026. Redna - Odbor za obrambo

Zasedanja:

Vsebina

SKUPNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA OBRAMBO - 26. SEJA IN ODBORA ZA GOSPODARSTVO - 40. SEJA
(5. november 1998)
Sejo je vodil Rudolf Petan, predsednik odbora za obrambo.
Seja se je pričela ob 12.13 uri.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Pozdravljam člane državnega zbora Republike Slovenije za obrambo! Ker vas je veliko, mi dovolite, da se nekako izognem naštevanju vseh, ker bi nam vzelo res veliko časa, se opravičujem. Naj povem, da so bili na sejo vabljeni predstavniki vlade, predstavniki ministrstva za obrambo, predstavniki urada predsednika države, predsednika vlade in pa seveda predstavniki podjetij, proizvajalcev, recimo zaenkrat še namenske proizvodnje. Vsem lep pozdrav! Seveda lep pozdrav tudi vsem članom odbora za obrambo in odbora za gospodarstvo in pa seveda predstavnikom medijev, ki so danes prisotni.
Dnevni red ste dobili z vabilom in naj takoj na začetku povem, da je bila ta seja sklicana glede na sklep odbora za obrambo o trenutnem stanju in možnosti slovenskih proizvodnih podjetij za namensko proizvodnjo in to je tudi osrednja točka. Zato tudi ni v tem dnevnem redu točke pobude in vprašanja članov odbora, poslancev in bi prosil člane obeh odborov, da to sprejmejo z razumevanjem, kajti predstavniki podjetij, ki so prišli iz vse Slovenije v teh današnjih razmerah, ko bi bilo mogoče bolj primerno, da bi obravnavali naravne ujme ali pa odpravo posledic ali pa samo področje uprave za zaščito in reševanje, vendar nekako nekako ne daje se predvideti te vremenske neprilike in glede na to, da so prišli predstavniki iz vse Slovenije, bi prosil še enkrat člane obeh odborov, da to sprejmejo z razumevanjem, da danes ne bomo razpravljali o pobudah in vprašanjih.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POTRDITEV OSNUTKA ZAPISNIKA 25. SEJE ODBORA ZA OBRAMBO. Zapisnik, pravzaprav predlog je v omrežnih dokumentih Lotus Notes, jaz upam, da ste si ga prebrali in vas sprašujem, če se strinjate s takšnim predlogom. Glasujejo pa samo člani odbora za obrambo in kolikor vem, imamo mi rumene lističe zato, da ne bi prišlo do pomote in da slučajno ne bi prišlo do nepotrebne hude krvi. Zato dajem v razpravo, kot sem rekel, ta predlog zapisnika. Ugotavljam, da ni razprave, zato vas prosim, kdor se strinja s tem predlogom, da to potrdi z dvigom tega rumenega lističa.
Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta osnutek zapisnika sprejet.
Gospod Zagožen, pri tej točki, prosim, odbora za gospodarstvo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Lepo pozdravljeni tudi v imenu odbora za gospodarstvo. Pri našem odboru ugotavljamo, da smo sklepčni in tudi mi imamo enak dnevni red in pri nas je 1. točka potrditev osnutka zapisnika 39. seje odbora za gospodarstvo, ki je prav tako na vpogled v računalniški mreži.
Sprašujem torej, kdo je za to, da se potrdi ta zapisnik? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala, gospod predsednik. Torej ugotavljam, da smo 1. točko, potrditev zapisnika opravili.
Sedaj sledi 2. TOČKA DNEVNEGA REDA, to je tista osrednja, zaradi katere smo se danes sploh zbrali. Preden bi pa dejansko prešli k vsebini, bi pa samo to povedal, da so se že prijavili, da pridejo na naše današnje srečanje in se kasneje opravičili zaradi vremena, predstavniki treh podjetij in pa RTI i Maribora, zaradi sklica seje, ki jo je pripravil tudi mariborski župan danes malo kasneje, ker pa je firma nekoliko manjša, se pač predstavniki niso mogli nekako raziti in biti na dveh koncih istočasno. To so RTI Maribor, Prevent Prevalje in Stanislav Urbanc Celje. Torej zakaj je v bistvu sploh bila ta namenska proizvodnja na dnevnem redu. Gre na splošno za to, na odboru za obrambo večkrat govorimo o opremi in orožju za Slovensko vojsko, v bistvu pa niti ne vemo, kaj vse je naša industrija možna, sposobna, pripravljena ponuditi Slovenski vojski in bodimo tudi odkriti in pošteni, marsikdaj tudi ne vemo, da se to lahko v Sloveniji proizvaja in to je priložnost, da se člani odbora za obrambo in seveda tudi odbora za gospodarstvo seznanijo s trenutnim stanjem na tem področju, možnostmi, ki so in pa seveda tudi z načrti v bodoče tega segmenta proizvodnja. Vemo, da je ta industrija včasih še v naši prejšnji državi kar dobro funkcionirala, to bi kasneje v diskusiji malo podrobneje predstavil, tako da sedaj ne bi izgubljal preveč besed in ta naša današnja seja je nekako v smislu seznanitve zakonodajne veje oblasti, če lahko uporabim ta izraz s stanjem na tem področju. Namreč ni lahko glasovati za proračun, ker so zelo velike številke. Vemo, da država denarja nima na pretek, zato ga je treba racionalno uporabljati, če ne poznamo tudi domačih možnosti. Vemo, da je ravno ta segment industrije v razvitih državah tista gonilna sila, ki daje nove ideje in šele potem v bistvu, ko se nekako vojska opremi z novimi idejami, z novimi napravami, potem to počasi tudi preide v civilno rabo. Zato je današnja seja nekako seznanitvena.
Najprej bi dal besedo predstavnikom vlade ali ministrstvu, kakor se bodo pač dogovorili, kdo bo prej prevzel besedo, da nam podajo nekakšen pregled na tem področju, kakšno je stanje, kaj se je dogajalo, kakšne so perspektive in pa seveda koliko, če sploh slovenska država računa na ta segment domače proizvodnje, nato pa bi dal besedo predstavnikom proizvodnih podjetij iz Slovenija iz tega področja. Pa če sem pravi videl, gospod Koprivnikar želi besedo. Prosim, da nam podaste nekakšno stanje in pogled države, izvršne oblasti na ta segment. Izvolite.
Gospod Koprivnikar
Najlepša hvala, gospoda predsednika. Gospodje poslanci! To poročilo o obrambni industriji v Republiki Sloveniji in protidobavah pri nakupih orožja in vojaške opreme je nastalo na podlagi sklepa odbora za obrambo, ki ga je pripravilo obrambno ministrstvo. To poročilo je tudi priloga k poročilu o realizaciji temeljnih razvojnih programov za leto 1994-1997 in je v procesu obravnave na vladi, vlada o tem poročilu še ni sklepala, zato je treba to razumeti tudi kot informacijo našega ministrstva. Poročilo je sestavljeno iz dveh sklopov. Prvo govori o obrambni industriji v Republiki Sloveniji, kjer podaja stanje v slovenski obrambni industriji in to govori o podjetjih, o področjih, ki jih pokrivajo. Govori konkretno o imenih podjetjih in o rezultatih na finančnem področju, ki sta jih dosegala znotraj države ali izven države. Prav tako govori to poročilo o vlogi ministrstva za obrambo, ki jo ima na tem področju. V drugem delu poročila govori o protidobavah pri nakupih orožja in vojaške opreme, kjer obdeluje realizacijo obveznosti protidobav in pa v zaključku podaja cilje, ki jih na tem področju želimo doseči, to je povečanje procenta protidobav, procenta vrednosti nakupa v protidobavah. Mi smo se pripravili tako, da bi podrobnejše predstavitve iz teh dveh sklopov podali, torej iz obrambne industrije v Republiki Sloveniji mag. Sevšek iz uprave za oborožitev, ki vodi to področje in pa iz področja protidobave pri nakupih orožja in vojaške opreme državni podsekretar Gruden. Zato bi prosil, da nadaljuje.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Vprašal bi samo, koliko časa računate, da bi ta predstavitev trajala, okvirno, ne bom vam vzel besede.
Gospod Mag. Sevšek
Predstavitev bo trajala 5 do 10 minut. Spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki podjetij! Predstavil vam bom stanje v slovenski obrambni industriji Obrambno industrijo danes predstavljajo podjetja, ki so v skladu z zakonom o obrambi pridobila soglasje. Takšnih podjetij je danes 28. V prilogi verjetno imate seznam teh podjetij. Ta podjetja so tudi vsebovana v katalogu o vojaški industriji, ki vidim, da je pred vami. Namen tega kataloga je bil predstavitev industrije v tujini. Vojaška oprema in oborožitev je opredeljena v uredbi o namenski opremi. Glede na klasifikacijo te uredbe naša podjetja opredelimo v naslednje skupine.
Skupina, ki proizvaja pehotno orožje, altirelisko orožje, strelivo, vozila, smodnik, razstreliva, rezervni in sestavni deli, naprave in pripomočki za usposabljanje ne orožjih, raziskovanje, analize in druge storitve. Na področju vojaške opreme delimo podjetja, ki proizvajajo naprave in sredstva za zveze, opremo za osebne in skupinsko zaščito. Naprave in opreme za opazovanje. Ta podjetja, ki proizvajajo stroje, orodja in surovine. Glede na končni rezultat ugotavljamo, da so podjetja usmerjena predvsem na izdelavo posameznih komponent ali delov za področje raziskav in preizkušanja. Na delo na področju vzdrževanja in sestavljanja končnih sklopov. Glede na področje obrambne tehnologije je obrambna industrija aktivna na področju vojaških vozil, alterirelije, elektronike, na področju vojaške opreme. Predvsem uniform, opreme, zdravil. Povprečno je v okviru teh podjetij 10 do 20% proizvodnje vezane na izdelke in storitve iz obrambnega področja. Zavedati se moramo, da v Republiki Sloveniji v bistvu ne obstaja podjetje, ki bi bilo čisto vojaško, ampak so to mešana podjetja. To so podjetja, katerih osnovni program je civilni, dopolnilni program in tudi vojaški.
Po razpadu Jugoslavije in po razpadu vzhodnega bloka, ter po vzpostavitvi embarga za izvoz orožja na določena tradicionalna slovenska tržišča se je stanje po osamosvojitvi glede izvoza naših izdelkov bistveno spremenilo. Poleg zagotavljanja potreb za slovensko obrambo je perspektiven tako rekoč le še zahodni trg, ki pa postaja zanimiv prav zaradi proti dobav nakupa vojaškega blaga in potencialnih koperativnih projektov. V letu 1997 je bilo izdano 21 dovoljenj za izvoz vojaškega orožja in opreme, ter 23 dovoljenj za začasni izvoz. Vrednost izvoznih poslov v letu 1997 je znašala 8 milijonov ameriških dolarjev.
Glavni izvozniki so bili podjetje Fotona, Veplask, Krivodeft?, tovarna akumulatorskih baterij, Litostroj. Podjetja pa so izvažala v glavnem v Češko, Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo tudi Rusijo, Grčijo, Hrvaško, Saudsko Arabijo, Egipt, Izrael, Vietnam in Indijo. Iz števila izdanih dovoljenj je razvidno, da je več kot polovica skupaj izdanih dovoljenj bila izdana za potrebe začasnega izvoza. To se pravi za potrebe testiranj v tujih državah, kar kaže na to, da bo potencialno v naslednjem obdobju tržili še več izdelkov na tem področju. Za potrebe slovenski obrambnih sil je bilo v letih 1996 in 1997 s slovensko obrambno industrijo sklenjenih za 3,7 milijarde SIT pogodb. Vsega na področju rednega opremljanja za 2 milijardi SIT, na področju vzdrževanja 500 milijonov SIT, ter na področju temeljnih razvojnih programov za 1,2 milijard SIT.
Največji trenutno potekajoči programi so modernizacija tankov T 55, v vrednosti 12 in pol milijonov nemških mark, ter posli, ki vežejo obrambno industrijo predvsem Ravne, Fotonu in Litostroju, ter drugi tak posel je proizvodnja lahkih kolesnih oklepnih vozil, valuk, v vrednosti 15,6 milijonov nemških mark. Nosilec te aktivnosti je STO Ravne. Samo v okviru zadnjih dveh projektov so zagotovljena delovna mesta za najmanj 120 delavcev. Slovenska industrija je kot vidimo vezana na vzdrževanja, posodobitev in tudi na proizvodnjo na licenčno proizvodnjo. Oziroma na končno montažo. Ugotavljamo, da je le manjši odstotek podjetij sposobno samostojno razvijati, raziskovati in izdelati novejša sredstva. Pri tem svojem delu potrebujejo pomoč tudi drugih institucij in tudi države. Vloga ministrstva za obrambo, prva vloga ministrstva za obrambo je kot vloga glavnega kupca naše vojaške industrije. V skladu s to vlogo ministrstvo za obrambo tudi vsako leto zagotavlja svoje potrebe z domačimi izdelki.
Po drugi strani ministrstvo za obrambo pomaga slovenskih podjetjem pri vključevanju v tuje projekte in to preko sodelovanja v okviru partnerstva za mir. Republika Slovenija je v letu 1997 imenovala tudi nacionalnega predstavnika vojaške industrije v Natu. Nacionalni predstavnik vojaške industrije Republike Slovenije je gospod Dušan Bevc, danes prisoten tukaj, predstavnik podjetja Fotone. Preko teh organov in preko projektov, ki se izvajajo v okviru partnerstva za mir, to so partnerski kooperacijski projekti. Pripravljamo povezovanje naše industrije v mednarodne projekte oboroževanja. Če še na kratko zaključim.
V okviru dolgoročnih načrtov razvoja in opremljanja slovenske vojske predvidevamo in se zavzemamo za neposredno vključitev domače industrije. Vem, da so ti projekti vezani tudi na določene zakone, predvsem na zakon o temeljnih razvojih programih, obstoječi in morajo biti bodoči zakon. S tem bi v bistvu jaz zaključil svojo predstavitev. Mogoče bi poudaril še vlogo promocije, ki jo ima ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za obrambo pomaga podjetjem promovirat vojaške izdelke z razgovori, s tujimi predstavniki preko diplomatskih predstavništev, preko obiskov v Natu. Ministrstvo za obrambo je izdelalo tudi katalog slovenske vojaške industrije. Namen tega kataloga je v bistvu promocija vojaške industrije v svetu in pomoč Republiki Sloveniji za izvedbo proti dobav, ki bi vključevala tudi izdelke domače proizvodnje. : Te kataloge smo distribuirali vsem predstavništvom v tujini, prav tako so jih dobila podjetja in naši predstavniki v tujini jih pospešeno pormovirajo. S tem bi zaključil. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala, gospod Sevšek. Kot je bilo najavljeno, bo besedo prevzel gospod Marko Gruden. Prosim.
Marko Gruden
Spoštovani, če mi dovolite, bom v nadaljevanju povzel nekaj ključnih iz poročila o proti dobavah. Kot že rečeno, je točka proti dobav sestavni del celovitega poročila, ki je bilo pripravljeno in je obravnavano, ni pa še sklepano na seji vlade, o uresničevanju temeljnih razvojnih programov v letih 1994/97. Naj se dotaknem samo nekaj ključnih poudarkov iz tega poročila. Osnova o izvajanju proti dobav zagotovo ima v sklepanju pogodb s tujimi partnerji, v katerih so vsebovane določbe o proti dobavah. V do sedaj sklenjenih pogodbah so te obveznosti tujih dobaviteljev in domačih koncesionarjev v višini 30 do 60% pogodbenih vrednosti. Iz priložene tabele je razvidno, da je do sedaj teh obveznosti v kumulativi 78 milijonov dolarjev in realiziranih po posameznih letih v skupni višini 28 milijonov dolarjev. Poudariti je, da se obveznosti tekoče izpolnjujejo in so izpolnjene za leto 1996 in 1997 in v višini 84% za letošnje leto. V nadaljevanju imamo pri sklepanju pogodb, kot je že omenil državni sekretar Koprivnikar, za cilj povečati ta delež obveznosti tujih pogodbenih partnerjev in pa povečati vključevanje slovenskih podjetij v direktne proti dobave. Mislim na direktni "off set", ki bi zagotavljal pri nadaljnjih pogodbah direktno vključevanje slovenske industrije v posameznih projektih.
Za boljše razumevanje, kaj do sedaj pomeni realizacija, je pripravljena tudi kratka analiza, ki vam bi želel v nekaj tabelah predstaviti. (Ni pri mikrofonu - slabo se razume.) Od celotne vrednosti obveznosti, ki so že pokrite, ima slovenska industrija delež v višini 34%.
V tem prikazu so podjetja slovenske industrije razdeljena po nomenklaturi dejavnosti in vidi se, da je : okrog 97% nastopala v proti dobavah predelovalna industrija. Tu prednjači industrija proizvodnje strojev in naprav v višini 25%. Potem je na drugem mestu industrija električnih in optičnih naprav. Na tretjem mestu je tekstilna industrija in na četrtem mestu papirna industrija. Ti imajo pomemben delež. Vsi ostali v predelovalni industriji imajo delež pod 3%. V proti dobavo so udeleženi industrija oziroma trgovina, praviloma to ... izdelkov široke porabe in delno promet, skladiščenje in zveze v višini 3%.
Sedaj ra... proti dobave slovenskih podjetij so razvidne potem v taki razpredelnici .. . je ta delež namenske industrije raz... po dejanski realizaciji.
S tem kratkim prikazom bi svoje poročilo zaključil. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Želi mogoče še kdo od predstavnikov vlade ali pa iz ministrstva za obrambo besedo v okviru poročila? Ne. Hvala lepa.
Sedaj bi prišli na poročilo predstavnikov podjetij iz tega segmenta industrije. Predlagam, da bi mogoče po vrstnem redu, tako kot so bili v spisku ministrstva podjetja navedena, da bi po tem spisku šli, da ne bi kdo mislil, da smo komu dali prioriteto, ker ga bom poklical prvega, da se predstavi. To nima s tem nobene zveze, ampak po nekem načelu pa moramo delati. V bistvu boste vsi dobili besedo. Šel bom po tem spisku, tako kot ste bili navedeni s strani ministrstva za obrambo. Vsakega bi prosil, da nekako predstavi svojo firmo in tudi kje se firma vidi v tem segmentu proizvodnje. Potem bi pa prosil, tako kot smo zapisali v vabilu za današnjo sejo, če imate pisno gradivo, da nam le-to tudi izročite, tako kot smo rekli, za arhiv našega odbora.
Dovolite mi, da kar pričnem. Najprej bi povabil na predstavitev predstavnika STO Ravne na Koroškem. Je predstavnik navzoč? Prosim, če vklopite mikrofon, da bomo imeli tudi magnetogram in vsakega bi prosil, da se tudi predstavi zaradi magnetograma. Hvala lepa.
Marjan Senica
STO Ravne, Senica Marjan, član poslovodstva, odgovoren za namenski del. Tri do pet minut je kratek čas, da predstavimo kompleten program. Jaz bi samo v številkah povedal, tako da je potem malo drugačna predstava.
V bivši Jugoslaviji smo letno delali približno od 30 do 40 milijonov mark namenske proizvodnje. Po osamosvojitvi od 1992 do 1998 pa smo napravili skupaj 24 milijonov mark na tem področju namenske proizvodnje.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Prosil bi vas, če bi malo glasneje, ker je ta dvorana dolga, pa se bolj slabo sliši na drugem koncu. Prosim. Hvala lepa.
Marjan Senica
Od tega je bilo približno narejenega polovico za modernizacijo slovenske vojske, polovico pa je bilo namenjeno za izvoz. Nekaj smo imeli samostojnega izvoza, nekaj je pa na področju "bybecka".
Osnovne aktivnosti oziroma proizvodnja, kaj pokrivamo. Pokrivamo področje vzdrževanja težkega orožja, to so minometi in havbice. Potem se kot drugo vključujemo v ministrstvo, v te razvojne projekte, abgrednih (?) tankov je 55. Potem je kot naslednji zdaj štartal projekt izgradnje lahkega oklepnika 6 krat 6, po Steierjevi (?) licenci.
Še preden so se začeli delati ti razvojni projekti, smo se vključili v proizvodnjo havbic 155 in smo skupaj z izraelsko firmo Soltam (?) izdelali 18 komadov, ki so bili že izdobavljeni, in smo skozi ta projekt prišli kot poddobavitelj oziroma sodelujemo v projektih, ki jih Soltam izvaja v Afriki ali pa vzhodni Aziji. Približno, z njimi bomo, mislim, da letos zaključili za okrog 8 in pol milijonov dolarjev na "bybecku". Postali smo pravzaprav izključni proizvajalec spodnjega dela teh havbic, to je ...(?-nerazločno). Letos, mislim, da jih bomo končali 16 komadov za tega proizvajalca.
V prilogi smo dostavili kompletno dokumentacijo. Jaz bi morda samo rekel, kaj bi bilo treba napraviti, da bi se mi lažje vključevali v mednarodno delitev dela na tem področju namenske proizvodnje.
Mislim, da imamo na tem področju še neurejene robne pogoje, da še ni definirano, kako delati na velikih projektih. Zdaj smo povabljeni, da pridemo na razgovore za zelo velik projekt, kjer bo potrebno, da bo nekdo od nekega ministrstva, ne vem, minister za obrambo, minister za gospodarske dejavnosti, sopodpisnik take pogodbe, kjer je večštevilčna cifra v milijonih dolarjev. Seveda, to še ni definirano danes.
Drugo področje je trženje teh stvari, kar je ministrstvo za obrambo, recimo, o abgreding T-55 (?), še ni dorečeno, kdo bo tržil, ali bodo podjetja tržila ali bo to ministrstvo za obrambo tržilo, kje lahko gremo, kdaj lahko gremo. Mislim, da so to nedorečene stvari, ki jih bomo morali zelo hitro doreči, ker nevesto moramo ženiti, ko je mlada, in tank je v redu nevesta za trg, ampak če bomo čakali še dve leti, ne bo imel več smisla, ker nam bodo drugi pokradli te ideje.
Pod tretjo točko sprašujemo za oceno vključevanja ministrstev in inštitutov. Mislim, da imajo ministrstva in inštituti veliko možnosti vključevanja. Mi smo zdaj v stiku s Fakulteto za strojništvo, nekaj delamo na področju razvoja teh večjih žičnih ležajev. Ravno tako pa, če bomo šli v te večje projekte, se bodo lahko vsi ti inštituti pa razvojne inštitucije vključevale v te projekte. Mislim, da bomo potrebovali to povezovanje, če bomo hoteli priti na tuj trg s temi proizvodi.
Jaz bi samo še to omenil, da ti projekti, na katerih sodelujemo, trenutno okrog 120 ljudi permanentno vežejo na te programe in so ti projekti, modernizacija slovenske vojske, v katerih sodelujemo, veliko zanimanja so vzbudili zunaj in tudi dobivamo povpraševanja in prošnje za ponudbe. Mislim, da je treba na tem področju vzpostaviti nek okvir poslovanja, ali bo to, kot je bil zamišljen Snežnik, ali kakršnakoli oblika, ampak nekdo bo moral stvari povezovati in z neko marelo pokriti to proizvodnjo. Toliko.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Naslednji je predstavnik podjetja Spin Ljubljana. Pa ga prosim, če bi lahko malo glasneje govoril. Prosim.
Iztok Čuk
Dober dan! (Iztok Čuk, direktor podjetja Spin iz Ljubljane.) Podjetje Spin je malo podjetje za proizvodnjo obutve za posebne namene. In sicer je v letu 1996 prevzelo in nadaljevalo proizvodnjo čevljarne Ratitovec (?), ki je šla v stečaj. Zaposlilo je približno četrtino delavcev bivše čevljarne, v trdnem prepričanju, da ima z narodnega vidika strateško pomembna proizvodnja terenske obutve za poklicne in posebne namene, to je vojska, policija, gasilci, gozdarstvo, v nekaj manjšem obsegu, kot je bila sicer v čevljarni Ratitovec, vse možnosti za dolgoročni razvoj in obstoj, ki ga utemeljujemo s sledečimi dejstvi.
Čevljarna Ratitovec je poznana tradicionalno kot proizvajalec izredno kvalitetne šivane obutve za posebne namene; da ima kader, s katerim danes razpolagamo, dolgoletne izkušnje, da je strokoven, vendar v povprečju mlad kader, z veliko volje in pripravljenosti do dela, ki tudi želi ostati v tej branži; da je to edino podjetje, ki razpolaga s strojnim parkom za proizvodnjo težke fleks šivane obutve; in da smo v letošnjem letu v povezavi s tujim poslovnim partnerjem pravzaprav podjetje dokapitalizirali, omogočili tehnološko posodobitev. Tuji partner je eden od italijanskih podjetij, ki ima v bistvu isti tip proizvodnje, in tako smo se okrepili tudi kapitalsko.
Pravkar smo pridobili tudi certifikate oziroma teste o skladnosti večjega dela našega programa z evropskimi normami na tem področju.
Današnja možnost našega podjetja je v bistvu ponudba do 10.000 parov šivane obutve za posebne namene v cenovnem razredu od 10 do 20.000 tolarjev.
Želel bi izraziti še to, da kot malo podjetje imamo veliko željo, da se tudi vključimo, recimo, v razne projekte ministrstva za razvoj, z ozirom na to, da je razvoj tovrstne obutve izredno drag in da bi nam bilo dobrodošlo, če bi lahko tudi s to pomočjo to zadevo peljali naprej.
To bi bilo vse.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Oba predstavnika bi samo vprašal, če imate pisno gradivo in če ga lahko oddate. Hvala.
Naslednji je predstavnik Fotone Ljubljana. Izvolite!
Matija Juvan
Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki vlade in predstavniki podjetij! Dovolite, da se predstavim. Moje ime je Matija Juvan in sem predsednik delniške družbe Fotona. Z menoj pa je gospod Dušan Bevd, direktor poslovne enote Elektrooptika, ki v Fotoni razvija in trži vojaške optorektionske (?) naprave.
Vojaški program v Fotoni pomeni polovico prihodkov družbe. Drugo polovico realizirajo civilni programi na področju optičnih komunikacij in medicinskih ter industrijskih laserjev. V pisnem gradivu, ki je bilo pripravljeno za to sejo in smo ga predali, sem že omenil države, s katerimi se srečujemo.
Brez olepšavanja naj povem, pa tudi brez pretiravanja, da je naše podjetje v zelo resnih težavah. Dilema, ali naj ohranjamo in razvijamo vojaški del programa, je povsem resnična. Od odgovora na to dilemo pa je odvisna tudi usoda celotne Fotone, kot jo poznamo danes. Vsaka industrija, še posebej pa vojaška, za uspešno delovanje potrebuje čim bolj definiran in stabilen državni okvir. Država, katere najvišji predstavniki ste prav poslanci državnega zbora, se morajo zavedati, da obstoj takih podjetij kot tudi Fotona, podjetja za visoko tehnologijo na vojaškem področju pomeni tudi določeno obvezo. Obvezo, da se bo pravočasno in odgovorno odločalo o svojih kratkoročnih in srednje ročnih programih opremljanja slovenske vojske.
Naloga Fotone je, da slovenski vojski ponudi izdelke, ki jih ta potrebuje. Izdelke vrhunskih zmogljivosti in kvalitete po konkurenčnih cenah. Kot predsednik družbe vam zagotavljam, da smo svoj del naloge pripravljeni iz sposobni realizirati. Sedaj pa prosim gospoda Bevca, da bi predstavil navzočim vojaški del programa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Prosim. Izvolite.
Dušan Bevc
Moja predstavitev vsebuje tudi nekaj prosojnic in bi jaz nadaljeval z drugega mesta.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Prosil bi vas, če tam spodnji mikrofon vklopite. Hvala lepa.
Dušan Bevc
Spoštovani! V kratki predstavitvi bi vam rad najprej predstavil neke ključne značilnosti podjetja z ... (Ni razumljivo.) ... Na vojaških programih. Ena od iztočnic moje predstavitve je sigurno to, da gre za Fotono, kot enega večjih evropskih obelektronskih proizvajalcev vojaške tehnike. Kje dejansko temelji svoje programe? Na lastnem razvoju in na lastni proizvodnji in obratovanju vseh potrebnih tehnologij za vzpostavljanje svetovne konkurenčnosti. To je osnovna predpostavka, na kateri gradimo vse svoje aktivnosti. Podjetje ne proizvaja samo vojaških stvari, ampak je znotraj obstoječih znanj poskuša dervizificirati aktivnosti tudi v smeri medicinskih, industrijskih laserskih programov in v smeri optičnih komunikacij. Vse kar Fotona proizvaja in kar je plod, kar se potem na koncu vidi tudi v sami lastni proizvodnji je, da so si proizvodi rezultat lastnih razvojih aktivnosti.
Naslednje dosti pomembno dejstvo je, da je Fotona podjetje, ki je pretežno izvozno orientirano. 70 do 80% prodaje vojaških programov gre v izvoz. Hkrati kar se tiče zagotavljanja kakovosti. Jasno, podjetje more zagotavljati skladno svojih izdelkov z najzahtevnejšimi standardi glede zadolževanja vojaškim potrebam in hkrati tudi notranjo organiziranost v smeri ... (Ni razumljivo.) ... Za tako proizvodnjo je dejansko potrebna nadpovprečna izobrazbena struktura. V podjetju je danes preko 400 ljudi, vemo, da ta številka v bodoče ne bo več taka. Ampak vseeno več kot tretjina gre za visoko izobražene ljudi. Z veliko izkušnjami, z zelo specialnimi znanji, ki so potrebna za razvoj vojaških naprav. Usposabljanje strokovnjakov traja krepko čez 4 do 5 let, da so zadosti usposobljeni za samostojno razvijanje vojaških izdelkov.
Malo več podatkov okoli vojaškega programa, katerih aktivnosti firma aktivno deluje. Aktivno deluje to pomeni, da se sooča z vso svetovno konkurenco na tem področju. Tu gre za obelektronsko? opremo, za oklepna in druga vozila. Tu gre za sistem, to dejansko pomeni, da gre za sisteme za vodenje ognja, ki omogočajo, da dejansko tehnika deluje v vseh pogojih, v vseh načinih ... (Ni razumljivo.) ... Vseh klimatskih razmerah, podnevi ali ponoči z zagotavljanjem čim boljših rezultatov za posadko.
Naslednje sistemsko področje je oprema za altirerijo. V obeh primerih se podjetje pojavlja kot sistemski ponudnik z lastnim razvojem, z lastnimi rešitvami. In jih trži po vseh segmentih, kjer se te stvari v svetu pojavljajo. Naslednja dosti pomembna zadeva je tehnologija in z njo povezano tudi naprave je termovizija. Sigurno ena od najnovejših, najtežje obvladljivih tehnologij in podjetje to obvada, razvija in ima v svojem proizvodnem programu in je tudi dobavila slovenski vojski. Vsi ti izdelki, kateri so bili našteti so vseh teh letih tudi dobavljeni, vgrajeni in se uporabljajo v slovenski vojski.
Po svoji izvozni usmerjenosti je podjetje že dejansko od leta 1973 v tem obdobju izgradilo, izdelalo več kot 11 tisoč različnih ... (Ni razumljivo.) ... Laserskih ... (Ni razumljivo.) ... To pomeni od tega približno polovico za uporabo v tankih. To pomeni skoraj 6 tisoč tankov ima naše laserske ... (Ni razumljivo.) ...
Naslednji dosti pomemben segment so sistemi za ... (Ni razumljivo.) ... Ki so veliko bolj kompleksnejši kot pa samo merilec laserske razdalje. Teh je bilo do danes izdelano, vgrajeno, dobavljeno več kot 550. Novi segmenti ... (Ni razumljivo.) ... Kamer. Katere ... (Ni razumljivo.) ... Sedaj za enkrat še niso velike. Sigurno pa v tej smeri vidimo prihodnost. Kaj pomeni ... (Ni razumljivo.) ... V Sloveniji? Sigurno želimo smo in tudi v bodoče bomo partner slovenske vojske. Vsa ta sredstva, ki so bila do sedaj našteta se dobavljajo, se vgrajujejo in ... (Ni razumljivo.) ... Poskušamo tudi pripravljati za bodoče potrebe. Skratka vse, kar za slovensko vojsko razvijamo, razvijamo z namenom na osnovi tega, da mora biti realna potreba, ne pa da nekaj imamo sedaj in naj se to kupi. V tej smeri je tudi že verificirano, pripravljeno za naslednjo nadaljevanje kompletni ... (Ni razumljivo.) ... Paket za nadgradnjo tankov M 84. Kateri projekt v tem trenutku žal ne gre v taki dinamiki, zaradi finančnih sredstev. Sodelujemo pri koncenpiranju novih sredstev, ki so potrebna in vemo, da jih bo slovenska vojska potrebovala. Vzdržujemo opremo, ne samo našo, ampak tudi vse tisto, kar slovenska vojska uporablja in naša znanja omogočajo, da lahko te stvari vzdržujemo.
Rezultati poslovanja v teh letih kažejo, da je od leta 1992 do 1997 skupna prodaja vojaškega programa bila 70 milijonov dolarjev. Skupni izvoz od tega 56 milijonov oziroma 80%. Prodaja Morsu od leta 1992 od 1997 tudi ni majhna, je pomembna in tudi na njej želimo v bodoče tudi graditi svoje robne pogoje na katerih jasno mora potem tudi izvozna usmerjenost ostati bilo je 14 milijonov dolarjev. To, kar nas morda bolj kot skupni znesek 14 milijard dolarjev skrbi, je dejansko to, da je ta dinamika izredno ... (Ni razumljivo.) ... Na tem diagramu se tudi vidi, da dejansko zadeva niha pod nič in nekje do slabih 6 milijonov dolarjev letne realizacije za potrebe Morsa. Na tak način znotraj takih okvirov, pri takih velikih postilacijah dejansko podjetja težko vzpostavi svojo kritično maso na osnovi katere naj zagotavlja potem tudi dolgoročno konkurenčnost podjetja in tudi zagotavljanja potreb slovenske vojske. Dejansko podjetja danes so v situaciji, da je prihodnjo kot taka zelo odvisna od tega, kakšni pogoji bodo v nekem srednjem ali tudi v nekem dolgoročnem obdobju. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa za predstavitev. Prosil bi predstavnika ali predstavnike kemijske industrije Kamnik. Izvolite.
Cera Matija Bogdan
Kemijska industrija Kamnik, bolj znana kot smodnišnica Kamnik. Sem generalni direktor družbe. Kemijska industrija Kamnik je nastala leta 1852, kot vojaška tovarna "Pulfar fabrik". Njen osnovni program so črni smodnik, gospodarska razstreliva, aluminjski proizvodi, plastika, vadbene in šolska sredstva za potrebe slovenske vojske in drugih. Trenutno ima naša namenska proizvodnja pirotehnike, sklenjene pogodbe s slovensko vojsko v višini 2 milijona Dem. Izdeluje vadbena minska eksplozivna sredstva, remont ročnih bomb in skrbi za korekcijo smodnikov in kontrolo stabilnosti smodnikov v minsko eksplozivnih sredstvih s katerimi razpolaga slovenska vojska. Problem je pozno sklepanje pogodb, za tekoče leto, državni proračun zaradi državnega proračuna, ki se sklepa običajno v drugi polovici leta. In majhne količine. Zato je nujno sklepanje dolgoročnih pogodb 3 do 5 letnih.
S tem bi se pocenila proizvodnja, vzdrževala kondicija obrata in strokovni kader. KIK ima zelo bogato strokovno knjižnico in opremo, strokovne kadre, dolgoletne povezane s sorodnimi firmami v Evropi. KIK ima v letu 1998 sklenjenih pogodb za 1 milijon mark tudi iz tega programa z Hrvaško in Makedonijo. Strokovnjaki Nata so se že večkrat bili pri nas in nakupili vzorce šolskih in vadbenih nizko eksplozivnih sredstev, ter posneli sheme postavitve in razminiranja. Proizvajamo in prodajo črni smodnik, v vrednosti 4 milijone DEM. Vsega izvozimo v ZDA, Nemčijo, Norveško, Švico, Avstrijo, Italijo. Pri tem proizvodu so velike možnosti za protidobave z nakupi slovenske vojske, zlasti ker ga prodajamo pod lastno blagovno znamko, po zelo cenjeni kvaliteti na svetovnem trgu.
Smo tretja največja firma na tem področju in potrebujemo samo dodatno lokacijo, pa bomo lahko to proizvodnjo povečali še 2-kratno. Možnost stika so v vključevanju v program. Kontrolo-tehničnih pregledov in streliva iz minsko eksplozivnih sredstev, postavitvi projekta stacionirane delaboracije v KIK-u in uničevanje razstreliva, ter sodelovanje pri razminiranju minskih polj. Pomoč institutov in ministrstva za znanost in tehnologijo je dobrodošla in samo pričakujemo na tem področju več sodelovanja. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Naslednjega vabim predstavnika rudnika Mežica.
Gospod____________
Skušal bom biti kratek, ker je bila pot predolga. Mi smo tovarna akumulatorjev iz Mežice, jaz sem direktor tega proizvodnega obrata. Z akumulatorji se bavimo 30 let. Bili smo ekskluzivni proizvajalec podmorniških baterij in pa namenske proizvodnje za aviacijo in pa za torpedo v Jugoslaviji. Smo bili izvoznik in sicer smo izvažali v sredozemske države, za ruske podmornice baterije in pa seveda v Egipt. Danes izvažamo praktično samo del programa, ki ga bom pokazal in sicer ta del programa namenjen predvsem tuji vojskam, za domačo vojsko delamo samo tankovske baterije, ki so ostale še iz prejšnjega programa. To je tankovska baterija, ki je izdelana za jugoslovansko vojsko, za tanke in tudi za Slovensko vojsko, ki jih danes uporabljajo. V tem proizvodnem programu je v perspektivi predviden večji razvoj in sicer tak, kjer bi bila baterija hermetično zaprta in seveda omogočala izvlačenje in pa vnos baterije brez večjih poškodb na opremi in pa na ljudeh. Zdaj je nalita s tekočim..., kar povzroča vojski dodatne probleme.
Naslednji proizvodni program je helikopterske baterija, ki je namenjena predvsem za, ker je ruske izvedbe. Te helikopterske baterije smo delali oziroma baterije smo delali izključno za jugoslovansko vojsko. Razvoj je ob razpadu Jugoslavije zastal in seveda po teh baterijah je večje povpraševanje, vendar je tu problem osnovnega vlaganja v nekatera orodja, ki smo jih prej imeli, zdaj jih pa ne posedujemo več. Seveda danes izvažamo, najbolj idoč izvozni izdelek, ki je danes še ostal v Mežici so torpedne baterije, izvažamo jih v Egipt, Poljsko in pa še nekatere države, količine so relativno male, seveda je pa to trajen posel, tako da ta izvoz nepretrgoma poteka.
Naslednje baterije, ki so pa v vrednosti, milijonske vrednosti, seveda taka baterija, ki jo bom zdaj pokazal, stane od 2 do 3 milijone dolarjev, tehta 300 ton. Te baterije smo delali nekaj za jugoslovansko vojsko, povprečna proizvodnja na leto je bila 200 ton baterij, v ekstremnih primerih, ko smo delali za tuje partnerje, se je pa ta proizvodnja povzpela na 400 ton, večina smo te baterije izvažali, ena taka baterija za podmornico stane od 2 do 3 milijone dolarjev. Poleg tega je tu treba še en kup merilne opreme, ki smo jo tudi proizvajali za vojsko. Te baterije seveda zdaj za našo vojsko ni treba proizvajati, imamo partnerje na Hrvaškem, kamor gre neznaten del teh baterij, vendar v bistveno manjši izvedbi.
Kaj so za nas problem? Jaz bi rekel, eden je sigurno, da bi radi mi sodelovali s Slovensko vojsko na širšem področju, predvsem na razvoju. No, bili smo eden redkih proizvajalcev, ki ima popolnoma lasten razvoj za vse te tipe baterij, ki so tu, te baterije so bile pri nas razvite in seveda smo prej oskrbovali, kot sem že povedal, skorajda 25 let jugoslovansko vojsko s temi proizvodi. Smo eden redkih proizvajalcev v Evropi, ki ima celoten ta program. Seveda imamo mi probleme v izvozu teh baterij zaradi tega, ker za te baterije je treba imeti vsa dovoljenja, seveda nekatere države so zdaj pod embargom in seveda do teh držav mi praktično ne moremo priti. Drugo, kar je, za Slovensko vojsko bi radi delali, kot sem že povedal, na razvoju in sicer predvsem teh baterij za tanke in pa oklopna vozila, smo pa tudi proizvajalec ene najkvalitetnejših... baterij, tako da bi tudi tu lahko naši vojski nudili usluge. Moram pa povedati neko grenko izkušnjo, da mi zelo težko navežemo kontakte z oficirji oziroma s tistimi ljudmi, ki vodijo razvoj v vojski in seveda za nas je to ovira, ki nam povzroča težave. Toliko bi imel. Najlepša hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Vabim predstavnike Uniorja iz Zreč. Prosim.
Miran Pukl
Miran Pukl, Unior Zreče. Vsem skupaj lep pozdrav! Unior, ki je v Sloveniji najbolj poznan po proizvodnji kakovosti ročnih orodij in uspešnem turizmu, ima znotraj svojih proizvodnih programov instaliranja in strojne kapacitete, ki so zanimive tudi za proizvodnjo produktov ali sklopov za vojaško industrijo. Prav ta potencial nas je vzpodbudil, da sodelujemo pri projektu izdelave protitipne jurišne puške za Slovensko vojsko SP 21. V tem smo videli izziv in obenem priložnost, da razvijemo nov proizvodni program, ki ga tovarna seveda tudi potrebuje. V kratkem roku smo razvili in izdelali uporabne protitipe, ki so še vedno podvrženi spremembam in nadaljnjemu razvoju v smislu kakovosti in poenostavitve za morebitno serijsko proizvodnjo. Pri tem ni treba poudarjati, da je bilo v izdelavo vloženega ogromno truda in znanja, ki je obenem eden največjih adutov, ki jih Unior ima. Znotraj treh proizvodnih programov, ki tvorijo jedro industrijske proizvodnje tovarne Unior, so instalirane kapacitete toplega in hladnega kovanja jekla, tehnologije Sinter in kovinskih pragov, strojne obdelave jekla, orodjarstva in nazadnje seveda tudi strojegradnje. Prav v slednji imamo na primer razvito tehnologijo globokega vrtanja, ki smo jo že uspešno uporabili in izdelali tovrstne stroje za inozemske kupce, vrsto avtomobilske industrije, enako tehnologijo se lahko uporabi tudi za potrebe vojaške industrije. Vse aktivnosti v smeri razvoja namenske proizvodnje v Uniorju pa so : trenutno zastale. Razvojni projekti stojijo dokler se ne razrešijo tržne situacije oziroma realne potrebe slovenske vojske.
V primeru generalne odločitve o razvoju tovrstne proizvodnje v Zrečah je potrebno organizirati serijsko proizvodnjo in uporabiti proizvajalna sredstva, ki omogočajo visoko kakovost in nizke stroške. Pri izdelavi prototipov smo se poslužili univerzalnih ...., ki za visoko serijsko proizvodnjo niso primerni. Enako velja za proizvajalno orodje in nabavne komponente, ker je treba stvari še dokončno oblikovati in cenovno obdelati. V Uniorju smo pripravljeni sodelovati tudi na drugih projektih namenske proizvodnje, bodisi kot dobavitelj ...., sitranih? delov, strojegradnje oziroma kot proizvajalci posameznih podsklopov. Pri tovrstnih projektih smo močno odvisni od sodelovanja s strokovnjaki v Sloveniji, slovenske vojske, njenih institutov oziroma ministrstva za znanost in tehnologijo, ki nas dopolnjujejo s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki pa jih sami nimamo.
Dovolite mi še na kraju, da predstavim slovensko puško SP-21, kaliber 5,56. Dolžina orožja je 717 mm. Teža brez nabojev 3,8 kg. Cev dolžine 410 mm. Sistem delovanja za regulacijo, zaklepni mehanizem, rotacijska z dvema bradavicama, nabojnih 30 ali 42 nabojev, kardenca 500 na minuto, oprema z daljnogledi, način delovanja posamezno, polavtomatsko in avtomatsko. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Naslednjega vabim predstavnika Areksa.
Ivan Kralj
Pozdravljeni! Predstavljam podjetje AREKS kot direktor. Podjetje AREKS trenutno nadaljuje tradicijo orodjarstva na Dolenjskem oziroma v Šentjernejski dolini. Trenutno zaposluje 24 delavcev. Poleg osnovnega programa orodjarstva, kjer izdelujemo orodja za brizganje plastičnih mas, orodja za izsekovanje? kovinskih delov, izdelava raznih montažnih linij, smo v zadnjih letih prek lastne razvojne skupine, ki je registrirana tudi pri ministrstvu za znanost in tehnologijo, intenzivno razvijali tržno zanimive izdelke serijske proizvodnje iz kovine in plastike.
Naši največji kupci so iz področja elektronske industrije, avtomobilske industrije, bele tehnike, smučarske industrije, približno 20% pa predstavlja tudi vojska in policija. Dolgoročni koncept razvoja temelji na inovativnih dejavnostih vseh zaposlenih na področju razvoja novih izdelkov in tehnološki izboljšavi obstoječih programov in projektov.
Podjetje AREKS trenutno za potrebe slovenske vojske izdeluje sledeče izdelke: porcija s čutaro, manevrsko plastično strelivo v kalibru 7,62 krat 39 milimetrov, razne zaponke za hitro zapenjanje in odpenjanje ter razne torbice in jermena.
V bodoče bi se radi vključili v projekt, mislim, da se imenuje Vojak 2001, kjer se razvija oziroma pripravlja osnovna oprema slovenskega vojaka. Naša specialnost je predvsem zabrizgavanje različnih elementov s plastiko, tekstila in kovine. Ravno ta tehnologija v bodoče predstavlja pri omenjeni opremi, pri raznih pasovih, sponkah in gurtnah, zelo pomembno dejavnost. Prav tako pa je zanimiva tudi pri izdelavi sodobne oborožitve. V svojih kapaciteta imamo tudi možnosti izdelovati razne podsklope oziroma rezervne dele za vojaško orožje manjšega kalibra. Prav tako imamo možnost servisiranja vseh optičnih naprav, ki jih trenutno - popolnoma optičnih, da se razumemo - ki jih trenutno poseduje slovenska vojska. Povezani smo tudi s Fakulteto za strojništvo.
Naša želja je, da bi ministrstvo za obrambo kakor tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo pomagalo z naročili. S tem bi nam omogočili lažje delo pri razvoju.
Popolnoma na koncu pa bi mogoče dodal še to, da smo od naše skupne nekdanje države na tem področju prav gotovo zadržali izrek "vojska čeka da žuri". To nas najbolj moti, ker običajno se vse zadeve izvajajo jeseni, v zelo kratkem času; s tem smo podvrženi iskanju kooperantov, vse skupaj draži izdelke, vsi pa vemo, da je želja vseh, da so izdelki za vojsko čim cenejši. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Besedo dajem predstavnikom Iskre Avtoelektrike, Šempeter pri Gorici.
Franc Bizjak
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali! Prihajam iz Iskre Avtoelektrike, iz orodjarne, in moje ime je Bizjak Franc, direktor.
Mi smo leta 1996 podpisali pogodbo z ministrstvom za obrambo za razvoj 20 komadov avtomatskih pušk po modelih naročnika; od tega 10 v izvedbi kratke avtomatske puške, 5 kosov v izvedbi ostrostrelske in 5 kosov v izvedbi kratke avtomatske puške. To delo je potekalo približno 6 mesecev, do takrat, ko smo vseh 20 modelov oddali ministrstvu za obrambo. Trenutno so modeli na preizkušanju in če bo prišlo do nadaljnjih odločitev in do industrializacije omenjenega programa, potem bomo vsekakor potrebovali veliko pomoč, tudi znanstvenih inštitucij, ki bodo pomagale, da produkt spravimo v življenje.
Povedati je treba še to, da smo za razvoj te puške uporabili večino tehnologije, ki je pri nas že inštalirana. Kupili smo samo cev v treh izvedbah, optiko, ostalo je produkt našega znanja in znanja ministrstva za obrambo. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Besedo dajem predstavnikom Iskre Elektrozveze, Transmission. Izvolite, imate besedo.
Iztok Klemenčič
(Klemenčič Iztok je moje ime.) Prihajam iz Iskre Transmission, kot ste povedali. Najlepše se vam zahvaljujem za to priložnost. Dovolite, da preberem - imam tudi v pisni obliki.
Torej, Iskra Transmission je glede na leto ustanovitve 1993 mlada firma, vendar pa črpa tradicijo in izkušnje iz svoje lastnice in ustanoviteljice Iskra Elektrozveze, ki je dolga leta razvijala in proizvajala vojaško telekomunikacijsko opremo za potrebe prejšnje države. Te potrebe so usahnile in zato so bile Elektrozveze v zgodnjem tranzicijskem obdobju preoblikovane v nekaj manjših podjetij, od katerih je Iskra Transmission največje in programsko najbolj sledi tradiciji Elektrozvez.
V prvem letu svojega obstoja je Transmission ugotovil, da s samim vojaškim programom ne bo preživel, čeprav je podjetje znalo izdelovati kvalitetne vojaške radiorelejne naprave, vendar za te zadeve ni bilo več možno najti kupcev. Postavljena je bila odločitev, da se vojaški program začasno zamrzne. Vse sile so bile usmerjene v civilni program. V kratkem času je bilo razvitih nekaj sistemov za prenos po optičnem kablu, nekaj modernih radijskih in civilnih sistemov in pa programska oprema za mrežni nadzor. Obenem so se poglabljali tudi stiki s tujim partnerjem, ki je zagotavljal vse potrebno, da je lahko Transmission nastopil kot tako imenovani "system integrator" oziroma "solution provider". S tako ponudbo smo uspeli v glavnem pri vseh kupcih, doma pri Telekomu, Elesu, Slovenskih železnicah in tako naprej.
Pravočasna preusmeritev v civilni program je omogočila ne samo pozitivno poslovanje, ampak tudi vlaganje in ponovno oživljanje vojaškega programa. Transmission danes zaposluje 107 delavcev, ima razvoj, proizvodnjo, marketing, izvaja montažo in vzdrževanje svojih sistemov. Izkazuje dobiček v zadnjih petih letih in prav tako bo tudi konec tega leta. Letni obrat v lanskem in v letošnjem letu je približno 15 milijonov mark. Od tega imamo 15% izvoza. Podjetje ima trenutno zalogo naročil približno 12 milijonov nemških mark in še v podpisu za približno 22 milijonov mark poslov.
Kljub uspehu na civilnem področju je bil vojaški program v dolgoročnem razmišljanju Transmissiona vedno prisoten. Povezava z ministrstvom za obrambo je ostala vedno zelo tesna. Stalno so tekla vzdrževalna dela na opremi, ki je bila dobavljena še v okviru prejšnje države. Več priložnosti pri tem pomembnem kupcu pa si, seveda, Transmission ustvarja za bodoča leta. Gotovo veste, da so v teku na ministrstvu za obrambo trije večji telekomunikacijski projekti; eden je že v zaključni fazi, druga dva sta pred podpisom pogodbe z dobaviteljem. Skupna vrednost teh treh projektov presega 100 milijonov nemških mark. Dobavitelji so ali bodo veliki svetovni proizvajalci, Transmission pa nastopa v teh poslih kot poddobavitelj v višini 15 do 20% pogodbene vrednosti. Prispevek Transmissiona ni omejen samo na servisne dejavnosti, ampak dobavlja tudi svoje izdelke, ki so za glavnega dobavitelja zanimivi tudi kot element njegove ponudbe na tretjih trgih. Ti izdelki so bili že uspešno predstavljeni in tudi uporabljeni na manevrih držav članic Partnerstva za mir v Nemčiji in bodo tudi uporabljeni na zdajšnjih manevrih Nata v Sloveniji.
Sredstva za nadaljnji razvoj teh izdelkov bo Transmissionu deloma zagotavljal evropski projekt "Signs for Piece". Tu in v okviru TRP programov, ki so vam dobro znani, je seveda zelo pomembna podpora ministrstva za obrambo.
Nesrečna okoliščina pred dvemi in več leti, ko je MORS odpiral svoje telekomunikacijske projekte, je bila v tem, da je Transmission v tem času vso svojo energijo usmerjal v civilne programe in v to, da je podjetje z lastnimi silami preživelo težko obdobje. Če bi si Transmission v tem času zagotovil zunanjo podporo, bi lahko tekoče telekomunikacijske projekte za ministrstvo za obrambo ponudil sam in v tem primeru bi velika sredstva ostala v državi. V tem smislu prihaja za Transmission pobuda odbora za obrambo nekoliko pozno. Vendar nas pri opremljanju slovenske vojske čaka še dosti dela. Tu bo Transmission ponudil svoje celovite rešitve optičnih prenosnih sistemov in radijskih prenosnih sistemov s pripadajočim mrežnim nadzorom. Za sisteme, ki jih ministrstvo že naroča drugje, pa bo Transmission ponudil vzdrževanje in dograjevanje. V tem smislu smo optimisti in delamo po načelu "pomagaj si sam in MORS ti bo pomagal".
Drugače pa so vsi naši izdelki objavljeni v katalogu, ki ga je mag. Siršek zelo kvalitetno pripravil v okviru ministrstva za obrambo. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. K besedi vabim : predstavnike Litostroja. Izvolite, imate besedo.
Aleksander Jarc
Moje ime je Aleksander Jarc, zastopam podjetje Litostroj, proizvodno-tehnični servis.
Proizvodno-tehnični servis je bil leta 1993 s strani Litostroj holdinga določen za poslovanje z ministrstvom za obrambo, kar se je kasneje uresničilo preko več pogodb in tudi s podelitvijo koncesije, katera omogoča poslovanje na tem področju. Do leta 1998 smo realizirali poporavilo sklopov pogonskega dela za tank M55, in sicer glavne sklopke, bočne sklopke, prenose, kompresorje ter del hidravličnih komponent za stabilizacijo. Trenutno imamo v izvajanju generalno popravilo motorja za tank M84, s katerim bi radi dokazali, da se to lahko popravi in preizkusi tudi v Sloveniji. Popravilo in izdelava preizkuševališča v skupni vrednosti preko 30 milijonov tolarjev financiramo za enkrat še sami. Ob tem seveda upamo, da bo popravilo ustrezalo Slovenski vojski in bo to popravilo tudi naročeno in plačano. Hkrati pričakujemo, da se bo ministrstvo za obrambo odločilo za prototip moderniziranega tanka M84, za katerega seveda želimo, da bi se izvajal pri nas.
Eden izmed pozitivnih argumentov za to je, da že sodelujemo s Fotono na področju oklepne tehnike, za njih obdelujemo materiale, trenutno je v delu razrez enega oklepa in varjenje nosilca za termovizijo, potem bližina le-te, bližina tehničnih služb Slovenske vojske, s katerimi se običajno na takih področjih sodeluje in enostavna logistika ter transport. Žal se te odločitve prelagajo iz meseca v mesec in se ne ve kaj bo iz tega nastalo.
Eden izmed problemov pri sodelovanju z ministrstvom za obrambo je seveda materialna plat, katera je po eni strani zaradi enoletnih pogodb komplicirana in draga. Po drugi dobaviteljski strani pa se ne more skleniti trdnejših pogodb, katere bi zagotavljale cenejše in enostavnejše poslovanje. Trenutno smo zmožni ponuditi popravila, rekonstrukcije oziroma modernizacijo bojne tehnike, kjer smo si v zadnjih petih letih pridobili največ izkušenj. Bilo je ponujeno generalno popravilo motorjev Kuvajtu, vendar verjetno to čaka na odločitve na višjem nivoju. Skupaj s Turbo inštitutom in Fakulteto za strojništvo je bil razvit nov kompaktni ventilator za tank T72 in M84, kateri je bil preizkušen tudi v drugih vojskah in je pokazal dobre rezultate. Sedaj ga v kompletu novega pogona, katerega nudi tuji partner, ponujamo tudi na tujih trgih.
Civilni del, kateri se proizvaja v Litostroju, je po standardih Nata tudi viličar, ki je transportno sredstvo standardizirano v Natu, vendar je problem dobiti tehnične zahteve, katere zahtevajo Natu. Tega nam Slovenska vojska do danes ni mogla posredovati, zato ga tudi ne moremo ponuditi seveda po standardih Nata Slovenski vojski in : ostalim armadam. Na tujih trgih se skoraj vedno pojavi vprašanje referenc pri domači armadi. Vedno, žal, ne moremo odgovoriti pozitivno, saj nabave Slovenske vojske ne zajemajo strogo namenske in po njihovem mnenju ne najbolj nujne opreme. Seveda se ob tem pojavljajo tudi tuji dobavitelji, kateri so pri nas običajno zelo cenjeni.
Generalno mislimo, da je potrebno na trgu ponujati celovite rešitve, ali pri dobavah ali pri nadgradnjah. Zato menimo, da je pobudo o interesnem združenju namenske industrije nujno potrebno realizirati, se pametno organizirati in ponujati celovitejše rešitve, kot jih trenutno samo posamezna podjetja. Ob iskanju razno raznih soglasij in dovoljenj dobivamo občutek, da smo v Sloveniji vse bolj ujeti v niti te panoge v svetu, saj se da preko političnih interesov in razlogov mednarodne varnosti mnoge projekte omejiti le na za to posvečene proizvajalce in prodajalce. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Besedo dajem predstavnikom podjetja Veko Commerce, Bled. Izvolite.
Darko Magdič
Hvala lepa. Najprej lep pozdrav v mojem imenu in v imenu podjetja Veko Commerce vsem prisotnim. Moje ime je Darko Magdič in sem direktor podjetja Veko Commerce. Naše podjetje Veko Commerce je nastalo iz obrtne delavnice in je danes proizvodno trgovsko podjetje s 17-letnimi delovnimi izkušnjami na področju predvsem strojnih elementov, sklopov, agregatov, posebnih orodij in naprav ter montanžnih linij računalniško vodenih namenskih strojev za prehrambeno in lesno industrijo in to za slovenski in tuji trg. Tu bi povedal samo toliko, da mi v vseh preteklih letih oziroma v letih do leta 1992 smo pretežno izvažali na nemško in švicarsko tržišče. Podjetje trenutno zaposluje 13 delavcev na tem področju, prav tako pa pogodbeno ukjučujemo strokovnjake na področju projektiranja in konstrukcije, kemijskih analiz materiala galvanske zaščite ter druge, ki so potrebni za celovito in kakovostno delo v podjetju z zgoraj navedenem področju.
Od opreme v lastnih proizvodnih kapacitetah razpolagamo s klasičnimi in računalniško vodenimi stroji na področju rezkanja, struženja, vrtanja, potopne in pa žične erozije. Z MORS naše podjetje sodeluje nekje od konca leta 1992 v začetku leta 1993, ko je bila celovito in kakovostno realizirana prva naloga izdelava univerzalne naprave za umetno proženje cevi artilerijskega orožja. Potem so sledile naloge izdelave rezervnih delov za pehotno orožje, predvsem za avtomatske puške, puško mitraljeze in pištole in to od enostavnejših do najzahtevnejših. Naloge so predvsem bile podprte s prisotnostjo strokovnjakov in sicer od preverjanja mehanskih lastnosti izdelave proizvodnje konstrukcijske in tehnološke dokumentacije in izdelave prototipov multi serije do dokončne verifikacije s ciljem postavitve funkcionalnosti oborožitve. Pri realizaciji te naloge je podjetje maksimalno sodelovalo v vseh teh letih s pooblaščenimi predstavniki MORS-a. Kasneje so sledile tudi naloge izdelave različnih rezervnih delov za tanke ter v celoti bočne zaščite za tank M 84 in TP 55. Trenutno v podjetju nadaljujemo z aktivnostmi na razvoju izdelave rezervnih delov za pehotno orožje ter rezervnih delov za vzdrževanje streliva. Tu naj bi predvsem poudaril, da je v fazi izdelava, zahtevna izdelava vžigalnika. Podjetje je za izdelavo rezervnih delov pridobilo soglasje MORS-a, trenutno pa je v postopku za pridobitev tudi koncesij vlade Republike Slovenije za promet, z vojaškim orožjem in opremo. Tu bi povedal, da naše podjetje predvsem stremi nad tem, da večinoma teh rezervnih delov zagotovimo v lastni proizvodnji, se pravi, da se ne poslužujemo uvoza. S tem bi to kratko poročilo zaključil in bi se zahvalil za povabilo, da smo pač naše podjetje lahko predstavili v takem okviru. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Besedo dajem predstavniku (?)VEA Elektronika Vrhnika. Prosim. Imate besedo.
Gospod________
Spoštovani prisotni! Predstavil bi se z razvojem Elektronika Vrhnika. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990, registrirano je pa za razvoj proizvodnje in servis elektronskih naprav. Poleg zaposlenih sodelujemo tudi z mnogimi zunanjimi dobavitelji in sodelavci, ki imajo izkušnje v namenski proizvodnji in omogočajo izdelavo naprav, ki zadostujejo vsem zahtevam. Od leta 1993 podjetje sodeluje z ministrstvom za obrambo. V tem času smo pa razvili in pa izdelali ter dobivali kar nekaj različne opreme za potrebe ministrstva in sicer napajalne sisteme NS1 in pripravljen je tudi sistem NS2 za napajanje mobilnih centrov zvez, laboratorijske usmernike SO1, SO2, SO3. Cel kup merilnih pripomočkov za testiranje opreme v tanku T 55 in M 84. Kar se tiče požarne opreme, stabilizatorja, merilne pripomočke za testiranje radijskih postaj, se pravi to je predvsem za popravilo in služi kot povezava med instrumenti in postajo. Izdelali in razvili smo tudi ožičenje za prenovljeni tank M 55. Izdelali smo tudi modificirani ojačevalnik za stabilizator, razvili in izdelali smo tudi zunanjo razsvetljavo za civilne potrebe tega tanka. Mislim, razvijali in izdelovali pa smo sledeče komponente še za ta tank: elektronski relej, razdelilna omarica, varovalke AZR, krmilne vrtenje kupole, tipko za ugašanje motorja, rele dimne zavese, krmilje za zunanje luči, doze razdelilne, potem display, ki prikazuje vozniku, kaj se s tankom dogaja glede temperature tlaka, smeri in potrebnih parametrov, od rotacijske luči in prenosne luči, ki spada v komplet. V proizvodnji pa trenutno dokončujemo drugo polovico naročil za obnovo tega tanka M 55, ki pa montažo izvršujejo na Ravnah. Pripravljeni smo se tudi povezati z državnimi instituti kot so ministrstvo za znanost in tehnologijo, različnimi instituti ter Slovensko vojsko. Že 5 let zelo dobro sodelujemo s tehničnim zavodom MORS. Dokazali smo, da se zelo hitro lahko odzovemo na nastale potrebe, saj so časi, ko smo jih potrebovali od zamisli do dobav izredno kratki in po konkurenčnih cenah. Zaposleni in zunanji sodelavci izhajajo iz podjetij, ki so bila vključena v namensko proizvodnjo in imajo na tem področju velike izkušnje. To nam omogoča, da nudimo kompletne usluge, od idejne zasnove do razvoja, izdelave, testiranja in montaže. V minulih letih je bilo veliko vloženo v nabavo merilne opreme, kar nam omogoča, da lahko vsem izdelkov predložimo zanesljive merilne rezultate in ustrezno dokumentacijo. Tudi v bodoče nameravamo vlagati predvsem v znanje, opremo ter širiti organizacijske povezave s kooperanti. Le tako bomo lahko sledili hitremu razvoju stroke, v teku pa je tudi uvajanje ISO 9001. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Besedo dajem predstavniku podjetja ali predstavnici Porenta nahrbtniki. Izvolite.
Mija Porenta
Spoštovani prisotni! Sem Mija Porenta in vam predstavljam firmo Porenta nahrbtniki, ki ima lastno blagovno znamko in katere tradicija sega v leto 1930. Vztrajnost v slabih in dobrih časih je proizvodnjo pripeljala do leta 1970, ko so nastali prvi slovenski nahrbtniki. Do vrhunske kakovosti in izdelave le-teh je privedlo redno testiranje in sodelovanje z najboljšimi slovenskimi alpinisti, ki so in osvajajo najvišje vrhove sveta ter planinsko zvezo Slovenijo. Danes se večina izdelkov ponaša z znakom SQ, slovenski proizvod, slovenska kakovost. Zdaj pa k točki 1. Stalnica v naši proizvodnji so vse vrste nahrbtnikov, gamaše, potovalne torbe in podobno. Trenutno sodelujemo preko Iskre Mehana Ljubljana z Izraelskim podjetjem Tadiran. Za njihove potrebe izdelujemo posebna nosilna jermena za nošenje radio postaj. Pogodba je 3-letna. Zlasti veliko izdelujemo po naročilu stalnih strank. Za ministrstvo za obrambo Ljubljana pa v tem trenutku izdelujemo večjo količino planinskih nahrbtnikov po standardu. In k točki številka 2. Možnosti namenske proizvodnje so zelo široke. Z ministrstvom za obrambo Republike Slovenije v Ljubljani redno sodelujemo že od leta 1991. Skupaj smo razvili artikle, ki jih slovenska oziroma katerakoli vojska potrebuje in sicer vse vrste nahrbtnikov, transportne vreče, protektorje, nadrokavice, gamaše in še nekaj drugih artiklov. Vse naštete artikle lahko izdelamo oziroma dobavimo po dogovoru v kakršnikoli količini za potrebe Slovenske vojske, seveda pa tudi za izvoz. Do danes smo izdelali okrog 100.000 kosov različnih modelov nahrbtnikov in gamaš, seveda samo za potrebe Slovenske vojske. Poudarila bi rada, da smo v vsem obdobju sodelovanja in še danes naročene količine vedno izdelali izjemno kvalitetno in jih dobavili v dogovorjenem roku. Reklamacij praktično ni bilo. Osnovna cena za artikle, ki jih že izdelujemo, je znana in konkurenčna. Vendar pa je cenovna politika vedno vezana na količino, kvaliteto materialov, oddaljenost naročnika in tako dalje. Trenutno je naša možnost enega delovnega leta približno milijon in pol do 2 milijona nemških mark celotnega prometa.
Pod točko 3. Na podlagi dosedanjega sodelovanja in razgovorov na ministrstvu za znanost in tehnologijo smo v postopku pridobitve statusa razvojne organizacije. Postopno bi želeli ponovno preveriti in dodelati posamezne faze vsakega artikla posebej, skrajšati čas izdelave in podobno. Zlasti želimo razviti nova hrbtišča nahrbtnikov. To je velik izziv, saj je na voljo veliko različnih materialov in postopkov izdelave. Vse spremembe in novosti pa vplivajo na težo nahrbtnika in drugih artiklov, kar je za vojaški in civilni program zelo pomembno. Naša proizvodnja obratovalnica želi, z ozirom na velike izkušnje in dobro organizacijo, dodati še poudarek na razvoju in seveda sodelovanje s pristojnimi državnimi inštituti, saj želimo sodelovati tudi pri projektu Vojak 2001.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije Ljubljana nam je našo kvalteto dela priznalo že s tem, da nas je povabilo k sodelovanju v izdanem katalogu, ki je namenjen predvsem za blagovne menjave. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam za predstavitev. Besedo dajem predstavniku podjetja MPP Razvoj, Maribor.
Jože Ušeničnik
Spoštovani! Predstavljam firmo MPP Razvoj, Jože Ušeničnik, direktor.
Družba MPP Razvoj izvira iz Tamovega razvojnega jedra, segmenta gospodarskih in namenskih vozil. Zaposluje 40 strokovnjakov s tradicijo, z visoko magistrsko in tudi doktorsko izobrazbo. Ustvarjeni promet je približno 4 milijone mark letno. Od tega, žal, približno 3% za MORS.
Družba je bila ustanovljena leta 1996 in je trenutno še v lasti SRD. Družba MPP izvaja dorazvoj, obnovo in servisiranje borbenih in terenskih kolesnih vozil znamke Tam. V začetni fazi je tudi razvoj namenskega terenskega vozila T-9 4 x 4, skupne mase 9 in pol ton, ki bo razvito do sredine leta 1999 in pripravljeno za serijsko proizvodnjo v četrtem kvartalu 1999, seveda, v določenem delu s tujim partnerjem. Finančno konstrukcijo zagotavljajo po eno četrtino MORS, SRD, MZT in, seveda, MPP Vozila.
Imamo razvojne kapacitete in izkušnje na področju projektiranja, konstruiranja, izdelave prototipov in laboratorij v povezavi z razvojem gospodarskih, namenskih, specialnih in drugih vozil ter vseh vrst nadgradenj. Prav tako imamo proizvodne kapacitete za izdelavo prototipov in manjših serij. Pri MZT imamo status razvojne organizacije.
Želimo se vključiti v razvoj specialnih vozil, takšnih, ki jih proizvaja STO Ravne, ter v razvoj specialnih nadgradenj, vendar zaenkrat neupešno. Izkušnje nam kažejo, da se razvoj vojaške opreme lahko prodaja samo preko izdelkov. Naj dam kratek primer, nakup težkih vlečnih vozil s tujo nadgradnjo. Razumemo, da nimamo težkega vozila, ampak ravno takšne nadgradnje mi proizvajamo za elektrogospodarstva Slovenije, ki so prav tako zahtevni kupci.
MZT planira financiranje zgoraj omenjenega projekta T-9 4 x 4, menimo pa, da bi morali več denarja od davkoplačevalcev vrniti v razvoj in proizvodnjo, predvsem na tem segmentu - MORS. Tu je možnost, da zaposlimo visoki tehnični kader, da razvijamo proizvode z visoko dodano vrednostjo, seveda za proizvodnjo z dobičkom. Zavedati se moramo, kaj pomeni z nacionalnega vidika proizvajati le po načrtih in tuji tehnologiji ali celo prodajati tuje proizvode s tujo pametjo. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam za predstavitev. Besedo dajem predstavniku MPP Vozila, Maribor. Prosim.
Gospod Lobnik
Hvala. Iz MPP Vozila Maribor (moje ime je Lobnik) se zahvaljujem za vabilo. Bi pa morda, razen podjetja Vozila, samo še v nekaj besedah predstavil ostale družbe, ki so nastale po stečaju Tama, leta 1996, ki se na kakršenkoli način vključujejo s svojimi proizvodi v skupen proizvod, ki se ga iz tega naredi, to je ali tovornjak ali avtobus ali traktor, po licenci holderja, kar je mogoče slovenski javnosti manj znano, da smo že proizvedli in da v letošnjem letu zopet proizvajamo, sicer v manjših količinah, 30 avtobusov; da smo v letošnjem letu proizvedli 200 traktorjev; da smo izvozili v razstavljenem stanju 600 tovornjakov. In zelo intenzivno na teh področjih delujemo tudi dalje.
Kot zanimivost morda, da so ta MPP podjetja v lanskem letu ustvarila 8 milijard tolarjev realizacije; da v letošnjem letu po planih, ki se več ali manj realizirajo že preko 9 milijard; in da zaposlujejo 1.200 ljudi.
Kje smo trenutno na področju namenske proizvodnje? Smo v končnih razgovorih za podpis pogodbe za trženje rezervnih delov za slovensko vojsko. Moram pa povedati, da je po raziskavah, ki smo jih naredili, možno, in tudi dokaj uspešno prodajamo, sicer ne v celoti, ampak v razstavljenem stanju, tako imenovana namenska vozila ali pa terenska vozila. Računamo od 250 do 400 proizvodov tudi prodati. Trgi so v glavnem izvoz. Mi smo v lanskem letu, samo kot firma Vozila, izvozili za okrog 20 milijonov mark, od tega skoraj 19 milijonov mark v izvoz. Na teh tržiščih dosegamo pravzaprav konkurenčne cene, zato tudi pričakujemo, da bi bilo možno na domačem tržišču s takšnimi cenami doseči večji delež.
Perspektiva, ki jo pričakujemo. Kot je bilo že rečeno, razvijamo skupno z ministrstvi in s slovensko razvojno družbo, v katere lasti tudi smo, namensko vozilo s karakteristikami, ki bodo odgovarjale vsem trenutno potrebnim razvojnim zahtevam. Zdi se nam pa - to bi omenil kot zaključek - premalo, da bi se ta ministrstva vključila samo v razvoj in v to, da se takšen proizvod, ki je lahko konkurenčen, naredi, ampak bi na vsak način morali najti tudi moči, da takšne potrebe naročimo pri domačih proizvajalcih. Zato bi, razen samega razvoja, bilo nujno, da se tudi ti proizvodi naročijo v tem podjetju, seveda zaradi velikih vlaganj, ki so potrebna za razvoj oziroma za možnost izdelave takšnega produkta.
Zato bi morda samo kot dva zaključka ali pa dva predloga, vsaj z naše strani, predlagal, da bi proizvode, ki jih lahko naredimo doma - to je v našem primeru proizvod T-9 4 x 4 - poskušali naročiti tudi v tem podjetju. In druga zadeva, da bi na takšnem področju bilo možno dolgoročnejše sodelovanje, ker to v veliki meri pomeni tudi dosti lažji in kvalitetnejši prodor na ostala tržišča. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Naslednji je na vrsti predstavnik podjetja Alpimex. Dobil sem zaprosilo, da bi bila iz določenega razloga predstavitev - kljub temu, da je predstavnik tukaj - otežkočena. Se pa obvežem, da bomo pisno gradivo poslali članom odbora.
Besedo dajem predstavniku Kometa Zreče. Prosim.
Gospod_______
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kolegi! Kometa, mislim, da ni potrebno posebej predstavljati, ker smo trenutno verjetno eno izmed časopisno najbolj znanih podjetij. Ampak to ni današnja tema.
V gradivu, ki sem vam ga tudi predal, je dejansko kratek oris podjetja z letošnjo 40-letnico. Tisto, kar je moj namen danes, je predstaviti namensko proizvodnjo družbe Komet.
Namenska proizvodnja je dejansko vezana na posle z obrambnim ministrstvom in se je začela v zgodnjih letih 1990 oziroma v letu 1991, ko smo dejansko začeli s proizvodnjo in prodaja izdelkov protibalistične zaščite oseb in materialnih sredstev za potrebe takratnega ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo. Takrat smo bili tudi edini proizvajalec tovrstnih izdelkov na slovenskem trgu. Promet, če še to. Promet v letu 1991 je bil približno 250 tisoč mark, v letu 1992 milijon, v letu 1993 milijon in pol, leta 1994 je stvar ugasnila, tako, da še danes imamo nekaj iz tistih pogodb na skladišču izdelkov in je vsa zgodba stagnirala do poletja 1996 oziroma spomladi 1997, ko je dejansko prišlo do ponovnega zagona tega projekta še iz enega drugega razloga.
Podjetje Komet danes ni več samo proizvajalec keramike, visoko liminatne keramike za balistično zaščito. Komet Zreče je z investicijo v letu 1997 v višini 450, 500 milijonov tolarjev postavljal na lokaciji v Ločah novo proizvodnjo tehničnih tkanin, znotraj katerih smo začeli in tudi že tkali. Mislim, da imate tudi eno sliko. Proizvod to je, proizvod iz poliramidnih vlaken, ramidnih tkanin z imenom tvaron. Uspeli smo proizvesti oziroma tkati verjetno tudi tu prvi v Sloveniji konkretne količine tkanin. V tem trenutku teže tkanine z 460 grami. Kaj so možnosti družbe Komet na področju namenske proizvodnje? Poleg že omenjenih kompozitnih materialov za protibalistično zaščito oseb, vozil in objektov, se ukvarjamo in v tem katalogu smo prisotni še preko enega predstavnika, podjetja Primat. Namreč njim dobavljamo tudi segmente za proti vlomno zaščito.
Tretje področje na katerem dejansko so naše možnosti vključevanja specialne tehnične tkanine na osnovi steklenih in ramidnih vlaken in tisto, kar je naša bazična proizvodnja, specialna rezna in brusna sredstva za različne namene uporabe. Posebej o številkah ne bi govoril, ker gre za dejansko podatke, ki sem vam jih dejansko v predstavitevnem katalogu dal. Želel bi seveda reči, kaj so razvojne usmeritve podjetja Komet. Podjetje Komet se je na področju namenske proizvodnje odločilo in začelo z razvojem in proizvodnjo, ter tudi z trženjem določenih proizvodov, če govorimo o kompozitnih materialih, torej kompozitne keramike, stenkoplastičnih laminatov, kompozitne sigmentne keramike z aramindnimi vlakni. Potem sigmentov proti vlomne zaščite in področje, ki za nas pomeni izredno perspektivo, to je iz področja specialnih tehničnih tkanin na bazi aramidnih vlaken. Ali je to kevlar ali je to tvoron? odvisno od dobaviteljev osnovnega materiala in to je tudi področje na katerem bo Komet v naslednjih letih veliko vlagal in pa seveda tudi razvijal in dajal na trg proizvode, ki niso namenjeni samo slovenskemu ministrstvu za obrambo, pa tudi ministrstvu za notranje zadeve. So tudi materiali, ki so materiali prihodnosti. Kevlar je material, ki se zmeraj več in se bo uporabljal v vseh vejah industrije. Mislim, da kolegi iz Raven, torej vsi tisti, ki se ukvarjajo tako ali drugače z proizvodnjo različnih vozil to dobro poznajo. Na žalost do sedaj nismo uspeli ponuditi ustreznih stvari. Tako, da bi nas lahko vključili.
Mislim, da je za podjetje Komet to danes tudi možnost, da se predstavi tudi v tej luči. Kar se tiče področja na katerem predvidevamo možnosti vključevanja Republike Slovenije oziroma predvsem tudi ministrstva za obrambo in tudi ministrstva za notranje zadeve. Naj samo tega in pa odbora za gospodarstvo je možnost sodelovanja pri projektih "Vojak 2001" pri projektih kot so "Valok" in podobni. Pri zaščiti že obstoječih oklepnih vozil, transportnih vozil, helikopterjev, da ne bom rekel do zaščite določenih objektov, stražarnic, do zaščite že obstoječih komandnih vozil, da poskušamo s kolegi iz Uniorja urediti ustrezni tesni laboratorij, za balistnično preizkušanje teh materialov in da nam omogočijo skupaj z gospodarsko interesnim združenjem, dejansko strokovno izobraževanje, strokovno podporo in možnost nabave in vpogleda v tisto literaturo, ki jo kot relativno mlado podjetje na področju proizvodnje za menske zadeve lahko tudi dobimo.
V zaključku bi želel še dvoje. Zahvalo kolegom iz ministrstva za obrambo, ki so nas vključili v ta projekt in nas tudi uvrstili in kot eno drobno pripombo bi želel še povedati. Vsekakor morali bi na ministrstvu za gospodarstvo se vprašati. Zakaj se z to stvarjo ne ukvarja vlada? Ampak, da se ukvarjajo druga telesa in kje je ministrstvo za notranje zadeve? Danes trkamo vsako verjetno od kolegov na svoja vrata, posebej vsak na vrata različnih ministrstev. Še za konec.
Opravičujem se. Moje ime je Matavž Albin sem namestnik predsednika oziroma generalnega direktorja, ki je danes službeno odsoten. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Besedo dajem predstavniku Emtronika Maribor. Izvolite.
Rudolf Stečovnik
Hvala lepa za besedo. Prihajam in Emtronika. Družba Emtronik dela na področju avtomatizacije proizvodnih procesov razvoja in izvedbe merilno kontrolnih naprav. Proizvodnih linij, manipulatorjev, izdelave računalniške programske opreme in izdelave ter dobave namenske proizvodnje za slovensko vojsko.
Družba je registrirana kot projektantska organizacija, kot razvojno raziskovalna enota pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Ima soglasje ministrstva za obrambo za razvoj in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme. V družbi so zaposleni magistri in inženirji strojne, elektro in računalniške smeri. Skrbimo za strokovno rast mladih ljudi, ki prihajajo s fakultet, skrbimo za prenos znanj v industrijo in za tehnološki napredek v gospodarstvu in ministrstvih. V družbi Emtronik d.o.o. smo v letu 1993 razvili in izdelali dva tipa vadbenih sistemov. Sistem vadbe zračne obrambe in sobno vadbišče za tanke. Oba omenjena tipa vadbišč uspešno delujeta v Mariboru in Novem Mestu že 5 let. V družbi skrbimo za redne preglede, vzdrževanje ter posodabljanje teh sistemov.
Razvoj vadbenih sistemov je bil zahteven. Zato pričakujemo od slovenske vojske dodatna naročila. Moram reči, ob podpisu prve pogodbe smo govorili o 4 vadbiščih za tanke, na koncu je ostalo pri 1 izdelanem vadbišču in 2 vadbiščih zračne obrambe, kar je za razvoj tako kompleksnega sistema zelo problematična zadeva, če ni nadaljnjih naročil. Pokazalo se je, da so sistemi dobri in za usposabljanje borbene pripravljenosti naših enot zelo primerni. Sistemi simulirajo realno okolje, s tem pocenijo vadbo in neonasnežujejo okolja. Tesno sodelovanje naših : strokovnjakov iz ministrstva za obrambo je bila osnova za izdelavo idejnih projektov sobnega vadbišča za minomete in laserskega sistema streljanja za sobna vadbišča. V to fazo razvoja omenjenih sistemov so vključeni ministrstvo za znanost in tehnologijo z ustrezno subvencijo ter fakultete za računalništvo in gradbeništvo iz Maribora ter strokovnjaki slovenske vojske. V družbi M Tronic e.o.o. izdelujemo tudi sisteme avtomatizacije in mehatronike, ki smo jih razvili in izdelali za naše gospodarstvo. Ti sitemi so primerni za trženje v programu proti dobav slovenske vojske. To so predvsem proizvodne linije, mino kontrolne naprave, justirni avtomati in razni obdelovalni centri.
Z delom, znanjem in izkušnjami se želimo vključiti v proces posodabljanja slovenske vojske in se vključiti v proces povezovanja domače industrije s tujimi partnerji. Želimo si, da bi lahko prispevali svoj delež in s tem ohranili tehnološko jedro ter kader za nadaljevanje domačega razvoja. Z upoštevanjem standardov Nata z navodili in zahtevami slovenske vojske ter z lastnim razvojem lahko realiziramo veliko zahtevnih projektov ter s tem ohranimo tehnološko suverenost. Tako, kot so že predhodniki povedali, veliko je že koncentriranega znanja v naših podjetjih in v naših centrih z enim usmerjenim vodstvom in razvoja naše slovenske vojske bi se dalo to znanje zelo koristno uporabiti. Zato apeliram tudi zdaj na poslance tukaj, da če že dajemo denar za šolanje naših otrok, jim potem omogočimo, da bodo lahko to znanje uporabili v domači industriji in vrnili del tega vložka, ki ga dajemo, ne pa da odhajajo v tujino, od koder mi potem mi kupujemo te produkte, ki bi jih absolutno lahko naredili tudi doma.
Na koncu se zahvaljujem predstavnikom ministrstva za obrambo, ki naj dovolijo sodelovanje in izdelavo tako zahtevnih naprav, kot jih izdelujemo. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
S tem smo nekako izčrpali spisek vabljenih, ki so tukaj. Nekateri so se nam opravičili ali pa mogoče tudi nimamo podatka, da so predstavniki tukaj, pa sprašujem, ali je še mogoče predstavnik kakšne firme tukaj, ki ni na tem spisku. Vidim, da še. Namreč povedal bi še to, da so bili vabljeni še predstavniki Veplasa, Inkosa, Kriorefa, PAP Intela, Turbo inštituta in pa Avtoličarstvo Potočnik Alojz. Vidim dvignjeno roko, pa bi prosil predstavnika, da se nam najprej predstavi, potem pa da svoje poročilo. Prosim, imate besedo.
Marko Vraničar
Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospe in gospodje, tisti Krioref, ki je bil na vašem seznamu, da manjka, sem jaz Marko Vraničar, direktor Kriorefa in prvi sem se na prisotnostni listi podpisal, tako da očividno nekaj ne "štima".

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Izvolite, imate besedo.
Marko Vraničar
V predstavitvi ne bi rad pretirano široko razlagal zadev, ki so zapisane, vam jih bom v pisni obliki podal. Rad bi vam samo preprosto povedal kaj smo in kateri problem nas ta trenutek najbolj možno žuli za razliko od večine ostalih kolegov, ki so spred menoj svojo predstavitev povedali. So večji in starejši, mi pa mladi, majhni in z velikimi težavami.
Infrardeča detektcija, o kateri je bilo pri predstavitvi Fotone že govora, ima pač to slabo lastnost, da infrardeči detektorji sodobne generacije opravljajo svojo funkcijo, če so ohlajeni okroglo na : minus 200 stopinj Celzija. To malo maso hladiti na 77 kelvina je naša posebnost. Fizikalnih principov je nekaj, dva obvladujemo in smo eni redkih na svetu, ki v isti hišici obvladujemo dve fizikalni načeli, običajno boste našli specialiste.
Firma je nastala leta 1994. Zaradi specifičnosti in majhnosti domačega tržišča kljub razvojnemu sodelovanju s Fotono, se je bilo treba usmeriti v izvoz. Najbolj ilustrativne so verjetno številke. Prvih osem ljudi je v letu 1994 uspelo izvoziti samo za 34.000 dolarjev, naslednje leto je narasel izvoz na 62.000, 1996. leta 150.000, 1997 na 320.000, letos do septembra 317.000. Pričakovali smo, da bomo dosegli pol milijona. Za prihodnje leto načrtujemo preko 600.000 in za leto 2000 prvih milijon dolarjev, če bo sreča. Ta, "če bo sreča" je povezana z dejstvom, da nas je močno prizadela ruska finančna kriza. V iskanju novih trgov ob vseh mogočih barierah, ki so bile v preteklosti postavljene tudi slovenski namenski industriji, smo našli svojo začetno tržno nišo pri Rusih, uspeli in začeli v Rusijo prodajati in smo bili več kot zadovoljni do letošnjega 25. avgusta.
Od takrat dalje se nam seveda zadeve podirajo približno tako, kot domine. Najprej je Slovenska izvozna družba suspendirala sklenjeno zavarovalno pogodbo zaradi tega, ker hoče biti na varni strani kljub temu, da je uradni predstavnik ministrstva za ekonomske odnose in razvoj zagotovil, da sklenjene pogodbe veljajo, da so suspendirani novi posli, ne pa stari. Ker SID suspendiral pogodbo mimo pogodbenih določil, je Slovenska razvojna družba za enkrat zamrznila svojo dokončno odločitev za odobritev tehnološko razvojnega kredita in če te zadeve ne bo, bo program v naslednjih nekaj mesecih ugasnil.
Dilema je skrajno preprosta. Kriogenski tehnološki program, v njegovo korist lahko naštejem naslednja dejstva.
Prvič, ministrstvo za znanost in tehnologijo je kriogeniko uvrstilo v prvo skupino vrhunskih tehnologij bodočnosti po anketi, ki jo je ministrstvo za znanost počelo.
Drugič, ministrstvo za obrambo od našega začetnega sodelovanja dalje zatrjuje in potrjuje načelni interes MORS-a za to tehnologijo. Ko bo prišla oprema slovenske vojske v tisto fazo, da bo kriogenski program postal neposredno bolj zanimiv, kot je ta trenutek. Imamo edino specialistično ekipo daleč naokrog. Jaz vam lahko zdajle povem. Nobene vzhodno evropske države razen Rusije, Avstrija, Italija, Grčija, Turčija ne spravijo skupaj take strokovne ekipe kot je naša. Tehnologije obvladujemo sami, so rezultat lastnega znanja, nismo v konfliktu z nobenim patentom, ne rabimo nobene licence.
Da je problem še večji, v zadnjih tednih dobivamo nova naročila iz Velike Britanije, vendar so roki za njihovo realizacijo morda že čez tisto končno negativno odločitev, ki bo spravila program in firmo pod vodo. Ministrstvo za obrambo in ministrstvo za znanost in tehnologijo sta dala oba ustrezna priporočila Slovenski razvojni družbi. Zaprosili smo vlado za podporo, ali jo bo vlada dala ali ne, ne vem. Ta trenutek od vladnih predstavnikov nimamo odgovora. Imamo zagotovilo in pismen dokument iz Rusije, kaj bo po premostitvi ruske finančne krize, kar se fizičnega sodelovanja in fizičnih potreb v letu 1999 tiče, vendar če bomo čakali še mesec ali dva, potem se bo ta program potopil in ko se bo ekipa raztepla, jo ne bo nobeden več spravil skupaj. Jaz se zavedam, da 10 ljudi ni velik problem gledano s stališča 120 ali 125.000 nezaposlenih, 10 več ali manj je eno. Jaz se tudi zavedam, da je državno gledano 300, 400, 500.000 dolarjev dodatnega izvoza ni kakšna pretresljiva številka, vendar v naslednjih dneh in recimo v dveh tednih se bo odločalo, ali bo Slovenija odrekla interes na enem od vrhunskih tehnoloških programov, ki ga v celoti obvladamo z lastnimi silami ali ne, potem bomo pa videli. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala tudi vam. Sprašujem, če je še kakšen predstavnik, ki mu še nismo dali besede? Ugotavljam, da ne. Torej prebral sem vam tudi, kateri so bili še vabljeni, pa nismo dobili od njih nobenega glasu. Povedal sem ali pa bom še enkrat prebral, kateri so se nam opravičili. To so RTI Maribor, Prevent TRO Prevalje in pa Stanislav Urbanc. S temi smo bili danes v kontaktu in edini zaradi posveta v Mariboru, drugi pa zaradi vremenskih neprilik žal niso mogli priti. Torej glede na to bi nekako lahko zaključili v smislu, ta prvi del, to je nekako predstavitev tega segmenta slovenske industrije. Sedaj bi prešli na drugi del, to je razprava o tem, kar smo slišali in govorim seveda v svojem imenu. Moram priznati, da sem kar vesel, kar vse sem slišal, kaj je možno, kaj smo sposobni, kje imamo znanje, kje imamo tehnologijo, da imamo tudi kapacitete, da je tu volja, da imamo ljudi za razvoj in proizvodnjo. Seveda zatakne se pa pri tisti ta drugi fazi, ki pa je seveda najbolj pomembna, da lahko neki program sploh ostane, da lahko preživi, to se pravi trg, trženje in pa vse, kar je s tem povezano in pa seveda nekako sliši se iz teh poročil, to, kar je nekako že znano, da tu neke čvrste povezave celotnega tega segmenta, ali je to gospodarsko interesno združenje kot je imenoval predstavnik Kometa ali je to kaj drugega, da to pa se nekako pogreša. Seveda tu gre tudi, ne gre samo za to, da je nekdo povezan v nekaj, ampak seveda prednosti tega, vsi vemo, tisti stari pregovor in ne bom povedal nič novega, da če imamo 10, 12 ali 20 palčk, vsako za sebe, se lahko z njo počenja karkoli se hoče, če se pa povezane v neki pušeljček, potem je pa to nekaj popolnoma drugega, potem pa morajo biti že pravi korenjaki in orjaki, da s tem lahko opravijo in seveda pri tem gre tudi za nastope na tržiču, se pravi tako doma in še posebej v tujini in verjetno je ravno to tisti segment, ko gre tudi za protidobave, o čemer smo danes že nekaj slišali in o čemer bi in pričakujem tudi, da bom dobil ustrezno poročilo na odbor, da bomo o tem segmentu tudi razpravljali. To zagotovilo imam, ko bo to poročilo prišlo, ga bomo na odboru obravnavali.
Naj mi bo dovoljeno, preden odprem razpravo, da sam podam nekaj, en zbir, en pregled tega, kaj se je v tem segmentu dogajalo do sedaj recimo v Sloveniji, s tem pa želim nekako dati poudarek in pa opozoriti na to, da ta segment proizvodnje ni od nikoder potegnjen ali za lase privlečen, ampak da ima že kar dolgoletno in bogato tradicijo in to je ravno tisto, kar naj bi dalo podlago za naše razmišljanje, kajti s tem področjem se še bomo na odboru verjetno večkrat ukvarjali in resnično sprejemam tisti del kritike, ki je bila vnesena, da bi to morali že storiti v naprej. Vzamem ta dela tudi na svoja ramena kot predsednik odbora za obrambo, vendar verjetno, vsem vam je jasno, da je ta segment nekako veljal pri nas kot tisti, ki ga je treba tako ali drugače ali ne bodi si ga treba, ker tudi samo razmišljanje v Slovenski vojski, v naši samostojni vojski, v naši samostojni državi je bilo pod določenim vplivom, pod določenim vplivom govorim, takšnega razmišljanja, sedaj pa mislim, da bodo tudi razprave na našem odboru bistveno drugačne, kot so bile do sedaj, kajti slišali smo, kaj je naša industrija sposobna, kaj je naše znanje, kje je naše znanje in kaj sploh vse smo sposobni proizvesti. Mislim, da se marsikomu od nas niti sanjalo ni, da smo sposobni to proizvajati in da celo proizvajamo in kakšen naboj je to, kakšno znanje je to, potrebno ga je samo pravilno ovrednotiti in pravilno organizirati in da ne bom predolg, sedaj bi nekako ta zgodovinski pregled, ampak ne bo predlog, tako da ne bo strahu.
Torej proizvodnja strelnega orožja na slovenskih tleh sega že daleč v preteklost. Že leta 1545 smo imeli izdelovalca, je izdelovalec zvonov Linhart vlil 10 bronastih topov za potrebe mestne obrambe. V 17. in 18. stoletju so pa v Ljubljani delovali še trije livarji bronastih topov, na začetku 19. stoletja pa je bila za izdelavo topov usposobljena železarna v Dvoru. V slovenskih mestih je bilo v tem času kar nekaj puškarjev, ki pa so se ukvarjali predvsem s popravljanjem lovskih pušk in pa seveda tudi vojaških iz tistega časa. Tudi proizvodnja samih pušk se je začela v 16. stoletju, vendar pa je bilo središče zunaj sedanjih meja slovenske države, ampak poudarjam zato, ker ozemlje je bilo takrat malo drugače razporejeno, meje so bile drugačne, zato lahko to omenjam, to je bilo v Borovljah, ki so postale eno izmed orožarskih središč Evrope in še vedno velja sedaj. Prebivalstvo je bilo tam pretežno slovensko, kar nam dokazujejo še danes ohranjeni priimki. Leta 1878 je bila v Borovljah ustanovljena tudi puškarska šola, Podatki za leto 1903, se pravi, na prelomu stoletja, pa nam kažejo, da je bilo kar 85% učencev Slovencev. Po prvi svetovni vojni je več boroveljskih puškarjev prišlo v Kranj, kjer sta bili leta 1921 in 1922 ustanovljeni državna puškarska šola in puškarska zadruga. Leta 1928 se je vse skupaj preselilo v Užice, kamor je odšlo tudi kar veliko število slovenskih puškarskih mojstrov, se pravi, znanje je odšlo drugam. Preostali puškarji v Sloveniji so bili na Gorenjskem združeni v delavnici in tovarni lovskega streliva ali pa so delovali samostojno. Tam je bil prijavljen tudi izum s področja orožja v tedanji kraljevini SHS. Po drugi svetovni vojni se je v Kranju ohranila proizvodnja lovskega orožja, cevi pa so se uvažale iz Borovelj ali pa iz Srbije. Statusni položaj puškarne se je večkrat spreminjal. V okviru same se je tudi v 80. letih razvila lovska repetirka z možnostjo uporabe tudi za ostrostrelno puško. In potem je kasneje v okviru Gorenja oziroma Orbisa nastala malokalibrska brzostrelka MGV.
Lahko rečemo, da je jugoslovanska država bolj malo podpirala puškarstvo izven Srbije. Vsak poskus proizvodnje vojaškega orožja in cevi na slovenskih tleh se je zelo odločno preprečil. Kasneje tudi kraljevina, pred šestimi desetletji in žal moramo tudi ugotoviti, da po letu 1994 ali pa koncem leta 1994 tudi naša državna ni bila ravno posebno materinsko razpoložena do te zadeve. Pomanjkanje orožja v Sloveniji po letu 1990 smo krepko občutili, ker ni bilo razvite proizvodnje finalnih proizvodov. Leta 1991 so bile inštalirane kapacitete za proizvodnjo cevi, s tem pa je Republika Slovenija prišla v neko drugo fazo na tem področju.
Slovenska podjetja, ki so v okviru Jugoslavije proizvajala za potrebe vojske, so bila razdeljena v štiri skupine: direktni proizvajalci orožja, proizvajalci... (nerazločno) opreme, proizvajalci osnovnega materiala in nosilci razvoja. Za jugoslovansko vojsko je proizvajalo 70 do 80 podjetij iz Slovenije. Med navedenimi je pa bilo zelo malo tistih, ki so bili finalisti; bili so predvsem proizvajalci kvalitetnih komponent. Dobro, ali je to bil čisti princip ali je bil to zgolj slučaj, to prepuščam poslušalcem, da pač finalisti naj ne bi delovali izven področja Srbije in deloma tudi Bosne, zelo redko; seveda tudi v Sloveniji smo bili tak primer, ampak je šlo za vozila. V Sloveniji je prvo skupino sestavljalo 23 podjetij. Bil je dosežen velik obseg poslovanja. Število zaposlenih je doseglo največji razmak po letu 1987, ko je tu bilo kar 6.100 zaposlenih. Sredstva so bila zagotovljena iz lastnih sredstev, kreditov, LB-ja in tudi Narodne banke. Raziskave in razvoj pa se je financiral iz takratnega zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Na nivoju Jugoslavije je bilo za razvoj namenjenih 2,8% vojaškega proračuna. Vsa slovenska podjetja, ki so delovala v tem sistemu namenske proizvodnje, so v letu 1980 predstavljala 7 do 8% skupne vrednosti namenske industrije. V tistem zadnjem letu, ko smo bili še skupaj, pa kar preko 20, celo preko 30%.
V letu po osamosvojitvi je nastala na ministrstvu analiza, kjer so se ocenile potrebe in ocene razvoja tovrstnih potreb v Sloveniji. To analizo je ministrstvo naročilo leta 1991, izdelana je bila v letu 1992, in se je dopolnjevala. Na podlagi te analize je bil izdelan projekt Dejavnost posebnega namena v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada sprejela, mislim, da 20.5.1994 s sklepom 862/94, ki velja še danes. S tem je bila podana fazna realizacija projekta, ki je bi zagotovil tisto obrožitev in opremo, ki je nujna za neodvisnost obrambnega sistema z vidika države. S tem bi dosegli ekonomske in tržne učinke pri prodaji orožja in posameznih sklopov v okviru mednarodne trgovine, pač te, ki je dovoljena, nadzirana, pod kontrolo, ki je pogojena tudi s protidobavami v fazi nakupov orožja in vojaške opreme za potrebe slovenske vojske. To, mislim, da je tista zelo pomembna komponenta. Slovenija s kapacitetami, ki jih imamo in znanjem, ki ga imamo, o čemer smo danes tudi veliko slišali, bi se lahko kar korenito vključevala predvsem v tistem drugem delu, to je v protidobavah. Temeljni namen projekta je namenska proizvodnja ali dejavnost posebnega namena, ki bi bila organiziranje in usposobitev takšnih razvojnih, tehničnih in drugih rešitev, ki bi omogočale kar najbolj optimalno, pa tudi ekonomsko - o tem verjetno ni treba posebej razpravljati, ker brez tega ne gre - obrambno in zaščitno neodvisnost države ter načrtno dolgoročno vzdrževanje in prestrukturiranje proizvodnih in storitvenih zmogljivosti na tem področju.
Od leta 1991 do 1994 je obrambno ministrstvo postopno postavljalo temelje za realizacijo tako začrtanega in predvidenega projekta. Do marca 1991 je obrambno ministrstvu tudi v soglasju z vlado ustanovilo podružnico v Grosuplju javnega podjetja Snežnik. Podružnica je uspešno delala nekako eno leto. Zgrajene so bile kapacitete za proizvodnjo cevi za pehotno orožje do določenega kalibra. Pridobljene in osvojene so bile tudi potrebne tehnologije za posodobitev posameznih proizvodnih celic v slovenskih podjetjih s tega področja. Ta projekt je bil nekako zaključen; se pravi, vključeval bi ta segment slovenske proizvodnje.
Pri tem so bili na ministrstvu sprejeti tudi določeni projekti za zakonodajo, perspektive, konkreten program, o katerem smo danes nekaj slišali, te jurišne ostrostrelne puške, o strelivu. V okviru tega projekta bi bilo potrebno prevzeti evropsko zakonodajo ali Nato zakonodajo, kajti če je Slovenija sprejela politično odločitev, da se priključujemo, potem moramo sprejeti njihove standarde. Podružnica Grosuplje je v okviru tega javnega podjetja uspešno poslovala in kot perspektivni : proizvodi sta bili omenjeni ne samo orožje malokalibrske, ampak tudi večjih kalibrov. Za vsako samostojnost države je važno, da proizvaja jurišno puško in pa strelivo. Slovenci smo več stoletij že proizvajali orožje. Potem zaradi določenih zgodovinskih dejstev je nekaj ostalo izven meja takratne države. Vsi smo si po osamosvojitvi pa želeli, da bi se to nekako tudi nadaljevalo v Sloveniji. Velja pa tudi za drugo opremo, katera je bila tudi danes predstavljena in vzpostavitvijo celice za proizvodnjo cevi so bili uresničeni pogoji za proizvodnje pehotnega orožja. Takrat je bilo tudi nekako odločeno, da razvijamo slovensko jurišno puško, ki bo hkrati z zamenjavo cevi, okvirjev in še nekaterih delov nekako lahko avtomatska puška, ostrostrelna puška in brzostrelka. Izdelana naj bi bila po Natu kalibru 5,56. Ostrostrelna puška pa v večjem kalibru.
Za pehotno strelivo je bila načrtovana linija za polnjenje in pa embaliranje. Določeni deli bi se uvozili. In pa minsko eksplozivna sredstva bi vzdrževali in tudi regenerirali. Pri tem so nam nudili pomoč tudi v tujini določeni laboratoriji. Posamezna oborožitvena sredstva so bila v zaključni fazi razvoja, funkcionalni modeli pa že v letu 1994. Projekt je bil podprt, kot sem že omenil, s sklepom z dne 25.5.1994, vendar mesec dni po odločitvi na vladi in sprejetju tega projekta in tega sklepa, pa se je ustavilo tekoče investicijske in vse druge posle na tem projektu. Kot bi padel mrak in tudi medresorskega projekta se nekako ni postavilo na noge. Tisto kar je pa že bilo, so bili tudi določeni momenti, ki kažejo, da se je v bistvu zadeva morala nekako zaključiti.
Zaradi navedenega so se dejavnosti na projektu gledano globalno ustavile, razen nekaj svetlih izjem. Pričel se je nek neizprosen boj za opravljanje posredniških poslov. Ali po domače povedano, šlo je bolj za prodajo kot pa za proizvodnjo? Verjetno je pri nas prevladal nek koncept trgovine, ne pa proizvodnje in trženje našega lastnega domačega znanja. Tisto kar smo že imeli. Zato se je tudi ukinila podružnica v Grosuplju. Sodelovala je potem še pri razpisu za uvoz helikopterjev in cene so bile bistveno nižje od cen izbranega koncesionarja. Dejstvo je, da v tistem času je bila podružnica Grosuplje ena redkih, ki je bila usposobljena za izvajanje protidobav. S tem se je nekako načrtno zadeva pometla pod preprogo, prevladali so v neko čisto trgovski interesi. To vedno ni slabo, ampak glede na to, kar smo tudi danes slišali kakšno znanje posedujemo, kakšne so naše možnosti in pa nekaj nam mora biti tudi jasno. To je tudi v Sloveniji že prevladalo, da prodajati samo "lonarbajt" ali svoje roke, to je zelo nizka cena. Če prodajaš svoje znanje prek svojih rok, to pa je res tisto, kar si lahko vsaka država želi in vsaka pametna država prodaja svoje znanje, ker edino tam se dosežejo maksimalni finančni in tisti željeni izkupiček. S prodajo "lonarbajta" je pa težko.
Zaradi tega smo se tudi na tem odboru veliko ukvarjali s kvaliteto te uvožene opreme in orožja. Verjetno ni treba posebej razlagati za kakšne zadeve je to šlo. O tem se je tudi veliko pisalo. Upam, da so vse stvari tiste, ki smo jih mi že obravnavali, da še ni kaj, kar nas čaka, kar bomo izvedeli iz medijev, da nekaj ni prav ali z roki ali s kvaliteto ali kakorkoli drugače. To se pravi to je še en dokaz, da se splača na tem segmentu in vsaka pametna država razvija svoj segment, kjer le najde svojo tržno nišo in če imamo že kapacitete in pa predvsem znanje, potem je treba to samo zagrabiti z vsemi štirimi, kot se to reče in seveda to tržiti. Kot svetla točka seveda na tem področju se je pojavil ta katalog, ki je vsekakor bil potreben. Dobro, ne bom sedaj zahajal v kvaliteto, dejstvo je, da se je pojavil in seveda tudi ta katalog bo moral slediti verjetno tem trendom, namreč Slovenija je tudi podpisala to konvencijo o protipehotnih minah, tako da ne želim biti kritik tega, hočem samo povedati, da razvoj gre tako skokovito naprej, da tisti, ki to dnevno ne sledi, je takoj v zaostanku.
Povedal bi še to za zaključek, da bi izvršna oblast morala pripraviti določene strateške dokumente o razvoju Republike Slovenije, vanjo vključiti tudi področje obrambe. O tem bi potem predlagal pač določene sklepe, vendar dejstvo to je, v tem dokumentu bi morali opredeliti tudi obrambo v okviru te namenske proizvodnje in dokler tega dokumenta nimamo, potem bo povsem normalno, da se vsako podjetje s tega področja pač skuša znajti, tako kot je en predstavnik zelo slikovito povedal, pomagaj si sam in, dobro, zdaj ni važno, ali država ali MORS, to sem razumel kot prispodobo, tako da zdaj ne mislim strogo se tega držati, pri nas na Štajerskem imamo še en pregovor, ki je že dolg in je tudi nekako reklamni spot: "Pomagaj si sam in Unior ti bo pomagal", pa to ni rekla za Unior, ampak to hočem povedati, da če tu ni nekega koncepta, ki je tudi z dokumenti podprt in opredeljen, potem se pač vsak išče v tem svojem segmentu in na ena in ista vrata hodi 10, 20, 30 predstavnikov, to se pravi že tistemu, ki je za temi vrati, je težko, ker mora sprejemati toliko in toliko ljudi, če pa bi mogoče lahko delegacija 2 ali 3, ki nastopajo skupno, v bistvu opravila vse, da o tem, koliko je moč teh, ki so povezanih skupaj v ta snop, je čisto drugačna, kot pa vsakega posameznika. Ne bom rekel, da mogoče tudi to nekaj pove, da je lažje opraviti z vsakim posameznikom, kot pa vsi skupaj, to je samo, bom rekel malo hudobna pripomba, ampak ne mislim, da je to tako. Vsekakor pa o tem je potrebno razmišljati in vso to znanje, ki ga imamo in danes smo slišali, da ga res nimamo tako malo in marsikdo od nas, ki smo v tej zakonodajni veji oblasti, v obeh odbora, vsega res nismo vedeli in smo, jaz moram sam osebno povedati, da to področje kar poznam, vendar sem slišal veliko novega in prav veseli me, da smo se zbrali tudi v tej družbi in da bomo verjetno sklepe, ki jih bomo sprejemali na tem odboru, sprejemali nekoliko z drugačnim razmišljanjem, kajti dobili smo še neke druge informacije, neko drugo vizijo, da vse le ni tako črno, samo stvari je treba pravilno koncipirati in pa seveda pravilno povezati in pa vsekakor spraviti to na trg. To, kar je včasih veljalo nekako ne bodisi ga treba, je treba upoštevati v tem smislu tudi, da to področje, ti izdelki se v svetovnem trgu tržijo, tržijo tako ali drugače. Če ga ne tržimo mi, ga nekdo drug, ta prostor je vedno zaseden, je vedno poln, se strinjam, da je tudi velika konkurenca, vendar to nikjer ne pomeni, da tisto, kar že imamo, da to ne bi dogradili do te meje, da bi bili konkurenčni, mogoče samo na posameznih segmentih, to je prav gotovo tisto, kar je potrebno upoštevati in pa seveda to, kar sem omenil že malo pred koncem, da bi vlada morala pripraviti, to bom predlagal potem tudi nekaj sklepov, katere bom vsekakor dal v razpravo, da boste tudi ostali povedali, ali je to tisto pravo in pa seveda tudi, da boste ostali lahko povedali svoje in pa predlagali še določene sklepe. Vsekakor pa vzamem en del tega, kar je bilo danes povedano na kritiko na moj račun, ker se nismo v tej sestavi ali pa s problematiko srečali prej. Upam, če bo seveda mogoče, da bomo lahko to nekaj, kar smo zamudili, tudi opravili. Upam, da mi boste seveda pri tem vsi pomagali in pa sedaj odpiram to razpravo in prvi se je javil za besedo predsednik odbora za gospodarstvo, gospod dr. Jože Zagožen. Prosim, imaš besedo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa in lepo pozdravljeni vsi skupaj! Dosedanja diskusija je pokazala, da je bila ta tema še kako potrebna, da pride na dnevni red in to iz več razlogov, predvsem pa smo tudi tisti, ki smo v preteklosti sodelovali s tem področjem, danes slišali marsikaj novega, zanimivega in menim tudi, da je skrajni čas, da se te stvari nekako institucionalizirajo v okviru našega obrambnega sistema. Vsi vemo, da so bili polagani veliki upi in tudi obljube v tako imenovano namensko proizvodnjo in dejavnost posebnih namenov, kot jo nekateri imenujejo in tudi vemo, da nekako se ta aktivnost ni tako odvijala zadnja leta kot je bilo za pričakovati. V resnici je bil tisti, da je bolj prisoten koncept nakupov, še zlasti v tujini, manj pa prizadevanj po tem, da bi marsikaj od tega vendarle storili doma in danes se je dokazalo, da so te zmožnosti doma mnogo večje kot pa se je včasih mislilo. Gre pa tudi za to, da je v vsaki večji državi v svetu in razvitejši to področje tisto, ki je gibalo razvoja. Vsi dobro vemo, da so glavni razvojni dosežki v Ameriki nastali v okviru Nase in v okviru vojaškega programa, kjer se nekako tudi dobijo ta sredstva za razvoj in da je v tem primeru tudi država tista, ki nekako usmerja in koordinira mednarodno delitev dela na področju proizvodnje in trgovine z orožjem in vojaško opremo. V tem smislu bi se tudi naša slovenska država po moji sodbi morala organizirati nekako v okviru Nato standardov.
Morda bom kasneje še nekaj konkretnih pripomb dal na sam dokument in pa na diskusijo. Za sedaj pa mi dovolite samo dvoje stvari.
Govor je bil o tem, da je slovenska obrambna industrija v 2 letih ustvarila za 3,7 milijarde tolarjev oziroma proizvedla toliko za potrebe slovenskega obrambnega sistema oziroma konkretno za potrebe ministrstva za obrambo. To je če prevedemo v to kar ne bi smeli, v marke, To je dobrih 40 milijonov mark oziroma 20 milijonov mark letno ali manj kot ena desetina obrambnega proračuna Slovenije. To je mnogo premalo. Celo 2-krat manj, kot bi morala slovenska država vlagati samo v razvoj na tem področju. Na drugi strani vemo, da je bilo v teh 2 letih vloženega toliko opreme in orožja, da to predstavlja samo 1% od tistega zneska. Že številke same po sebi govore o tem, da je nujno potrebno na tem področju marsikaj postoriti.
Drugo, kar bi sedaj omenil so znane proti dobave, ki so tudi sestavni del tega in gre predvsem za tisti del proti dobav, ki bi jih lahko napravila ta zvrst industrije, ki je obrambno usposobljena za obrambne potrebe. Odstotek 30% je gotovo mnogo premajhen in osebno tudi dvomim, da je res, da je gospodarstvo Slovenije premalo zainteresirano za te proti dobave. Vsaj po današnji diskusiji sodeč to ni točno in tudi tu bi morali napraviti eno analizo in videti kako stvari izboljšati. Bi pa gospod predsednik morda kasneje še dal nekaj konkretnih pripomb v diskusiji. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala gospod Zagožen. Gospod Jerovšek izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Tudi sam bi želel poudariti, da smatram, da je zelo koristno, da smo se v taki sestavi danes tu sestali. Kajti glas te industrije oziroma proizvajalcev te tehnike in te tehnologije je bil v tej državi zamolčan. Kljub temu, da so tu predstavniki podjetij, ki to državo bistveno boljše zastopajo v svetu, kot jo trenutno zastopa naša diplomacija. Če mi samo včeraj pogledamo blamažo, ko so morali umakniti neko iniciativo, ki je šla direktno proti učlanjevanju Slovenije v Nato, potem lahko vidimo, da na področju neke državne strateške usmeritve ni nekega koncepta. Namesto, da bi vse te službe, vsa ta ministrstva delovala v prid tudi te industrije in te države za lažje delo teh industrij, ter teh podjetij, ki se že 10 let z veliko muko borijo na trgu svetovnem in tudi domačem. Imamo vse skozi in skozi odkrivamo in vidimo neke spodrsljaje naše zunanje politike, ki tudi vpliva na vašo dejavnost. To pomembno vpliva, kajti Slovenija bi morala biti zanesljiv in siguren partner.
S tako zunanjo politiko in s takimi spodrsljaji to ni in to se najbolj pozna vam gotovo proizvajalcem. Tako vrhunske tehnologije. Ker del slovenske industrije in teh vrhunskih tehnologij, ki so bile v Sloveniji razvite poznam. Predvsem iz kemijskega dela. Smatram, da v tem katalogu, ki je hvale vreden, ni navedeno vse, kar Slovenija v tem trenutku je sposobna ponuditi in kar lahko ponudi. Sam vem, da s kemijskega področja je še veliko proizvajalcev, ki mejno mejijo na to področje namenske proizvodnje oziroma proizvodnje za vojaške namene. Cel kup izvoz je v Sloveniji, ki se ohranjujejo v razne zelo vrhunske tehnologije, v vrhunske produkte in pomembno bi bilo, da bi tudi te pritegnili in da bi jih nekako povezali. Vendar zato, da bo ta povezava narejena je potrebna volja države.
Tudi iz vaših izvajanj tu vidim, da v tej državi ni te povezave. Namesto, da bi na tem področju ministrstvo za obrambo, ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki bi moralo biti spodbujevalec in povezovalec teh dejavnosti te koordinacije iz vaših današnjih nastopov in tudi iz mojih prejšnjih izkušenj, ko sem bil še v industriji, kot tehnični človek, tega vem da ni in tudi danes ni opaziti. Mislim, da nisem napačno opazoval, da iz ministrstva za znanost in tehnologijo tu ni bilo nikogar, vendar bi tudi ti ljudje imeli pomembno vlogo, da bi razvojno tehnološke projekte, ki so nujno potrebni za spodbujanje te dejavnosti nekako koordinirali. Priča smo vožji po različnih tirih, treh različnih ministrstev, čeprav tu se je treba nujno vključiti tudi ministrstvo za obrambo in še ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Te koordinacije ni; bo pa potrebna in je nujno potrebno, da bo ta dejavnost nekako preživela. Kajti tu smo videli, da najbolj vrhunske tehnologije, ki se izvažajo, so ob takem pristopu države pravzaprav obsojene na životarjenje ali pa celo propad.
Možnosti za napredovanje te industrije in teh tehnologij je veliko. Kajti Slovenija ima izredno visoko tehnološko raven. Naši inženirji so med sposobnejšimi v Evropi, to lahko trdim z vso gotovostjo. Naši tehnološki oddelki, naše tovarne, naši proizvodi so se dokazali in v teh težkih razmerah je pravi čudež, da so pripravljeni vztrajati tako dolgo. Mislim, da pri tem mnoge vodi tisti iskreni patriotizem, kajti mnogi od teh, ki danes še vztrajajo, so imeli ponudbe za odhod iz države h konkurenčnim firmam, pa vztrajajo in zato jih je treba podpreti.
Na koncu bi povedal delček tistega, kar ni bilo omenjeno, kako sam vidim možnosti širše povezave in odpiranja novih delovnih mest. Tu je bil predstavljen program Kometa Zreče, ki ga sam poznam, ker sem delal na proizvodu aluminijevega oksida, se pravi, surovine za oksidno keramiko, iz katere so izdelani zaščitni jopiči. V podjetju Silkem (?) v Kidričevem smo tudi razvijali pred leti te glinice oziroma sedaj so že znatno bolj razvite. Vendar bi tu morala biti prisotna koordinacija države; da bi ministrstvo za znanost, ministrstvo za gospodarske dejavnosti in slovenska razvojna družba, ki bi pri tem lahko opravila pomembno vlogo, pa je ni opravila. Kajti iz lastnega primera vem, da smo na nekem segmentu, ki ima tudi mejno vrednost za obrambne, se pravi, oksidne keramike, tehnične keramike, da smo naravnost rotili, da bi pri razvoju nekega proizvoda omogočila, da se tovarna Korunda, se pravi, njihova tehnologija za mletje in to ohrani za te potenciale, ker je bil v Kidričevem že razvit visokovreden proizvod oksidne keramike, se pravi, tabularna glinica, ki je tudi uporabna v obrambne namene. Ampak to, kar je bilo v Kometu pred leti razvito, to je osnova oziroma to lahko vleče razvoj oksidne keramike, se pravi, aluminijevega oksida... (nerazločno) in vsega tega. Če bi se tu država bila pripravljena spoprijeti s tem, bi bile možnosti bistveno boljše.
Podobni primeri, sem prepričan, so tudi drugod; tudi v strojni opremi. Poddobavitelji imajo bistveno boljše možnosti in bistveno več slovenskih proizvodov visoke tehnologije bi lahko bilo posledično izvoženo v druge države. Če mislimo resno v zahodnoevropske asociacije, potem menim, da moramo to narediti doma in naša diplomacija ne sme delati teh napak, teh začetniških napak v svetu, kajti to slabi naš položaj, slabi položaj teh podjetij, kajti ne bodo nas jemali kot resnega partnerja v teh državah. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Še kdo želi besedo? Gospdo Janša, izvolite.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala za besedo. Tudi meni se zdi škoda, da ta tema ni prišla prej na dnevni red, čeprav je treba tukaj poudariti, da parlament ni osnovna institucija, kjer bi se morali s to temo ukvarjati. Če pa se drugi ne, pa se morajo tudi delovna telesa državnega zbora.
Mi smo že leta 1990, še pred osamosvojitvijo sprejeli neke osnove za proizvodnjo oborožitve in vojaške opreme v Sloveniji, ki verjetno še vedno držijo, ker so bile logične. Šlo je za odločitev, da Slovenija išče samozadostnost pri proizvodnji oborožitvene in vojaške opreme pri zadevah, ki so strateškega pomena in kjer je treba na tem vztrajati tudi ne glede na ekonomske učinke. Vendar pa se je zelo jasno opredelilo, da gre tukaj samo za nekaj stvari, za osnovno pehotno oborožitev in strelivo in še za nekatere artikle. Za vse drugo pa je bilo rečeno, da ne vztraja na samozadostnosti, ampak da se razvija tiste segmente v slovenski industriji, ki so usposobljeni, da določene stvari proizvajajo, da se jim pomaga in da se, poleg tega, da se proizvaja za lastno uporabo v Sloveniji, pomaga tudi pri prodaji na druge trge. Mislim, da načeloma tega ni nihče spreminjal, ker so to neka logična izhodišča. Drugo pa je, ko je šlo za samo realizacijo.
Do leta 1994 je bil eden ključnih problemov pri tem konceptu v tem, da ni bilo denarja. Slovenski parlament je zakon o temeljnih razvojnih programih sprejel šele v začetku leta 1994. Takrat je bil pripravljen tudi projekt proizvodnje oborožitve in vojaške opreme v Sloveniji. Vlada je ta projekt sprejela maja leta 1994 (jaz takrat že nisem bil več minister za obrambo). V projektu, ki je bil, to je treba priznati, tudi deloma modificiran, se izhaja iz tega istega koncepta. Vendar pa je potem, tako kot je prej že predsednik ugotovil, na neki točki prišlo do neke odločitve, ki ni bila sprejata na vladi; vlada o tem ni razpravljala, projekta nikoli ni preklicala. Nobenega formalnega sklepa v zvezi s tem ni, ne na javni ne na tajni seji. Ampak nekje je prišlo do odločitve, da se tega projekta ne izvaja. Zato smo na mnogih točkah tam, kjer smo bili pred petimi ali pa pred šestimi leti. Je pa vlada to tolerirala, to je treba reči. Če bi nekdo v vladi hotel, da se ta projekt realizira, potem bi to že sforsiral, ne glede na interese tega ali drugega ministra.
Prav tako je opazno, da se vse od leta 1993 s tega področja umika ministrstvo za gospodarstvo. Dejstvo je, da tudi če gre za oborožitev in vojaško opremo, ko gre za proizvodnjo, ministrstvo za obrambo ni tisto, ki bi moralo : biti tukaj prvo. Ministrstvo za obrambo lahko sodeluje pri razvoju, pri testiranju, pri nakupu,deloma pri sofinanciranju, pri proizvodnji pa, če se le da, ne. Neke stvari se izključujejo. Ministrstvo za obrambo je državni organ, je porabnik in nekatere stvari so v protislovju. Dočim so podjetja, ki proizvajajo oborožitev in vojaško opremo del nacionalne proizvodnje, del nacionalne ekonomije in to v tistih delih, kolikor je to v pristojnosti države sodi pod ministrstvo za gospodarstvo. Nekaj časa je tam obstojal nek oddelek, sedaj pa sploh ne vem ali še obstaja ali ne, ker se tega ne čuti. Ampak v normalni državi je to, ko gre za proizvodnjo, vezano tja.
O teh stvareh bi se lahko na dolgo in široko govorilo. Dejstvo je, da so kapacitete Slovenije relativno majhne. Dejstvo je, da razen pri posamičnih zelo vrhunskih proizvodih proizvajalci sami ne morejo ali pa ne morete prodreti ven. Dejstvo je, da boste težko prodali stvari, ki jih lastna vojska ne kupi, ker to vsak najprej vpraša. Doma to najprej testirajo. Dejstvo je tudi to, da smo s to večletno zamudo na nek način postavljeni v slabši položaj tudi glede na prihodnost, torej na prihodnje perspektive. S tem, ko bi Slovenija postala članica Nata ali pa ko bo - upajmo nekoč - s tem dobi tudi dostop do standardov, ko gre za tovrstno industrijo in proizvodnjo. Dobi dostop, ne popolnoma, ker te stvari tudi v Natu niso povsem odprte, ampak deloma pa vseeno, do tehnologije in relativno tudi do določenega trga. Tako kot sedaj stvari stojijo, pa tudi če bi bili jutri sprejeti v Nato, po mojem mnenju, mi nismo pripravljeni, tako da bi lahko to priložnost v tem segmentu izkoristili. Ker nihče ne bo na novo obujal nekih programov. Več ali manj to obstaja. Če pride do te potencialne možnosti, takrat se starta s tistim kar imaš. In to kar imamo, pač imamo. Smo videli tukaj s poskusom, da se stvar prikaže tudi večja kot dejansko je predstavljena v tem katalogu. To pa se mi zdi škoda. Dvojna škoda. Mislim, da je bilo že prej rečeno, da bi morala vlada ponovno razpravljati o tem projektu. Pogledati katere stvari so še realne in katere niso. V tem času je preteklo nekaj let. Nekatere zadeve so umrle, nekatere iniciative so zamrle, nekateri projekti in prototipi, ki so bili narejeni so v tem času zastareli. Ali pa je kdo drug kaj drugega pogruntal. Zadeve niso enake kot so bile, ampak v osnovi pa država mora imeti tukaj nek koncept. Če se ta iz leta 1994 ne izvaja, je treba sprejeti drugega, ali pa ga je treba popraviti. V vsakem primeru pa je treba vedeti pri čem smo.
Nadaljnje funkcioniranje obrambe ali pa države na tem področju po praksi kakršna je bila sedaj v zadnjih letih, pomeni, da vsi ti, ki predstavljate stvari tukaj z izjemo nogavic in obližev, ne boste nikoli konkurenčni. Iskra Trasmition ali karkoli ste že, ne boste nikoli konkurenčni Taviranu? na podlagi kriterijev, kot so se uporabljali v zadnjih letih. Nikoli ne boste mogli tem kriterijem zadostiti, ker ne gre samo za ekonomske stvari in tako dalje.
Po drugi strani je vprašanje protidobav. Zadeva, ki kaže na to, da se je parlament, ko je ta zakon sprejemal zavedal, da ta sredstva ne smejo biti zgolj neka potrošna sredstva, ampak da vsak tolar, ki bo namenjen obrambi proizvede tudi nekatere ekonomske učinke, ker gre za milijardo mark v 10 letih in ker je to velik denar, ti učinki niso zanemarljivi. Iz tega poročila, ki ga imamo, vidimo, da je bilo zelo malo protidobav realiziranih, da nekatere najbrž nikoli ne bodo, da je tudi težko v primeru ali v pogojih, ko je partner skoraj izključno ena država, v katero se ne izvaža prav veliko, ker ni ostalih trgovski vezi ravno veliko že bilo napeljanih, da je objektivno tega ni možno zadostiti, prej ste navajali, kam vsa izvažate, mislim, da skoraj noben ni omenil Izraela oziroma je tega bilo zelo malo. Če ti tam kupuješ, oni pa ne kupujejo od tebe na novo, se bo zelo malo teh zadev odprlo, da ne govorim tukaj o političnih posledicah zaradi izvora nenatovske države, kar nas težko stane. Glede na to, da v Nato lansko leto nismo bili sprejeti, glede na to, da letos ne bomo, najbrž ne tudi drugo leto, je nekaj časa še, da se pripravimo za to, da se ta priložnost, ki bo s tem ponujena tudi za industrijo, oborožitev in vojaško opremo, izkoristi. Tukaj ne govorimo o priložnosti za stotine milijone dolarjev, to se je treba zavedati, ne gre za tako velike zadeve, gre pa vseeno za znaten del, gre za znatne stvari, gre za velike projekte in gre ne nazadnje tudi za ta učinek, ki je bil prej omenjen s strani dr. Zagožna, vrhunska tehnologija pač zaenkrat še vedno predvsem v vojaških laboratorijih in vsaj delni dostop do te vrhunske tehnologije pomeni možnost razvoja tudi na drugih področjih in tudi pri drugih izdelkih, ki nimajo nobene veze z vojsko, vojaško industrijo ali tehnologijo. Vendar pa mislim, da odbor za obrambo in odbor za gospodarstvo državnega zbora ni tisto mesto, ki bi karkoli tukaj lahko v praksi premaknilo, imamo ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki mora biti tukaj tudi vključena, deloma tudi obrambo, pa zunanje ministrstvo in to je stvar vlade, to je stvar vlade, to mora priti do pretehtanja tega projekta iz leta 1994 do noveliranja, do sprejetja nekih smernic in tudi do praktičnih ukrepov, kar je v Sloveniji zadnje čase še večji problem. Program se še sprejme, ampak potem ne gre, to so nam tudi včeraj v Bruslju povedali.
S tem bi jaz končal. No, zdi se mi škoda, da je veliko časa izgubljenega, ves čas ni izgubljen, nekje se je nekaj naredilo, tudi danes so bile nekatere predstavitve take, da se je iz njih videlo, da niste vsi obupali, sem pa srečal mnoge, ki so v tem času obupali in nič ne nam ne pomaga, če pač jambramo, treba je rešeti, kar se rešiti da in jaz mislim, da je zdaj na potezi vlada in predlagam, da z nekim sklepom vlado tudi obvežemo k temu. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Gospod Zagožen se je še javil.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Jaz ne mislim zdajle več diskturirati. Tiste pripombe, ki sem jih želel imeti, se nanašajo predvsem na ta dokument obrambna industrija v Republiki Sloveniji, ki pa je označen s stopnjo zaupnosti in zato bi jaz predlagal, da bi te pripombe posredoval neposredno ministrstvu za obrambo, tokrat pa naj samo to rečem, da bi seveda bilo potrebno v bodoče, da bi tako odbor za obrambo, kot tudi odbor za gospodarstvo in morda še drugi odbori, redno razpravljati o tej problematiki, ki je po svoji naravi interdisciplinarna in zadeva več resorjev, prav tako bi morali se v to vključiti številni vladni resorji, danes je bil tu posebej omenjen resor ministrstva za notranje zadeve, ki je s tem povezan in tako predlagam, da bi sedaj prešli na oblikovanje in glasovanje o sklepih, ker je čas že tudi pozen in sta oba odbora še sklepčna, tako da bi tudi glasovali ločeno po odborih, če se, predsednik, s tem strinjaš.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Vsekakor. Hvala, gospod Zagožen. Sprašujem, želi še kdo razpravljati? Ja, prosim.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
Zelo na kratko. Ker sem bil pozen, mi je najbrž ušlo precej te debate oziroma predstavitve slovenske posebne industrije kot industrije za posebne namene, kot se temu tako reče. Zdaj, ko sem to začel, sem že namenoma povedal nekaj. Mene vedno moti, seveda ta izraz izhaja še iz prejšnjih časov, ko smo imeli slovensko namensko proizvodnjo. Vsaka proizvodnja je namenska, ker če nima namena, potem je seveda mimohod in jaz bi prej, ker to izhaja še iz prejšnjih časov, pa mi verjemite, da sem se moral njega dni precej ukvarjati tudi s temi in z nekaterimi, ki ste tudi tu ali pa, ki ste nasledniki tisti, s katerim smo se ukvarjali in reševali to problematiko. Vem, da je iz podatkov, ki so na voljo, danes je bilo povedanih 28 podjetij, ki se s tem ukvarjajo, včasih je bilo to recimo 44 ali 45, tako da se te stvari, vidimo, da nekako hirajo, se zmanjšujejo, vendar bistvo vsega tega je, dobro, to tudi ni tako pomembno, jaz mislim, da je to, za mene je posebna proizvodnja, namenska pa itak se ve, da je vsaka, ampak tu jaz ne bom, bi rekel kamna prestavil, da bi se iz tega naredilo pa nekaj bolj kvalitetnega, vendar je sporočilo, ki je bilo na voljo, pa ko sem poskušal v uvodnem delu, predvsem vlado in ministrstvo za obrambo, bi temu rekel, meni ni bilo nič sporočenega, ni nobenega posebnega naboja, nobene posebne volje, posebnega napotka ali pa posebne klime, ki bi vam seveda dajala neko vzpodbudo in ko sem poslušal, vsaj upam, da več ko polovico vas, ste nekateri zelo ognjevito, zelo tako pripravljeno govorili, nekateri ste pač ugotavljali, da je situacija uboga, slaba, recimo to predvsem velja za..., ki jo dobro poznam, tudi vem, kaj se je dogajalo v tem vmesnem času, ampak pustimo to, vendar jaz mislim, da je bilo vaše sporočilo predvsem v tem, da bi lahko veliko več naredili in da je vaša volja na voljo vsem in da, kot je nekdo rekel, pomagaj si sam in MORS ti bo pomagal, se pravi ta stavek je znan, seveda znanje v drugi, bi rekel izpeljanki. Dejansko se moraš truditi, potem se pa nekaj dogodi. Vendar iz tega, kar v tem uvodnem delu ni bilo nobenega, pozitivnega naboja, pa kakšne posebne pripravljenosti, vsi ste pa nekako, bi rekel prikazali ali pa nedvomno povedali, da imate nastavek, imate ljudi, imate kadre, imate neko znanje, imate izvoz, imate skratka nekatere relacije zelo ugodno, menim, da bi bilo to treba tudi v sklepe oblikovati, predvsem to, da ste vi prvič tudi del razvoja, da s pomočjo vlad in tudi ministrstva za tehnologijo in razvoj itn. in vseh teh razvojnih možnosti le napravite nastavke, ki so lahko potem koristni tudi ostalim delom industrije, pa tudi vam, ki v bistvu že nekaj delate in imate to lahko rečem kot del proizvodnje, polovičen del, desetinski, tretjinski del, desetinski ali kakorkoli, ampak menim, da je, ker je ravnokar bilo povedano, da je lahko to industrija, ki zelo tipa naprej in omogoča marsikateri tehnološki preskok, menim, da bi tej smeri naložiti vladi, da se tega malo resneje oprime, ker vse to, kar ste povedali, niste povedali zaradi tega, ker ste danes povabljeni v državni zbor in ker ste slučajno v teh prostorih, ampak mislim, da zaradi tega, da sporočite, da tudi mi, ki to poslušamo ali pa, ki smo poslušali, ugotovimo, da je izvoz gotovo veliko premajhen, tudi na račun tega, kar bi lahko vlada marsikaj naredila, seveda na področju velikega uvoza orožja in seveda vezavo, uvoz za izvoz in to je eno od temeljnih pristopov, ki jih lahko ministrstvo in vlada napravi. Ministrstvo morda malo težje včasih, ampak seveda, če vlada to naroči, potem je to sklep vlade, da to se mora izvršiti. Na osnovi tega se lahko tudi sama starategija nastavi. To je ena stvar.
Druga stvar, tudi vključevanje vlade v to tehnologije, kot pravim, povsod drugod, le ta oplaja mnoge proizvodne dejavnosti, pa ne vem, zakaj pri nas tega ne bi. Jasno je, da če je znanje, če se ve, kaj se hoče in če nekako spremljate razvoj teh tehnologij, ki so včasih seveda uničevala ali pa vsaj služi uničevalnemu cilju, vendar menim, da so pa še mnoge druge vzporedne stvari, ki pa tudi v druge koristne smeri peljejo. Tako da bi jaz predlagal, prvič, da bi ne glede, da smo poslušali, ampak menim, da se lahko razidemo predvsem z določenimi sklepi. Po mojem bi, saj odbor za gospodarstvo, kjer smo, bi jim po mojem naložil vladi, da resneje spremlja ali pa sprejme informacijo o stanju slovenske posebne proizvodnje in njihove možnosti in razvojne možnosti in jih vključiti tudi v izvozne namene in v razvojne možnosti in pa, da bi nekako v tem smislu bil eden od sklepov. Drugi sklep pa, da bi se, da bi vlada recimo čez 6 mesecev dala poročilo, kaj iz tega izhaja in kaj je ukrenila, ker sicer smo se tule, bi rekel ping-pongkali, žoga pa je padla na tla in seveda smo končali in smo odšli. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Torej ne vidim več razpravljavcev. Nihče se ni prijavil. Možno je seveda. Če se mogoče strinjate, bi mogoče da naredimo sklepe, potem imamo še posebno točko, kjer še lahko pojasnjujemo, razpravljamo. Sprašujem, če želite boste dobili sedaj besedo? Gospod Zagožen, vi še.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Se opravičujem. Gospod Feri Horvat, ki je moral oditi mi je tu pustil dva vprašanja za katera me je prosil, da jih postavim.
1. Ali je poročilo Mors o obrambni industriji obravnavala vlada? Ali vsaj odbor vlade za gospodarstvo?
2. Ali je problematika obrambne industrije vključena oziroma upoštevana v industrijski politiki vlade?
Če bi lahko na to morda sedaj odgovorili, če pa ne, pa kasneje na naslednji seji.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala.
Gospod ______________
Če dovolite, lahko odgovorim.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Izvolite.
Gospod ______________
Na prvo vprašanje in mislim, da sem ga predstavil že v uvodu. Vlada o tem ni razpravljala je pa v razpravi. Sklepala še ni. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Jaz bi predlagal, da bi sedaj prešli k sklepom. Ali smo sklepčni v obeh odborih? Moram najprej ugotoviti, da z pisnim pooblastilom gospoda Gerenčerja zastopa gospod Špindler, namesto gospoda Kacina gospod Petrovič, tu je gospod Žnidaršič, gospod Kužnik, gospod Zagožen, Petan, Janša in gospod Kelemina s pooblastilom zastopa gospoda Hvalico. To je odbor za obrambo. Torej smo sklepčni in lahko sprejemamo sklepe.
Jaz predlagam, da sprejmemo nekaj sklepov. Jaz sem jih pisno pripravil. Vi boste povedali kaj o njih menite.
Prvi sklep bi bil ugotovitveni. Odbor za obrambo se je seznanil s trenutnim stanjem in možnostmi slovenskih proizvodnih podjetij. Jaz imam sicer napisano namenske proizvodnje, lahko pa preimenujejo dejavnosti posebnega namena. To je tudi en izraz, ki se uporablja. Na vse zadnje zaradi tega se verjetno ne bomo skregali. Jaz predlagam, to kar je gospod Rejc predlagal, da uporabljamo dejavnosti posebnega pomena. To se pravi, to je ugotovitveni sklep. Isti sklep pa je tudi veljal za glasovanje za odbor za gospodarstvo, kjer bi bilo tekst za odbor za gospodarstvo. Tako, da imamo razčiščene pojme, da ne bi prišlo do prekrivanja in da ne bi prišlo do kakšnih proceduralnih poslovniških zapletov. Dajem tak sklep na odboru za obrambo v razpravo. Ugotavljam, da ni razprave. Zato dajem sklep na glasovanje.
Kdo je za tak sklep, kot sem ga prebral? (7 članov.) Je kdo proti? (?)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sedaj odbor za gospodarstvo. Isti tekst samo odbor za gospodarstvo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dajem ta isti predlog sklepa v razpravo članom odbora za gospodarstvo in ostalim. Ni razprave. Dajem ga na glasovanje.
Kdo je za to? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Predlagam drugi sklep.
Odbor za obrambo predlaga vladi Republike Slovenije, da s primernimi ukrepi spodbudi in podpre razvoj dejavnosti posebnega namena v Republiki Sloveniji v gospodarskih panogah, kjer je to smiselno in ekonomsko upravičeno. Dajem tak predlog v razpravo. Hvala.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
... (Ni vklopljeno.) ... Lahko razpravljam tudi v smislu odbora za gospodarstvo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Lahko. Ampak, če se strinjaš bi kasneje, ko bomo mi.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
... (Ni vklopljeno.) ... Potem je razprava ... (Ni razumljivo.) ...

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Mi imamo še druge sklepe. Približno vem zakaj gre. Ker ni razprave pri članih odbora za obrambo. Dajem to na glasovanje.
Kdo je za tak sklep? (7 članov.) Je kdo proti(?)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Tudi odbor za gospodarstvo daje ta predlog sklepa v razpravo. Gospod Henigman.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Odbor za gospodarstvo predlaga vladi Republike Slovenije, da s primernimi ukrepi spodbudi in podpre razvoj dejavnosti posebnega namena v Republiki Sloveniji v gospodarskih panogah, kjer je to smiselno in ekonomsko upravičeno.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospod Henigman.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
Nisem hotel prej razpravljati, ker se mi zdi, da so bile nekatere razprave predolge in smo že preveč časa zgubili tudi z zgodovino predsednik. To kar je rekel prej gospod Janša. Načelno samozadostnosti. Jaz se bojim, če bomo ta sklep sprejeli tako, ker je smiselno in ekonomsko učinkovito, je to zelo širok pojem. Ker če gremo na načelo samozadostnosti, potem bi vgradili to, kjer se v največji možni meri upošteva domači proizvajalce, potem to pomeni, da bo vlada verjetno preučila, kje so še tista področja, kjer bi se dalo angažirati domače proizvajalce ali pa bo, če bo sprejet sklep tako kot je sedaj predlagan. Bojim se ugotovitve, da ni ekonomskih efektov. Pri obrambi države pa verjetno gre za nekaj več, kot samo za zgolj ekonomsko učinkovitost.
V tem smislu prej, ko sem poslušal predstavnika Litostroja to firmo je država zmetala težke milijone ali v banke ob tej firmi, upnike. Sedaj sem ugotovil, to kar je predstavnik povedal, da se ne morejo dogovoriti niti za naročila za eno leto, več kot eno letno pogodbe, da terminsko so stvari vprašljive, da dogovori stojijo. Človek se resno sprašuje. Ali mislimo podpirati in se iti politiko, da bomo podpirali podjetje v katerem smo že zmetali ali vlagali, da bom lepše rekel sredstva. Ali pa se bomo tako mačehovsko obnašali do tega? V tem smislu. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Glede na to, da je ta sklep oblikoval ali predlagal predsednik odbora za obrambo, bi ga želel pojasniti.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Gospod Henigman! Popolnoma enako razmišljam kot vi. Te sklepe sem pač nekako stopnjevalno formuliral in točno to, kar ste vi sedaj omenil bi bilo v 5 sklepu. Kjer govori točno o tistem o realizaciji sklepov vlade številka 862. To je točno to zajeto in dejansko pokriva to področje. Če ste zadovoljni s takim odgovorom, če ne, bomo ta sklep za odbor za gospodarstvo preformulirali.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Gospod Brenčič.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala lepa gospod predsednik. Jaz imam občutek, da bi smeli ta sklep dopolniti tudi v tem smislu, da naj vlada nastopa v smislu usklajenosti na področju razvojne ponudbe. Saj zame, sem le nekaj let preživel v industriji, je skoraj ne sprejemljivo to, da na zadnje tri firme ali tri, štiri podjetja razvijajo eno in isto puško in vanjo vgradijo na vse zadnje vsak proto tip. Zahteva taka in taka sredstva. Ogromno teh sredstev, ogromno enega truda, ni pa nobene možnosti, da bodo tržno nastopali. V tem smislu je tako, kot sem jaz danes iz reprezentanc posameznih predstavnikov podjetij ugotovil, da se v bistvu razvija že tretja ali celo četrta puška, taka in drugačna. Jaz mislim, da je to nesmiselno. Vlada jaz mislim, da je prav, da na tem področju ponudi zadevo, ampak mora biti usklajeno. Naj se nekomu, ki ima močan potencial za sabo da to ponudbo in naj jo tudi na vse zadnje ima to ponudba možnost, da bo potem tržna že z lastno oborožitev in šele potem na vzven. Če bomo tako razpršeno nastopali vsak za svojim plotom, ni možnosti po tržnosti tega proizvoda. Hvala.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala lepa. Predlagam, da bi odbor za gospodarstvo ta sklep dali piko za "Republiki Sloveniji" in bi se glasil "Odbor za obrambo predlaga vladi Republike Slovenije, ministrstvu za obrambo Republike Slovenije in ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije, da s primernimi ukrepi spodbudijo in podprejo razvoj namenske proizvodnje v Republiki Sloveniji".
Kdo je za tak sklep? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.=
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Hvala. Ugotavljam, da je odbor za obrambo z enim manjkom člana ni sklepčen. Zato vas prosim, da počakate minuto, jaz bom ta čas prebral sklep in bomo o tem med tem časom razprave, ko se še en član, ki nas je zapustil vrne. Predlagam sledeči sklep. Odbor za obrambo ugotavlja, da se sklep vlade številka 862/94-2 ne izvaja in predlaga Vladi Republike Slovenije, naj pripravi poročilo pristojnih ministrstev o realizaciji omenjenega sklepa številka 862/94-2 z dne 20.5.1994 in ukrene vse potrebno, da se ta sklep realizira.
To je tisto, o čemer sem prej odgovoril gospodu Henigmanu. Ta sklep govori o strategiji in taktiki organiziranja namenske...

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
...(Ni vključen!)...

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ja, nimam ga, tega pa nimam. To je pa sklep, ki ga državni zbor, ne vem, ni videl, govori pa ravno o tem. Zato sem prej imel tisto predstavitev in zato ni bila predolga; verjetno je izgledalo, da je predolga, ampak s tem sem hotel povedati, kaj je bilo s tem sklepom povedano. Ja, izvoli.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
Predsednik, jaz sem sicer zaupljiv človek, ampak ne vem, o čem bom glasoval, razen o tem, da gre za sklep številka 862/94. Ne vem. Zaupam, če je vsebina taka, kot smo prej razpravljali ob 2. točki oziroma o tem, da se podpre domačo industrijo v vojne namene. Če je to tako, potem glasujem za to. Ne vem pa vsebine, se pravi, smo v nezavidljivem položaju. Razen, če nam lahko pomagajo gospodje iz podjetij, ki verjetno bolje vedo, ali pa predstavnik vlade. Ne vem.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Hvala lepa. Kdo je produciral ta sklep, ali je to vlada ali takratni državni zbor? No, v kolikor je to vlada, jaz za nikakršen sklep vlade v nekem drugem obdobju, za nazaj, ne mislim danes glasovati. Mi imamo zdaj vlado in o tem sklepu, ki ga bo zdajšnja vlada sprejela, bo tudi ta parlament glasoval, ne pa o vladi, ki je zdaj nasledila že drugi mandat.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Takoj. Samo gospoda Brenčiča bi vprašal, ali sprejmemo sklep, da pridobimo ta sklep vlade, da boste lažje glasovali? Ker nekaj je, tu velja določeno nasledstvo - ne moremo reči, tisto, kar je sprejel parlament pred nami, se pravi, pred tremi leti, da tistega mi ne smemo upoštevati. Nasprotno, moramo to upoštevati. Tista vlada, ki je to sprejela, ni bila vlada nekoga tretjega, ampak je bila naša vlada, ki je bila pač izvoljena v tistem mandatu, in sklepi so se sprejemali tako, kot so se sprejemali, in veljajo tudi za naslednjo vlado. Navsezadnje, ustava Združenih držav velja 200 let, pa še vedno velja pod to Clintonovo vlado, pod prejšnjo pa še predprejšnjo, pa še pod vlado pred 150. leti.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospod Rejc.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
Hvala lepa. Menim, da nas napotujete v gmajno. Zakaj? Zato, ker pred štirimi leti sprejet nek sklep in tako naprej - oni se bodo izvili, bodo ne vem kakšna tolmačenja dali, kaj se je vse vmes spremenilo. Skratka, takorekoč ta papir ne bo več tak, kot je, ampak bo postal tak, kot je recimo tale in v bistvu iz tega ne bo nič.
Jaz bi rekel tako. Ker mi danes govorimo in smo poslušali gospode, ki so prišli - in najbrž so se potrudili po tem vremenu - da bi sprejeli tak sklep, ki bi bil povsem današnji in ki bi tudi zavezoval vlado, da nekaj naredi in da nam, recimo, tekom šestih mesecev, se pravi, po roku pol leta poroča, kaj se je zgodilo na tem področju.
Prvi sklep, predlagam, naj bi bil tak, da odbor za gospodarstvo v tem primeru, ker ne morem predlagati odbora za obrambo, predlaga vladi, da temeljito prouči poročilo o posebni proizvodnji in možnostih, ki so na področju domače prodaje, izvoza, vezave uvoza z izvozom in tehnološkega razvoja. To je prvi sklep. Ker nekaj se je treba o tem pogovoriti in ugotoviti, kaj bodo iz tega naredili, iz tega stanja, ki je danes.
Drugič pa, da zaprosimo, da nam po šestih mesecih poročilo o tem, kakšne ukrepe je pripravila in kako je vključila svoja ministrstva v realizacijo tistih sklepov, ki jih je vlada z določenim sklepom pač pripravila. Nekaj takega.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gospod Rejc, če si za to, da se tu doda še program aktivnosti na tem področju v bodoče.
Ali se potem na odboru za gospodarstvo - kjer smo sklepčni - strinjamo, da dam ta dva sklepa v razpravo. Če kdo želi... Peter Petrovič.

Liberalna demokracija Slovenije (LDS)
Hvala lepa za besedo. Cenim napore predvsem predsednika odbora za obrambo, gospoda Petana, ko se je pripravil za današnjo sejo in tudi ta del njegovih naporov, da je pripravil predloge sklepov. Vendar v trenutku, v katerem se zdaj nahajamo, očitno gre za nekaj, česar ne poznamo. Menim, da bi bilo zelo koristno, če bi predlagatelj umaknil ta predlog in bi formulirali iz razprave mogoče nekaj novega, kar poskušaš, predsednik odbora za gospodarstvo, ti zdaj tudi narediti na nek način.
Če ostane tak tekst predloga (ker imam oba listka), bom jaz glasoval obakrat proti. Hvala lepa.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dobro. Tudi jaz menim, če so pripombe na sklep, ki ga ne poznamo, ki je tu samo s številko označen, da bi najbrž bilo res korektno ta sklep, najmanj kar je, dobiti na mizo in ga potem v isti ali posodobljeni obliki sprejeti oziroma zahtevati uresničevanje. Tako, da jaz, predsednik, tudi tebi predlagam, da bi mogoče tako dikcijo prevzel.
Kar pa se tiče predloga gospoda Rejca, pa vseeno dajem odboru za gospodarstvo v razpravo in glasovanje, ker je bil legitimno tu podan in gospod Rejc je član tega odbora in ima pravico predlagati sklep.
Želi še kdo na ta dva sklepa, ki ju je gospod Rejc predlagal, diskutirati? Peter Petrovič.

Liberalna demokracija Slovenije (LDS)
Če lahko še enkrat ponovimo, ker je vmes izpadlo...

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ali lahko, Izidor, še enkrat poveš?

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
Odbor za gospodarstvo predlaga vladi, da temeljito prouči poročilo o posebni proizvodnji in možnostih, ki so na področju domače prodaje, povečanja izvoza, vezavo uvoza z izvozom in tehnološkega razvoja. To je prvi sklep.
Drugi sklep, da nas vlada obvesti o svojih sklepih v šestih mesecih - o programu aktivnosti in strategiji, kot si ti, gospod predsednik, rekel.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dobro. Kdo je za ta dva sklepa? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da sta ta dva sklepa sprejeta.
Sedaj v imenu odbora za gospodarstvo še sprašujem predsednika odbora za obrambo, če je še kakšen sklep, ki ga našemu odboru predlagaš v razpravo in sprejem?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Vsekakor imam še zelo pomemben sklep, in sicer, odbor - se prvi, tu sta zdaj oba - predlaga Vladi Republike Slovenije in ministrstvu za obrambo, da pripravita do konca leta dokument Obramba v okviru strategije razvoja Republike Slovenije. Ta dokument se nekje pripravlja na vladi, ampak še ni sprejet. S tem bi zavezali vlado, da pospeši sprejemanje tega dokumenta.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dobro. Ta predlog dajem v razpravo članom odbora za gospodarstvo. Ni razprave.
Predlog sklepa dajem na glasovanje.
Kdo je za to, da ga sprejmemo? (4 člani.) Je kdo proti? (4 člani.)
Predlog sklepa ni sprejet.
Imam še en predlog sklepa, ki ga je : formuliral gospod Feri Horvat, in sicer se glasi: "Odbora za obrambo in gospodarstvo predlagata vladi, da na podlagi današnje obravnave in predstavitev podjetij obravnava problematiko obrambne industrije na odboru vlade za gospodarstvo in na vladi in sprejme ustrezne sklepe." Nekatere stvari se sicer prekrivajo.

Slovenski krščanski demokrati (SKD)
Mislim, da je to že zaobjeto, ker če mi damo na odbor vlade, bodo rekli pa kaj. Oni se bodo spet izmaknili in bodo rekli ...

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Torej se strinjamo, da je to že zaobjeto v prejšnjem sklepu. Iz tega stališča potem, kar se tiče odbora za gospodarstvo ni več predlogov sklepov. Ta del seje je zaključen. Potem dajem besedo še predsedniku odbora za obrambo.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Moram priznati, da je odbor za obrambo v tem trenutku nesklepčen. S tega zornega kota, prekinjam to točko in glede na to, da vlada pripravlja določene dokumente, ki bi jih morali vsak čas sprejeti, pa bomo v okviru, ker se nanaša ravno na dejavnosti posebnega namena in bomo takrat na odboru za obrambo to nadaljevali in obravnavali tudi tisti dokument.
Sedaj pa lahko izkoristimo tisto priložnost, ki je bila že prej nakazana, da predstavniki iz gospodarstva razpravljajo, odbor za gospodarstvo je še vedno sklepčen. Če kdo želi besedo?

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Sklepi so bili sprejeti. Kar se tiče odbora za gospodarstvo, mislim, da ni več potrebe. Razen če želi kdo besedo kljub temu.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Dobro. Potem sam prekinjam to točko in tudi sejo in se vam zahvaljujem za udeležbo, za vaš prispevek in pa upam, da ta vaša udeležba v tem času ni bila zaman in da bodo sklepi pripomogli, da se bodo določene stvari premaknile. Hvala lepa.
Komentar
(Seja je bila končana 5. novembra 1998 ob 15.34 uri.)