je od njega pričakovalo, predvsem bi se pa zahvalil tudi svojim sodelavkam in sodelavcem na ministrstvu, ki so seveda dali tudi vse od sebe in bili na razpolago 24 ur vseh teh 10 dni.
Skupna ugotovitev je, da seveda smo imeli problem odreagirati na žled. Mi imamo 11 državnih načrtov glede, od potresa, jedrske, poplav, vse imamo, žleda pa nimamo, ker nismo imeli te izkušnje. In če ne drugega potrebno, bo potrebno narediti 12. državni načrt, ki bo seveda opredeljeval vse postopke v primeru tovrstne naravne nesreče. Moram reči, da je civilna zaščita kljub temu, da ima poveljnik in ekipa, kljub temu, da smo se zavedali tega, da nimamo podrobnega načrta, da smo seveda vzeli v roke enega drugega, poplavnega in smo v bistvu, če lahko temu rečem, na pol improvizirali, v smislu, da smo seveda iz njega vlekli tisto, kar je nujno bilo potrebno.
Jaz se zahvaljujem vsem, ki ste postavili tudi vprašanja in moram reči, da v teh dneh tudi vse, recimo temu, ne kritike ampak kritična vprašanja, nisem jemal kot kritiko dela nobenega od nas, ampak seveda spodbuda za to, da vidimo kaj se da v bodoče popraviti. In tudi današnja seja odbora za obrambo je pokazala na to, da seveda smo na nek način vsi prepričani, da neka naravna katastrofa ne more biti poligon za politična ali kakršnakoli druga obračunavanja ampak, da je treba najti, maksimalno iz tega ven potegniti maksimalno kar je dobro za državljanke in državljane glede tega.
Jaz bom mogoče šel tako diagonalno skozi vsa vprašanja in mogoče izpostavil ali pa odgovoril samo na nekatera. Kolega Šestan si je zapisoval kaj bo on odgovoril na direktna vprašanja, ampak če grem, Branku bo odgovoril on, glede na to, da civilna zaščita je aktivirala in seveda bo tudi odločila kdaj bo konec, ampak če sem prav prej razumel, je poveljnik razmišljal o tem, da bi konec tedna počasi začel ugašati to, recimo temu interventno ali pa intervencijo in da potem začnemo seveda delovati z drugimi mehanizmi pomoči predvsem pri odpravljanju škode, seveda istočasno tudi pri oceni same škode.
Kolegica Ramšakova je govorila, da je informacija širša, kot jo obravnava odbor, je sicer govorila tudi o možnosti sklica izredne seje. Mislim, da je bil razmislek med tremi predsedniki odborov, odbora za obrambo, odbora za infrastrukturo in odbora za kmetijstvo, za sklic skupne seje, tudi na tistem včerajšnjem, jutranjem, ponedeljkovem sestanku, na katerem je sodeloval tudi predsednik državnega zbora, gospod Veber, je bilo na nek način sugerirano, da bi mogoče naredili tako skupno sejo, kjer bi lahko predstavili poglede tudi seveda tisti, ki pokrivajo infrastrukturo in pa kmetijstvo oziroma gozdove in zato mogoče gospodu Ribiču ne bom znal ali pa lahko odgovorim ampak kar se tiče vodnih skladov in gozdov, da je to stvar seveda ministrstva in jaz upam, da bo kolega Židan na odboru, ki mislim, da je sklican ta teden, da bo o tem govoril.
Sem seznanjen, da je v preteklosti poslanec Vili Trofenik velikokrat opozarjal o zmanjšanju sredstev za vodne sklade oziroma za sanacijo vodotokov, če sem pa prav informiran, je to izpostavljal pri rebalansu proračuna za leto 2009 in pa leto 2010. Ampak, še enkrat. Glede vodnih skladov in gozdov ni… Večina vas se je seveda dotaknila vprašanja plačila predvsem gasilcev. Ker vsi ostali so več ali manj, bi človek temu rekel finančno pokriti. Res je in tukaj ima gospa Ramšakova prav, da mogoče delodajalci ne vejo ali pa niso vedeli, da prostovoljnim gasilcem, torej zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi zakon o gasilstvu za čas intervencij pripada nadomestilo plače. Se pravi, nadomestilo plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, izplača delodajalec, ki lahko seveda to povrnitev potem zahteva od mislim, da je v višini 20% za posameznega pripadnika oziroma zaposlenega, potem je pa seveda se deli na to plačilo izvede tisti, kdor je tega vpoklical. Ali je to občina ali je to seveda država.
Ampak to, da je predsednica Vlade pozivala, je bilo predvsem iz tega, ker smo s terena s strani gasilcev, ko smo hodili, dobivali to informacijo, da nekateri delodajalci pa kljub vsemu seveda lahko rečejo »ne«, rečejo, da je nenadomestljiv v delovnem procesu in ga pač niso spustili. In zato je bil ta poziv, ker predvsem v Ljubljani mogoče, v tem ožjem delu, se niso zavedali ljudje, tudi na primer, ko smo bili prvič na Jezerskem, se je postavilo vprašanje, da nekateri delodajalci niso razumeli, da mi ljudem ne dovolimo, da se spustijo v dolino delati. In so nekateri dobili že pozive, da bo odpovedano delovno razmerje, v kolikor se ne bodo javili na delovnih mestih. Jaz upam seveda, da je tega bilo malo in v tistem konkretnem primeru, moram reči, da je tudi predsednica Vlade na nek način prosila dotične delodajalce, da je seveda situacija res taka, da se ne da priti. Ker pač enostavno niso verjeli.
Gospod Pojbič je izpostavil zelo pomembno vprašanje elektrogospodarstva, tudi mislim, da ste drugi. Zdaj, po tistem, kar sem jaz dobival informacije, ne smo na ELES-u kjer so imeli izpade dveh glavnih linij, ki so napajale elektro dobavitelje, predvsem ta, ki gre na primorsko, predvsem to, kar sem imel z Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, Elektro Maribor, Elektro Celje in vseh ostalih, je bilo, da je v bistvu kalkulacija za tovrstni žled, mislim, nobena kalkulacija ne prenese te teže, ki se je obesila. Vsi so imeli, tako kot vi ugotavljate, oni pravijo več »G-jev«, »4G« ali pa »2G«, »4G«. Ampak je, če razumete, da je bilo v nekaterih predelih do 7cm, jaz takšnih avtomobilov nisem videl, ko je toliko žleda.
To je pač ta moč bila taka in glede na to, da imajo vsakega, mislim, da je tretji ali četrti daljnovod, ki je zatezalni in da če eden pade, padejo vsaj do zatezalnega vsi, da ne govorim o teh starih lesenih, ki so manjše napetosti, ko je pač padlo vse. In mislim, da bo to treba tudi ob tej sanaciji razmišljati, kako čim več teh vodov dati v zemljo. Ker, na gorenjskem je na primer situacija taka, da je veliko teh daljnovodov pod zemljo in nismo imeli na tistih delih seveda nobenega problema. Seveda za te zelo velike daljnovode pravijo, da so štirikrat dražji ampak za te manjše, to sem pa zadnjič zvedel, naj bi bila pa cena ista in jaz upam, ob tej sanaciji, da se bomo odločali o tem, da gre ta elektrika v zemljo, ne pa da jo vodimo po zraku.
Kolega Breznik, se mu tudi zahvaljujem za njegovo analizo, ta detajlna, s tudi temi dilemami, ki jih je izpostavil glede vseh akterjev, bo definitivno narejena, ker tudi ta delovna skupina, ki naj bi bila v četrtek ustanovljena, je dobila za nalogo, da detajlno analiziramo kateri ukrepi in če bodo seveda posegali na zakonodajno področje, vključno z interventnim zakonom, če bo ali pa seveda sprememba tistega 84. člena ZUJF-a, ki nam omogoča večji manevrski prostor, pa tako ali tako bomo prišli v parlament in bo tukaj diskusija ponovno in bomo lahko pogledali kaj in kako.
Dr. Jelušičeva je seveda, se zahvaljujem, da se je spomnila na današnji dan, ko je dan 112, evropskega. Jaz moram reči, da so centri za obveščanje odigrali svojo vlogo zelo Dobro. V teh dneh, od 31. januarja do 7. februarja, je bilo 37.825 klicev v sili na številko 112 in če je v povprečju tak center ali pa taki centri sprejmejo 1.529 klicev, so jih v teh dneh iskali 9.459 klicev, kar se kliče pa tega ali smo uspeli odgovoriti ali ne na vsej, je seveda človeški faktor. Ampak, moram jih pohvaliti, da je, ker to štejemo, da odzivni čas operaterjev na številko 112, se je v tem obdobju v povprečju gibal od 6,91 do 11,83 sekunde. Najdaljši 14,31 sekund pa je bil v regijskem centru za obveščanje Ljubljana, z dnem 2. februar, takrat je bilo tudi največ klicev, kjer so v celotnem dnevu sprejeli 2.644 klicev.
In še ena informacija, ki bo tudi vam ljuba, meni pa tudi, da je danes komisija za volitve, ta kazi, ki ga tudi jaz vodim, je medresorsko uskladila tudi razpis, potrebo po petih novih delovnih mestih zaposlitve na regijskih centrih za obveščanje in bo Vlada Republike Slovenije to v četrtek sprejela, kar pomeni, da bomo lahko šli s postopkom, da ne bo nesporazuma, mi smo resurse znotraj hiše iskali, tudi smo želeli carinike, pa seveda so bili na nek način že prerazporejeni drugam in je Vlada Republike Slovenije, predvidevam da brez problema bo to v četrtek odobrila, da lahko popolnimo.
Samo kratek odgovor kar se zadeva prodaje Telekoma. Po zakonu o elektronskih komunikacijah, je obvezno za vsakogar, tudi tistega, če bo kupil oziroma ko bo kupil, da seveda ohranja vse te vitalne komunikacijske poti, ki so potrebne tudi ob tovrstnih naravnih nesrečah.
Kolega Tonin je seveda spraševal konkretno o Kamniku. Lahko kaj o tem rečem, ampak seveda večina smo tudi diskutirali o tem ali so lokalne skupnosti odigrale z župani svojo vlogo. 153 mislim, da je občin, ki so se v teh, ene prej, ene kasneje odzvale in prvič ustanovile civilno zaščito in seveda začele delati. Moje videnje, pa seveda, ki še ne temelji na neki detajlni analizi pa je, da so ta tenkočutnost županov, o kateri ti predsednik govoriš, je zelo povezana tudi o tem ali so župani dovolj osveščeni, da vedo kaj v takih situacijah narediti in o tem, kar je tudi dr. Jelušičeva govorila, ali so tisti, ki so zadolženi znotraj občine, kot zadolženi s civilno zaščito, za v bistvu cel postopek, tisti, ki so res, bi človek rekel s srcem in znanjem pri tem ali je samo ena kljukica več, ko nekdo reče: rabimo tudi predstavnika za civilno zaščito, pa se okoli mize pogleda, pa reče: no, boš pa še ti. In so nekateri pač na ta način na žalost, bi človek rekel zmrznili v tem, da niso vedeli kako sistem deluje. In tu bi, če ravnatelji in ravnateljice rabijo ravnateljsko šolo zato, da postanejo ravnatelji, ne vidim nobenega razloga, da ne bi tudi v bodoče enega ukrepov razmišljali, da bi tudi educirali ali pa naredili za vse izvoljene župane nek obvezen, recimo dril ali pa tečaj, ki bi bil zelo kratek, da bi vedeli kako se ob takih zgodbah reagira.
Kolega Zanoškar je tudi govoril o centrih za obveščanje in klicih, o tem sem odgovoril. Kolega Čehovin je pač opisoval ali pa poudarjal to zgodbo, Postojnska, Pivška je bilo res najhujše, moram reči, da tudi to, kar smo na licu mesta videli, presega vse Spielbergove filme ali pa da ne govorim kakšne druge, kako, kaj naredi narava. Mislim, to je, proti njej se pač ne da boriti. In zato tudi bo mogoče, upam, da me boste prav razumeli. Jasno, ljudje smo vsi skupaj malo razvajeni. Razumemo, da elektrike en dan ni, ne razumemo, ko pa zmanjka, da zmanjka ne samo elektrike doma, tako kot gospod Pojbič pravi, ampak da nam je padel kompleten komunikacijski sistem, ker so se vsi repetitorji ugasnili, RTV, da smo imeli kot v starih časih, ko smo imeli gasilce, kurirje, ki so nam s cirkniškega konca, Babno polje in tako, hodili v Postojno, kjer so nam predali listo kaj bi rabili. Sva bila v Postojni zvečer, ko sta z baterijami 2 prišla po agregat.
In seveda tega nismo vajeni. Kljub temu, na primer poplave smo imeli, potrese, ampak je to vse funkcioniralo. Tokrat je padel dol komunikacijski sistem ves in moram še enkrat, v tem primeru tudi vojsko pohvaliti, da je paralelno tam, ko smo rabili, zato ker tudi niso, to je spet, niso kompatibilni komunikacijski sistemi, vojaški, civilne zaščite, gasilci, če hočete, da smo vzpostavljali in dajali ljudi na punkte zato, da so bili zraven v liniji, da smo lahko komunicirali, postavili so svoje, na nekaterih mestih, repetitorje in bili pripravljeni seveda tudi na tej točki pomagati.
Kolegu Ribiču sem odgovoril kar se tiče gasilcev in pa opreme, tako, da predsednik, v kolikor sem kaj spustil, bomo še kaj odgovorili ampak v načelu je zdaj čas, hvala bogu, ta poplavna, zdajle sva vmes, zato sva malo nervozna postala s poveljnikom, ko je bila ena informacije kje so poplave že malo oziroma prestopili bregove reke, ampak ni nič hudega, da seveda je zdaj čas. Upam, da se bo, ko se bo stvar sanirala, sanirala se bo pa dolgo. Še enkrat naj povem, zelo veliko odjemnih mest je še vedno na agregatih. In dokler ne bo in zato tudi na Vladi razmišljamo ne samo o interventnem zakonu ampak tudi kako skrajšati, pa še vedno obdržati transparenten sistem javnega naročanja stvari, kako skrajšati to, da bodo tudi elektrogospodarstvo čim prej prišlo do materiala, ki ga morajo vgraditi zato, ker je, kot sem rekel takrat, 500 ton železja padlo na tla, več 100 kilometrov.
Jaz vedno za primerjavo rad dam, da na primorskem, Elektro Primorska, je bilo na tleh po tistih prvih ocenah, seveda te ocene delajo še naprej, več kot 120 kilometrov. Da pa v najboljšem času, ko je lepo vreme in vse, celo elektrogospodarstvo naredi 50 kilometrov na leto. Potem si predstavljajte koliko je v bistvu te, na primer za boljšo predstavo vam bom povedal, 6.400 kilometrov je cest, ki jih je zasulo in s temi ekipami, ko imamo 2 sekača, 10 vojakov, 2 sekača z gospodarstva, iz tega spiska 390-ih, 10 vojakov in oprema, rabijo pri teh najbolj zasutih zgodbah, rabijo 5 ur za en kilometer ceste.
Zdaj si pa izračunajte, da je treba samo urgentno 3.000 kilometrov sčistiti, da bomo lahko do ljudi, do družin prišli, ki jih povezujejo gozdne poti. Potem je pa še 3.400 tistih, ki so notranje gozdne poti gozdnega gospodarstva, ki jih je tudi treba sčistiti, da ne govorim seveda o notranjosti, v katero še nismo šli in seveda zdaj bomo poskušali ali pa že nekaj delamo na tem, da vojska poslika oziroma naši pogodbeni partnerji, aeroklubi, s katerimi ministrstvo sodeluje, da nam zastonj naredijo tudi te posnetke, da dobimo vsaj nek občutek.
Tu bi se jaz ustavil, predsednik. Če bo kolega Šestan kakšno besedo rekel. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa.
Glede na to, da kolegico Melito Župevc nadomešča Dragan Bosnić. To moram povedati, zaradi magnetograma in nadaljnjega odločanja okrog sklepov, ki jih bom predlagal. Želi še kdo besedo? Izvolite, poveljnik.
Srečko Šestan
Morda še par pojasnil, minister je kar dosti odgovoril.
Jaz bi šel po vrsti, ampak bom res hiter. Gospodu Ribiču pa tudi dr. Jelušičevi bi odgovoril na aktiviranje Slovenske vojske in porabo. Kot je gospod Ribič se izrazil, upam, da ni, ali pa sem ga narobe razumel, ker je bil župan, Slovensko vojsko ne aktivira župan, župan samo da potrebo po pomoči, kakšno pomoč bo dobil, tudi ministrici, ni treba, da ve, kakšne resurse ima Slovenska vojska, ampak izrazi pomoč. Rabi, ne vem, si izmišljujem, most, rabi 100 ljudi za čistiti nekaj, koordinacija ali pa štab je pa tisti, ki bo to, ali Slovenska vojska pokrila, ali pa kakšne druge sile. To je odločitev ne župana. To je ena stvar.
Naslednja stvar, dr. Jelušičeva je odgovorila Toninu, bom prišel tudi glede tiste refundacije, jaz mislim, da je bilo dobesedno in čisto, tako da je razumljivo. Jaz bi odgovoril, se opravičujem, ker nimam podatkov sabo, ker to so podatki, ki ne sodijo na ta nivo, ampak bom skušal vseeno odgovoriti, vsaj delno. Prepričan sem, 100 procentno, pa to vam bom tudi pisno odgovoril, da če bi bila zahteva po sili, fizični sili, absolutno bi jo odobrili. Glede agregatov pa imam vsaj en delen podatek in bom preveril in bom tudi odgovoril, ker to je vse v delovodniku, glede agregatov pa samo iz naslova Slovenske vojske je Kamnik prejel do torka 4 agregate velikih moči, to pomeni 125. Če so od Slovenske vojske, je to 125. Samo od Slovenske vojske. … /Oglašanje iz dvorane./ … Ne, ne, vem, da obstaja. Ta 300 smo uporabili pozneje. Tako, da iz tega naslova, iz drugega naslova pa nimam tukaj podatkov, se opravičujem, bomo odgovorili pisno, koliko je dobil in kaj je dobil, seveda pa je treba vedeti, da mi v določenih dnevih ali pa urah nismo imeli na razpolago agregatov in takrat seveda smo zaprošali ali pa bom rekel, predvsem tiste, ki so nas prosili za agregate, da pogledajo pri gospodarskih družbah, pri gradbenih podjetjih, pri vseh takih, kjer bi lahko bilo kaj, da bi nadomestili tiste luknje.
Naslednja, tam okoli načrta žledoloma je minister povedal, mi imamo oceno ogroženosti za žledolom in žledolom nikoli ni bil predviden na teh območjih, kjer je bil zdaj. Žledolom se ve, Trnovski gozd, Javornik, konec. To je pa spodaj od Logatca, odnosno od Idrije. Točno se ve. Zdaj se nam je pojavil tak žledolom, ki ga nikoli ni noben predvidel in seveda bomo ali šli delati nek splošen načrt, ki bo pokrival tudi tu, ali pa bom rekel tudi morda da žledolom. Stvar je taka, zakaj smo mi sploh aktivirali načrt, državni. Zato, da smo lahko uporabili sile iz drugih predelov Slovenije, ker drugače tega ne moremo, odnosno ne moremo jim refundirati tistih njihovih stroškov, zato seveda je potrebno aktivirati načrt.
No, gospe Ramšakovi bi povedal tako, da štabe, občinske, ne aktivira poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, ampak župan, odnosno sami štabi, če vidijo potrebo po temu. Tako, da aktiviranih, kot je rekel minister, je bilo 153 po naših podatkih, nimam seznama tukaj, je pa vse to v naših analizah.
No, morda še besedo okoli napotkov, ki jih je gospa Ramšakova tudi govorila okoli spletne stvari. Vemo, ampak spletna stran je ena prva, ki ni bila dostopna tistim, ki niso imeli elektrike, zato smo tudi dogovorili se s temi, Radio Slovenija 1, odnosno Val 202, da so po radiu, ki je največja verjetnost, da lahko slišiš, na baterijski radio, seveda, da so opozarjali stalno, naj ne hodijo ven, naj ne, vse te stvari, ki si jih lahko tudi za nazaj pogledate. No, in se strinjam z gospo Ramšakovo, da nekateri župani nimajo vzpostavljenega sistema, tako kot je prej minister rekel, no, boš pa ti poveljnik, rečejo, recimo, in seveda to ni rešitev. In absolutno podpiram tisto ministrovo, pred par minutami izrečeno misel, ki jo imajo Hrvati v zakonu, ker so naš zakon kopirali, pa dodali še nekaj par stvari takih, ki so bile izkustvene, da župan mora absolutno ob nastopu mandata narediti tečaj, isto kot javni uslužbenci, moramo narediti tečaj, če hočemo biti javni uslužbenci. Mora narediti nek tečaj, ki jih bomo pač predpisali, če se bomo to dogovorili, da pride v zakonodajo, bomo seveda program naredili tako, da bo čim bolj ustrezen in neobremenjujoč, ampak najslabše je to, da sploh ne ve, s čim razpolaga izven svoje občine. Nekateri tudi v občini ne vedo, ampak to je njihova osebna stvar.
Tako, da v tem smislu je, sem polno ta teden si prizadeval, da bi jih aktiviral, preveč, ker sem jih dobil potem tudi po nosu in po glavi, ampak mi ni žal, nekateri so se aktivirali, nekatere smo aktivirali in upam, da s kakšno spremembo v nadaljevanju bo to še boljše. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa.
No, preseneča me ena zadeva, namreč, bom dal še besedo naprej. Da ni usposabljanja, če sem dobro razumel, več, za poveljnike, člane štabov, štabe … /Oglašanje iz dvorane./ Potem sem narobe razumel mimiko obraza direktorja uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Preseneča pa me, da ni več letnih posvetov županov na temo zaščite in reševanja in jaz vam priporočam, da te sestanke bodoče, v preteklosti je to bilo, tudi organizirate in se take stvari župani pogovarjate.
Besedo je želel najprej predstavnik, … Izvolite.
Srečko Šestan
No, moram vas popraviti, gospod Jurša, imamo program usposabljanja za vse nivoje štabov in imamo tudi udeležbo, ampak občinskih je malo. Te številke ne poznam, tudi Darko je verjetno ne pozna na pamet. Imamo posvete županov, tudi letos, pardon, lani smo ga imeli v Velenju /Nerazumljivo./. Vam povem številko, me je sram. Trije župani, pa enih dvajset svetovalcev za zaščito in reševanje. To je odnos naših županov do tega in nič ni se za čuditi temu, kar se dogaja, odnosno, kaj je njihova naloga in absolutno jih je treba pripeljati do tega, da mora nekaj narediti, da se bo izobrazil, odnosno izobrazil, vsaj vedel, kaj mora narediti in kaj dela.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
No, zdaj je prava priložnost za to.
Predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije, izvolite, gospod Uroš Krek.
Uroš Krek
Hvala lepa.
Glede na to, da sem dobil neposredno vprašanje, kaj je dejal predsednik republike, bi za začetek rekel, da predsednik republike nikoli ni nikjer dejal, da bi Slovenska vojska lahko delala bolje, kot je bilo nekako izpostavljeno. Predsednik republike je od sobote 1. februarja, pa do vključno danes, skoraj vsak dan na terenu. Srečeval se je z vsemi strukturami, ki so delale na terenu in vsi tisti, ki so bili z njim, bi rekel iz vrste, ki je tukaj, lahko potrdili, da tisto, kar je predsednik govoril je, da so vsi, vključno z vojaki, predani in so naredili vse, kar je potrebno. Res pa je, da se je na terenu videlo ogromno dobrih primerov, vendar tudi kar nekaj kritičnih odzivov. In na kritične odzive se je predsednik republike tudi odzval v petih točkah, približno.
Prva točka je bila, in to je dejal v Sovodnju, tista, ki je povzročila tudi zaradi mogoče malo nesrečnega naslova na POP TV odzive, zlasti odzive mojih kolegov v uniformah, predsednik je dejal, Slovenska vojska bi bila lahko bolj in večkrat poklicana na pomoč. O tem smo vsi danes govorili in to je tudi ena od točk, katere je predsednik izpostavil, namreč, da je potrebno preveriti ustreznost aktiviranja vojaških sil, predvsem kdaj in pa v kakšnem obsegu.
Druga stvar, ki jo je predsednik izpostavil je, da je potrebno preveriti ustreznost reagiranja v primeru večjih razsežnosti ujm ali katastrof, zlasti tam, kjer lokalne skupnosti ne uspejo več obvladovati položaja, tudi o tem smo že danes govorili in ne sme se zgoditi, da poveljnik civilne zaščite, republiškega štaba civilne zaščite, dobiva okoli ušes, kot je dejal, ko poskuša dejansko prisiliti lokalno skupnost, da reagira, ko se opazi, da so človeška življenja, ali kaj drugega, ogroženo.
Tretje, kar je predsednik opozoril je tudi bilo danes izpostavljeno, urediti status prostovoljcev, gasilcev in delodajalcev. Tukaj ne bi več ponavljal.
Četrto, kar ste tudi nekateri izpostavili, pa je pomembno, namreč finančna sredstva. To je pa tisti segment, kjer je pa tudi vaša vloga v tej hiši zelo pomembna. Jaz se ne bi dotaknil letošnjega ali pa lanskoletnega proračuna, ampak od leta 2009 in z mojo nekdanjo ministrico sva bila takrat na ministrstvu. Od leta 2009 do leta 2014, v petih letih, se je proračun za modernizacijo Slovenske vojske zmanjšal za 90 procentov. 90 odstotkov. To je šteta noter tudi oprema, ki je lahko dvonamenska ali za potrebe zaščite in reševanja. In na vprašanje spoštovanega poslanca Tonina glede inženirskega polka, ja, s takimi sredstvi bodo vsi delali z ročnimi žagami, ne pa z ustrezno sodobno tehnično opremo, ki bo omogočila, da se pride skozi zadeve, ki smo jih na terenu kar nekajkrat videli.
Proračun sistema zaščite in reševanj oziroma uprave, se je znižal skoraj za 30 odstotkov, v to je šteta tudi oprema in tudi usposabljanje vseh tistih, ki bi morali, večina so odreagirali pravilno, nekateri pa tudi ne.
In tisto, kar je pomembno, mogoče še kot zadnjič, da ne bom predolg, je to, kar je bilo tudi izpostavljeno, zelo bežno, ampak ne smemo na to pozabiti, da se je v tej krizi pokazala kakšna je vzdržnost naše ključne infrastrukture. Elektrika, energetika, promet, komunikacije in na srečo Ljubljana ni bila ogrožena, bi bilo pod vprašanje postavljen tudi sistem odločanja, ki je na srečo lahko uspešno deloval, ker je center države deloval. In tukaj pa mogoče tudi spodbuda za vas, kajti to presega tako civilno zaščito kot Ministrstvo za obrambo, da država oceni, kakšna je vzdržnost in kakšna je odprava ali pa nadomestitev ključnih sistemov ob večjem izpadu in mislim, da je tudi čas končno, da se začnemo v tej državi pogovarjali o celotnem sistemu kriznega upravljanja, ne pa samo o tistem delu, ki ga pokriva nekdo od segmentov.
Na tem primeru tako civilna zaščita kot tudi Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska so zadevo opravili odlično. Hvala lepa.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Tudi vam hvala lepa.
Namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, izvolite.
Andrej Osterman
Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za obrambo. Jaz bom skušal kratko odgovoriti na katera vprašanja. Predvsem vprašanja, ki so bila postavljena s strani gospoda Ribiča, potem gospoda Tonina, gospoda Breznika, gospoda Kurnjeka in deloma tudi gospe dr. Jelušičeve.
Jaz sem pravzaprav generiral ta vprašanja nekje na štiri sklope vprašanj, dva sta pa mogoče bolj konkretna. Kar se tiče glede angažiranja in začetka in zaključka sodelovanja Slovenske vojske v tej aktivnosti, mislim, da je poveljnik civilne zaščite, gospod Šestan, na to že seveda odgovoril. Tukaj lahko rečem, da je Slovenska vojska spoštovala vse predpise, ki urejajo to področje in vsako nalogo seveda tudi maksimalno opravila, kvalitetno, kar se je dalo.
Potem, kar se tiče usposabljanja za izvajanje nalog v sistemu zaščite in reševanja. To je ena izmed nalog, katero izvajamo v skladu z Zakonom o obrambi, s 37. členom. Tako kot za ostale naloge se v okviru možnosti usposabljanja za te naloge tako v okviru individualnega usposabljanja, kot seveda tudi kolektivnega usposabljanja. Veliko je bilo seveda tukaj govora o motornih žagah, seveda Slovenska vojska tudi to področje, se pripadniki usposabljajo, skladno s predpisi, ki urejajo to področje, varovanje zdravja in varstva pri delu, ne gre samo za motorne žage, seveda je treba imeti tudi ostalo zaščitno opremo, skratka, in ta obseg teh sredstev je toliko, kot jih seveda Slovenska vojska potrebuje za izvajanje svojih nalog.
Potem, kar se tiče kolektivnega usposabljanja in samih načrtov, tudi v Slovenski vojski imamo seveda načrt Vihra, v okviru so seveda tudi določene sile v pripravljenosti, za angažiranje v temu delu, to seveda vam je verjetno tudi poznano. Tako, da to nalogo tudi s področja sodelovanja v zaščiti in reševanja, skratka, izvajamo, se usposabljajo tako, kot določajo tudi predpisi.
Potem opremljanje in oprema, ki je bila danes seveda izpostavljena, pa tudi kolega Uroš je tudi o tem govoril, tudi minister in seveda ostali pred menoj. Seveda Slovenska vojska predvsem pri opremljanju ima tisto opremo, ki pravzaprav sledi nalogam, ta oprema in samo opremljanje temelji tudi na ostalih strateških dokumentih, kot so seveda na resoluciji in tudi na srednjeročnem programu opremljanja razvoja Slovenske vojske. Skratka, to so tisti pravni akti, ki ne nazadnje seveda so neka podlaga, za tem seveda so potrebni za realizacijo tudi ustrezni finančni viri, kateri so bili danes tudi izpostavljeni.
Kar se tiče del opreme, lahko tudi poveljnik civilne zaščite pove, v določenih situacijah, seveda tudi iz zalog civilne zaščite, v določenih primerih seveda, če Slovenska vojska to opremo potrebuje, se da iz rezerv, tako da del opreme v določenih seveda naslovov dobimo tudi to opremo.
Nadalje, dvonamenskost opreme, kar je bilo tudi danes govora. Tudi pretekli nakupi, kot je bilo omenjeno in večina se gleda, da oprema, ki se nabavlja, tako za potrebe Slovenske vojske, je dvonamenska, tako za izvajanje naloge obrambe države, sodelovanje v mednarodnih operacijah in ne nazadnje seveda tudi za zaščito in reševanje. Seveda v konkretnem primeru je vprašanje, res, bojno vozilo, Valuk, Varun, to je bilo prvič uporabljeno. Idejo kot tako seveda je podal poveljnik civilne zaščite za Gorenjsko, Jernej Hudohmet, ki se je pravzaprav spomnil Valukov, kako so lahko tudi ta vozila mogoče navzven predvsem za čiste bojne operacije namenjena, lahko zelo koristna v določenih momentih, ko se uporabi tudi za namen zaščite in reševanja.
Potem, kar se tiče posebej izpostavljeno seveda, formiranje posebnega inženirskega polka, seveda, zopet, to je tisti segment, in specializiranih enot, ki so predvsem namenjene za področje zaščite in reševanja, to je tudi predmet seveda srednjeročnega načrtovanja programa razvoja in opremljenosti Slovenske vojske, kajti Slovenska vojska je dejansko tisti strokovni sogovornik, ni pa tisti, ki dokončno odloča, kakšna bo struktura in obseg Slovenske vojske, ker ne nazadnje seveda za vse to je treba zagotoviti tudi določena sredstva. Vsekakor pa je to izredno pomembno, kar je bilo tukaj izpostavljeno. Tudi danes imamo že v Slovenski vojski dve inženirski četi, ki imajo določeno opremo in lahko seveda tudi v teh aktivnostih ta del tudi angažira.
Naslednje vprašanje, ki je bolj konkretno, kar se tiče akcije Očistimo Slovenijo, Slovenska vojska seveda je sodelovala v tej aktivnosti v skladu z dogovorom s civilno skupnostjo, skratka, s področja civilno-vojaškega sodelovanja, smo sodelovali in tudi v letošnjem letu bomo v okviru zmožnosti delovali v tej aktivnosti.
Za zaključek je bilo, kar je bilo tukaj odgovorjeno, za angažiranje sil v Kamniku, to je pa tudi poveljnik civilne zaščite, gospod Šestan, že odgovoril, v kolikor pa potrebujete konkretnejši odgovor, je pa tukaj brigadir Milan Obreza, ki poveljuje dežurnemu centru za, in lahko da konkretnejši odgovor.
Spoštovane poslanke in poslanci, hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala lepa.
Jaz mislim, da ste vseeno podali vse odgovore. Bi jaz potem zaključil razpravo.
Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepov. Najprej bom seveda sklepe tudi predlagal.
Prva točka oziroma prvi sklep, Odbor za obrambo se je seznanil z informacijo o razmerah v Sloveniji po zadnji vremenski ujmi.
Drugič, Odbor za obrambo se zahvaljuje gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, vojakom Slovenske vojske, policistom, tabornikom, skavtom, aktivistom Rdečega križa in Slovenski Karitas, delavcem komunalnih, gozdarskih, elektroenergetskih podjetij ter prostovoljcem za požrtvovalno delo, seveda tudi nesebično pomoč prebivalcem pri odpravljanju posledic vremenske ujme. Zahvaljujemo se tudi pripadnikom tujih sil za zaščito in reševanje, ki so sodelovali pri teh aktivnostih.
Tretjič, Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da sprejme vse nujne ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče, vključno s pripravo potrebnih sprememb zakonov in po potrebi tudi predlaga interventni zakon.
Dajem sklepe v razpravo, če želi kdo razpravljati o sklepih. Kolegica, dr. Ljubica Jelušič.

Socialni demokrati (SD)
Najlepša hvala, predsednik, za predlog sklepov, ki jih jaz podpiram. Predlagala bi samo, da drugi sklep dopolnimo z eksplicitno navedbo pripadnikov gorske reševalne službe. V poročilu se sicer ne omenjajo, vemo pa, da tolminski konec je aktiviral gorske reševalce in nekateri drugi deli tudi. Tako, da se mi zdi prav, če so že izpadli iz poročila, pa b okviru naše zahvale pa je prav, da se jih neposredno spomnimo. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala.
Matjaž Zanoškar. Izvolite.

Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS)
Brez dvoma v Pozitivni Sloveniji podpiramo predlagane vse tri sklepe. Hvala za informacijo, bila je izčrpna, bila je ažurirana z novimi podatki. Zahvala vsem, ki so in bojo še naprej sodelovali v odpravi posledic te ujme, kar se v Pozitivni Sloveniji seveda v celoti strinjamo. O tem, kar je vlada do sedaj naredila, kar je naredil minister, kar je naredila Slovenska vojska in pa republiški štab civilne zaščite z vsemi občinskimi, regijskimi štabi, nas prepričuje o tem, da se je vlada naloge lotila odlično in smo prepričani, da bo tudi naprej delovala v tem smislu, v kakršnem jo zavezuje tudi tretji sklep, ki ga bomo danes sprejeli.
Torej, v Pozitivni Sloveniji podpiramo in sprejemamo te sklepe. Hvala.

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Hvala.
Še kdo želi? Ne. Potem bi predlagal, da dopolnimo drugi sklep, kjer bi pa za besedo Karitas, dodali tudi Gorsko reševalno službo in patronažno službo. No, jaz mislim, da ne bomo pretiravali, da smo napisali to, kar je bilo s strani kolegice dr. Ljubice Jelušič predlagano.
Potem odpiram glasovanje, še preden bomo začeli glasovati bi predlagal, da o vseh treh sklepih glasujemo enkrat. Se strinjate? Strinjate.
Odpiram glasovanje.
Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Se pravi, da smo vse tri sklepe tudi sprejeli.
S tem je dnevni red današnje seje izčrpan in se zahvaljujem vsem za udeležbo.
Seja je bila končana 11. februarja 2014 ob 20.17.